Didakta december

intervju
intervju
Dušan Merc,
ravnatelj OŠ Prule
Marina Žlender
Ste dolgoletni ravnatelj OŠ Prule. Kako bi označili
svoje mesto v tej OŠ in kakšna je vizija vaše šole vnaprej?
Letos teče štiriindvajseto leto mojega ravnateljevanja
na tej šoli. Vsaj petkrat sem poskusil zamenjati službo,
pa nisem uspel. Šel bi kam drugam, pa me ne marajo.
Mogoče upravičeno.
Ker se menjavajo učenci in starši v generacijah, pa tudi
mladi učitelji (no, učiteljice) prihajajo, se me vsi še niso
naveličali. Tudi ljudje od oblasti se menjajo, tako da nekako
vsi skupaj shajamo. Moje mesto na šoli je torej precej
dolgočasno, pogosto odvečno. Včasih jasno vidim, da bi
šola morala imeti novega vodjo. Včasih bi mojo željo po
drugi službi podprli tudi mnogi starši in nekateri učitelji,
tudi SVIZ bi se me rad rešil, pogosto bi me iz sistema brcnile
kar učiteljice drugih šol (dobivam zaradi svojih mnenj
ogorčena pisma), pa tudi mnogi ravnatelji si želijo, da bi
me ne bilo več v njihovih vrstah. Vsi imamo skorajda enako,
isto željo, pa se nam ne uresniči. Kako turobno …
Vizija šole je drug problem – kreirati jo morajo zaposleni,
vodja mora to usmerjati, zahtevati, dajati tempo in ton.
Vizija mora biti jasna in last vsem na šoli. Priznati moram,
da na tem ne delam dovolj, da sem preveč konzervativen,
da bi imel kakšne posebne ideje, da bi od ljudi znal pridobiti
nove ideje, da bi se s tem izrecno ukvarjal. Zelo se
namreč bojim idej, ki nastanejo in zaživijo, od nas terjajo
akcijo in potem žalostno zamrejo, odmrejo, poginejo nekje
za grmovjem, hirajo v kakšnem kotu, samo sem pa tja se
sliši njihov stok. Nočem tudi, da bi se šola priključila kakšni
ideji vesele šole, eko šole, zdrave šole, nore šole itd. To
so floskule, ki zamegljujejo bistvo šole, ki so marketinško
zlorabljanje šole, otroke, starše in tudi pedagogiko
Vsi so imeli že zdrave šole, inovativne šole, eko šole,
šole za tolerantnost in komunikacijo, vesele šole itd – kar
lahko prevedemo v skupni imenovalec bleferske šole. In v
mnogih primerih še nadgradnjo bleferske šole– da bi jo ja
prilagodili otrokom po načelu ugodja, da bi se igraje učili,
da bi nanje še dodatno vzgojno pritisnili, jim osmislili šolo
(no, tudi staršem).
Kulisa za motivacijo učiteljev in učencev, pa tudi staršev,
za produkcijo pedagoške prazne slame in za farbanje
lokalnih politikov, ki pa so, kakor politiki na državni ravni,
pogosto tudi navadni, prazni politični diletanti. Ampak,
očitno takšne zadeve potrebujemo vsi skupaj. Eni v njih
verjamejo, drugi jih zlorabljajo, nekateri pa smo prepričani,
da so goli nesmisli.
Menim, da je šola pač še vedno v svoji osnovi pedagoška
in socialna institucija (pri tem slišim kolegice in
kolege, saj, tudi to smo, seveda, saj to se ne izključuje, mi
smo tudi to). In so tudi to. Vse so. Ob eko šoli, veseli šoli,
zdravi šoli – so vse ostalo. V takšne vsesplošne ideje pač
ne morem verjeti.
