Letno poročilo za leto 2009 - Informacijski pooblaščenec

datke (osebne podatke javnih uslužbencev in funkcionarjev, zaposlenih pri organu), zato jezaključil, da je organ prosilcu dolžan posredovati zahtevani dokument, vendar mora predtem prekriti varovane osebne podatke.2.6.5. Ponovna uporabaV odločbi št. 090-162/2009/6 z dne 22. 12. 2009 je Informacijski pooblaščenec odločalo pritožbi zoper odločbo, s katero je Direkcija RS za ceste prosilcu zaračunala za ponovnouporabo podatkov. Prosilec je zahteval dostop do podatkov iz avtomatskih števcev prometana servisu http://www.drsc.si/stevci/stevci_geors_si.xml, ki bi ga izvajal prek spleta (http)24/7/365 vsakih petnajst minut v dnevnem času in le nekajkrat v nočnem. Namen uporabepodatkov je povsem nepridobiten, saj do podatkov lahko pride vsakdo, ki doseže spletniservis geoStik, in to brezplačno.Prosilec se je pritožil zaradi izračunane cene ponovne uporabe informacij javnega značaja.Informacijski pooblaščenec je najprej ugotovil, da je organ zavezanec po ZDIJZ, saj je v skladus 14. členom Zakona o državni upravi 20 organ v sestavi Ministrstva za promet. Zahtevaneinformacije predstavljajo informacijo javnega značaja v smislu definicije iz prvega odstavka4. člena ZDIJZ, ker organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, le-te so v materializiraniobliki in organ jih je izdelal v okviru svoje javnopravne funkcije, saj gre za podatke o števcihprometa, ki jih organ mora pridobivati v okviru izpolnjevanja svoje z Zakonom o javnihcestah 21 opredeljene naloge štetja prometa na državnih cestah.Pojem ponovne uporabe informacije javnega značaja določa tretji odstavek 4. člena ZDIJZ.Ponovna uporaba informacij javnega značaja po tej določbi pomeni uporabo informacij sstrani fizičnih oseb ali pravnih oseb za pridobitne ali nepridobitne namene, razen za prvotninamen v okviru javne naloge, zaradi katerega so bili dokumenti izdelani. Ključno za ponovnouporabo informacij je, da organi javnega sektorja informacije zbirajo najprej in predvsemza izvrševanje svojih javnih nalog, že zbrane informacije pa lahko posredujejo prosilcem zanadaljnjo uporabo v pridobitne ali nepridobitne namene. Razlikovanje med pridobitnim innepridobitnim namenom ne vpliva na to, ali se posamezna uporaba informacije javnegaznačaja šteje za ponovno uporabo. Ta razlika dobi pomen samo ob vprašanju, ali smeorgan zaračunati za ponovno uporabo, zato je bilo treba v obravnavani zadevi razjasnitizlasti, ali prosilec zahtevane podatke potrebuje za pridobitni ali za nepridobitni namen. Informacijskipooblaščenec je ugotovil, da bo prosilec zahtevane informacije javnega značajav obliki xml ponovno uporabil tako, da bodo do njih lahko dostopali vsi, ki dosežejo spletniservis geoStik, in to brez pogoja plačila in tudi brez pogoja registracije. Čeprav prosilecoglasni prostor na spletnem mestu trži, to po mnenju Informacijskega pooblaščenca še nepomeni, da bo informacije, ki jih želi ponovno uporabiti, uporabljal za pridobitne namene.Informacije, ki jih bo prosilec ponovno uporabil, bodo le dodana vrednost že obstoječemuspletnemu mestu, povečale bodo njegovo atraktivnost, zaradi česar bo prosilec oglasniprostor na tem spletnem mestu gotovo laže tržil. Informacijski pooblaščenec je ugotovil, dabo prosilec uporabnikom omogočal dostop do ponovno uporabljenih informacij javnegaznačaja povsem brezplačno, informacije bodo dostopne vsakomur, brez omejitev, povečalase bo le atraktivnost spletnega mesta, ki bo posledično lahko pripomogla k večjemu zanimanjuoglaševalcev za oglaševanje na konkretnem spletnem mestu, vendar to ne pomeni,da gre za ponovno uporabo informacij za pridobitni namen. Na podlagi navedenega je Informacijskipooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in organu naložil, da prosilcu brezplačnoomogoči ponovno uporabo zahtevanih podatkov.DELO NA PODROČJU DOSTOPA DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA2120Uradni list RS, št. 52/2002, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDU-1.21Uradni list RS, št. 29/1997, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZJC.