Letno poročilo za leto 2009 - Informacijski pooblaščenec

2.1. Pravna ureditev na področju dostopa do informacij javnegaznačaja v Republiki SlovenijiPravico dostopa do informacij javnega značaja je zakonodajalec zagotovil že z Ustavo RepublikeSlovenije 10 . Ta v drugem odstavku 39. člena določa, da ima vsakdo pravico dobitiinformacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen vprimerih, ki jih določa zakon. Čeprav je pravica dostopa do informacij javnega značaja enaod temeljnih človekovih pravic in kot taka tudi povzdignjena na ustavno raven, se je začelauveljavljati šele 11 let po sprejetju Ustave, in sicer s sprejetjem Zakona o dostopu do informacijjavnega značaja 11 . Dotlej so se posamezne določbe o javnosti informacij pojavljale lev nekaterih zakonih, celostno pa jih je uredil šele ZDIJZ. Tega je Državni zbor sprejel konecfebruarja 2003, veljati pa je začel 22. 3. 2003.ZDIJZ sledi usmeritvam mednarodnih aktov in Evropske unije. Njegov namen je zagotovitijavnost in odprtost delovanja javne uprave ter vsakomur omogočiti dostop do javnih informacij,torej tistih, ki so povezane z delovnimi področji organov javne uprave. Zakon urejapostopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnegaznačaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije,javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo direktive Evropske skupnosti:Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta o javnem dostopu do okoljskihinformacij in razveljavitvi Direktive 90/313/EGS, ki je začela veljati 28. 1. 2003, in Direktive2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ponovni uporabi informacij javnega sektorja,ki je začela veljati 17. 11. 2003.Leta 2005 je bil z novelo ZDIJZ narejen še korak naprej. Novela je namreč zožila možnostneupravičenega zapiranja dostopa do informacij in uvedla številne novosti, kot so ponovnauporaba informacij javnega značaja in pristojnosti upravne inšpekcije na področju izvajanjatega zakona. Najpomembnejša novost je bil zagotovo test javnega interesa. Z novelo jebila tudi poudarjena odprtost pri podatkih o porabi javnih sredstev in podatkih, povezanihz delovnim razmerjem ali opravljanjem javne funkcije. S tem se je Slovenija pridružilatistim demokratičnim državam, ki, kadar gre za javni interes, tudi izjeme obravnavajo spridržkom.DELO NA PODROČJU DOSTOPA DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA2.2. Število vloženih pritožb in število rešenih zadevZDIJZ zagotavlja dostop do informacij, ki so že ustvarjene, in sicer v kakršni koli obliki. S temzakon zagotavlja preglednost porabe javnega denarja in odločitev javne uprave, saj ta delav imenu ljudi in za ljudi. Zavezanci za dostop do informacij javnega značaja so vsi državniorgani, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava,nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb – zakon jih imenuje s skupno besedo organi.Informacija javnega značaja je informacija, ki izvira z delovnega področja organa, obstajapa v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnegagradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali ga je pridobil oddrugih oseb. Informacije javnega značaja so prosto dostopne vsem, zato pravnega interesaza pridobitev informacije ni treba izkazovati, dovolj sta radovednost in želja po znanju terobveščenosti. Vsak prosilec ima na svojo zahtevo od organa pravico pridobiti informacijojavnega značaja, in sicer tako, da jo dobi na vpogled ali dobi njen prepis, fotokopijo alielektronski zapis. Organ mora o zahtevi odločiti v 20 delovnih dneh, v izjemnih okoliščinahlahko rok podaljša za največ 30 delovnih dni. Če organ v zakonitem roku ne odgovori, se910Uradni list RS, št. 33/1991, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju Ustava RS.11Uradni list RS, št. 24/2003, s spremembami; v nadaljevanju ZDIJZ.