V vseh letih sem si v bistvu prizadeval samo za socialno
šolo in za šolo, ki ne sme biti žrtev vsakokratnih idej
politikov, pedagoških diletantov. Vsekakor novih idej ne
smemo zavračati, moramo pa jih vedno premisliti. To smo
dolžni otrokom, ki prihajajo v šolo. Navdušenje nad eno
idejo je namreč zelo sumljivo … Navdušenje nad novimi
idejami pa pač prikriva pomanjkanje poglobljenosti v tisto,
kar opravljamo, kar že obstaja. Res da obstajajo izjeme, pa
so tako redke, kot je bilo odkritje Amerike, penicilina ali
kaj podobnega.
Vsako šolsko leto prinaša tudi novosti in spremembe,
tudi letos jih je bilo kar nekaj? Kako bi jih ovrednotili?
No, glavna letošnja ideja (popevka bi rekel) ni šolska,
pač pa upravno-administrativna. Sistem plač javnih uslužbencev.
Kaj bolj žalostnega se nam ne bi moglo dogoditi.
Učitelji so proglašeni za javne uslužbence brez pravice
samopremisleka, ne da bi se ustrezno ministrstvo za trenutek,
s senco lastnega zavedanja uprlo takšni kategorizaciji.
To je bila izdaja lastnega sektorja, lastnih ljudi, za katere bi
moralo skrbeti, ga samo definirati itd. Ta podolžnost je že,
še bolj pa se bo to pokazalo – obupna cokla razvoja šolstva.
Napadena in uničena je avtonomija, pa ne samo strokovna,
tudi delovna. Ministrstvo za javno upravo je nekakšno
nadministrstvo, ki deli in vlada, ki določa in odloča.
V tem pogledu in še v nekaterih je bilo tokratno ministrovanje
povsem nekompetentno. Stroka pa nema in
uboga.
Kaj sicer menite o prenavljanju šolskega sistema?
Sistem je seveda potrebno prenavljati. Vendar gre pri
nas za permanentno revolucijo in ne za prenavljanje. Gre
za to, da se ne počaka, da se na modelih ne ugotovi načina
prenove, ustreznosti prenove, da niso izvedeni vsi
strokovni ukrepi, ki bi prenovo osmislili, pač pa se drvi iz
zmage v zmago v boj … osnova za spremembe v ogromni
večini primerov sistema ni potrebna, pač pa jih izsiljujejo
neskončne množice ljudi, ki živijo od tega. Utemeljevanje
potrebnosti sprememb je pogosto samo koprena za lastno
službo, pomembnost je izumljanje dela za sebe. In pri takšnem
delu dela je seveda vse noro, hektično. Inkluzija,
nadarjeni, sistem plač v javnem sektorju, ocenjevanje in
nagrajevanje, letni razgovori, vedno novi načini imenovanja
ravnateljev, spremembe sestavov svetov, lahko pa bi
dodal še nacionalno preverjanje znanja. Recimo. Povsem
jasno je, da se bodo čez nekaj časa v sistemu našli novi in
novi ljudje (nam vsem pa že znani osebki), ki bodo znova
čutili svojo mesijansko potrebo, da zopet in zopet nekaj
spremenijo – ne da bi stopili za en sam trenutek iz svoje
umetne konstrukcije in ugotovili, da so povsem nepotrebni,
da so balast sistema.
OŠ Prule spada med bolj uspešne šole in ima vidno
vlogo v slovenskem prostoru. Je to pogojeno tudi z dejstvom,
da gre za eno od osrednjih ljubljanskih OŠ ali so
za to razlogi drugje?
No, OŠ Prule je povsem običajna osnovna šola. Trudimo
se, da bi bila. Gre za to, da verjamemo v to, da so vsi
otroci v Ljubljani, kjer pač šola je, prav tako naši učenci
kakor učenci drugih šol enakovredni, enaki v vseh posameznostih
kakor učenci naše šole. Povsem zagovarjam
javno šolo in vidim v njej osnovo za dobro in učinkovito
izobraževanje in vzgajanje. Edino resnično možno in pošteno
šolo za državljane RS. Vse ostale variante so obrobne
in v svojem bistvu zavajajoče. Mogoče potrebne samo v
razliki do javnih šol.
4/Didakta
Didakta/5
didakta_dec_08_1.indd Sec1:6-Sec1:7 11.12.2008 14:27:10