Letno poročilo za leto 2009 - Informacijski pooblaščenec

drugih storitev. Vlada RS je tako izrecno predvidela možnost, da organ opravlja tudi storitevizdelave bonitetnih poročil kot gospodarsko dejavnost, torej kot t. i. tržno dejavnost.Navedeno izhaja tudi iz 26. člena Sklepa o ustanovitvi organa, ki določa prihodke za deloorgana, med katere sodijo tudi prihodki, pridobljeni s prodajo storitev po sprejeti tarifi. Informacijskipooblaščenec je ugotovil, da organ izvaja storitev izdelave bonitetnih poročil potržnih načelih, zaradi česar se v tem delu za organ uporabljajo ista pravila kot za zasebnopravnesubjekte, na katere pa se ZDIJZ ne nanaša. Za nosilce javnih pooblastil je namrečznačilno, da lahko opravljajo še zasebnopravne, tržne dejavnosti, v okviru katerih niso zavezaniposredovanju informacij javnega značaja, in sicer zato, ker v tržni sferi podvrženemdelu dejavnosti informacije javnega značaja pojmovno ne morejo nastati. Te lahko namrečnastajajo samo v tistem delu dejavnosti, ki pomeni izvajanje javnega pooblastila, saj gresamo v tem delu za informacije, ki so v povezavi z javnopravnim delovanjem. Ne glede nato, da je organ organizacijsko gledano pravna oseba javnega prava, iz Sklepa o ustanovitviorgana izhaja, da lahko opravlja tudi storitve, s katerimi nastopa na trgu in glede katerihse uporabljajo zakonitosti, ki veljajo na trgu. To pomeni, da je organ v tem delu podvrženponudbi in povpraševanju na trgu, in predvsem, da lahko za to storitev zaračuna toliko,kot sam določi. Gre namreč za storitev, ki je tržno zanimiva in ki jo načeloma na trgulahko opravlja vsakdo, ki je za to usposobljen. Za odločitev v konkretnem primeru je takoodločilno dejstvo, da informacije, ki jih je zahteval prosilec, pri organu niso nastale v zveziz izvajanjem njegovih javnopravnih nalog, ampak v zvezi z izvajanjem tržne dejavnosti.Ker gre tako v obravnavanem primeru za storitev organa, ki nikakor ni vezana na njegovojavnopravno delovanje, temveč se nanaša na zasebnopravni del dejavnosti, zahtevane informacijeniso informacije javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ, zato je Informacijskipooblaščenec pritožbo prosilca zavrnil.2.7. Splošna ocena in priporočila na področju dostopa do informacijjavnega značajaLeta 2009 je bilo na področju dostopa do informacij javnega značaja zaznati porast številavloženih pritožb zoper odločbe prvostopenjskih organov (182 vloženih pritožb, leto prej jih jebilo 169), pritožb zoper molk organa (302 pritožbe, leto prej 259 pritožb) in zahtev za različnapojasnila (328, leto prej 102). Zlasti zadnji podatek kaže na potrebo po aktivnejšem delovanjuMinistrstva za javno upravo na tem področju, saj je to pristojno za podajo mnenj in pojasnilv skladu z 32. členom ZDIJZ. V praksi postajajo dileme na tem področju vse kompleksnejšein vsebinsko zahtevnejše, zato prvostopenjski organi potrebujejo več pomoči in usmeritvepri razlagi tega zakona v praksi. Dejstvo je, da ZDIJZ organom nalaga številne obveznosti,ki jih brez ustreznega znanja, finančnih in kadrovskih virov ter strokovne pomoči resornegaministrstva ne morejo opravljati dobro. Informacijski pooblaščenec je vsem organom, ki sonanj naslovil prošnjo za pojasnila, odgovoril v okviru svojih pristojnosti, največkrat pa jih jenapotil na pristojno institucijo. Informacijski pooblaščenec je namreč drugostopenjski organ,ki odloča o pritožbi in ni pristojen, da v fazi, ko mora odločati organ prve stopnje, odgovarjana konkretna vprašanja, ali je določen dokument informacija javnega značaja ali ne.DELO NA PODROČJU DOSTOPA DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJANa podlagi izvedenih pritožbenih postopkov Informacijski pooblaščenec ocenjuje, da sotako organi zavezanci kot tudi prosilci bolje seznanjeni z načini dostopanja do informacijjavnega značaja, zavezanci pa bistveno več informacij sami, brez zahteve prosilcev, posredujejov svetovni splet. Leta 2009 se je bistveno povečalo število pritožbenih zadev, v katerihso bili prosilci novinarji, oz. tistih pritožb, ki so bile vložene na podlagi 45. člena ZMed.Pritožbene zadeve, s katerimi se srečuje Informacijski pooblaščenec, postajajo vsebinsko vsebolj zapletene in z vidika dokumentov, ki se jih presoja, vse obsežnejše. Večina organov jes prakso Informacijskega pooblaščenca, ki je dostopna tudi na njegovi spletni strani, dobroseznanjena. Na tem področju se je tako že izoblikovala utečena praksa, ki jo nadgrajujejotudi odločitve Upravnega sodišča RS. To je leta 2009 sprejelo nekaj pomembnih odločitev,ki so bistveno vplivale tako na prakso prvostopenjskih organov kot tudi na prakso Informacijskegapooblaščenca:25