Letno poročilo za leto 2009 - Informacijski pooblaščenec

2.6.7. Dokument v postopku izdelaveV odločbi št. 090-139/2009/5 z dne 17. 11. 2009 je Informacijski pooblaščenec odločalo pritožbi zoper odločbo, s katero je Ministrstvo za zdravje zavrnilo zahtevo prosilke zaposredovanje zadnje verzije predloga Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju(EVA 2008-2711-0185), ki je v pripravi in naveden v normativnem programudela Vlade Republike Slovenije za leto 2009.Informacijski pooblaščenec je ugotovil, da je organ zavezanec po ZDIJZ, da zahtevani dokumentsodi v delovno področje organa, da organ z zahtevano informacijo tudi razpolagain da je le-ta v materializirani obliki. Informacijski pooblaščenec je ugotavljal, ali zahtevanainformacija predstavlja izjemo po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kakor je zatrjevalorgan. Ta izjema ima tri elemente, ki morajo biti podani kumulativno: dokument mora bitiše v postopku izdelave, dokument mora biti še predmet posvetovanja in razkritje dokumentabi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine (specifični škodni test). Informacijskipooblaščenec je ugotovil, da v obravnavanem primeru navedeni pogoji niso izpolnjeni.Dokument, ki ga je zahtevala prosilka, je nastal v začetni fazi postopka sprejemanja predlogazakona, saj gre za delovno gradivo predloga zakona, ki ga je pripravila za to imenovanadelovna skupina pri organu. Dejstvo, da določen dokument predstavlja le verzijo delovnegagradiva predpisa oziroma predloga predpisa, ne pomeni, da je ta konkretni dokument(določena verzija) še v postopku izdelave. Zakonodajni postopek sestavlja več faz in enaizmed teh je tudi faza priprave predloga predpisa, v konkretnem primeru predloga zakona.V tej fazi se pripravljajo predlogi predpisov in s tem nastajajo praviloma tudi različne verzijedoločenega predpisa. Vsaka različica predstavlja dokument, ki je, če ga poseduje zavezanecpo ZDIJZ, informacija javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ, in sicer ne glede nato, da vsebina dokumenta morebiti ne bo sprejeta kot končno besedilo predloga predpisa.Zakonodajni postopek predstavlja proces pravnega urejanja družbeno najpomembnejšihvprašanj s strani oblasti, zato je sodelovanje javnosti treba zagotoviti že v samem začetkupostopka. V Republiki Sloveniji je tako na primer za predloge zakonov, aktov in drugih gradiv,ki jih obravnava Državni zbor RS, že Poslovnik Državnega zbora 23 eksplicitno določil, dase objavijo v glasilu Državnega zbora, ki je javno (drugi odstavek 100. člena PosDZ-1). ZDIJZje v tem pogledu še širši, saj v 3. točki prvega odstavka 10. člena določa, da je vsak organdolžan v svetovni splet posredovati med drugim tudi predloge predpisov, ki se nanašajona delovno področje organa. Pri tem gre pojem predpisa razumeti kar najširše, in sicer kotvsak splošni pravni akt, ki ‘’navzven’’ povzroča pravne učinke oziroma posega v pravicein dolžnosti drugih pravnih subjektov (t. i. eksterno delovanje). Uredba o posredovanju inponovni uporabi informacij javnega značaja 24 še podrobneje določa obveznosti ministrstvaglede objave predloga zakona ali drugega akta državnega zbora in vseh poznejših različicdokumenta v svetovnem spletu. Iz navedenega je po mnenju Informacijskega pooblaščencajasno razvidno, da informacija javnega značaja ni le končno besedilo predloga predpisa,temveč so to tudi že vse predhodne verzije predloga predpisa.DELO NA PODROČJU DOSTOPA DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJAInformacijski pooblaščenec je ugotovil, da zahtevani dokument sicer še ni v fazi predlogapredpisa, ki ga je organ dolžan objaviti v skladu z Uredbo, brez dvoma pa predstavlja enoizmed verzij delovnega gradiva predloga zakona, ki ga glede na zgornje navedbe ni mogočešteti med dokumente v postopku izdelave v smislu izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6.člena ZDIJZ. Vsekakor je verzija delovnega gradiva predloga zakona v okviru delovne skupinenastala kot celota in je bila neuradno posredovana organom izven delovne skupine,da ji slednji posredujejo svoja mnenja in povedo, ali so predlagane rešitve prava vsebinskausmeritev. V obravnavanem primeru je povsem irelevantno, na kakšen način je bil dokument,ki je predmet zahteve, posredovan izven delovne skupine oziroma organa, uradno alineuradno, dejstvo je, da je bil posredovan s spremnim dopisom, ki ga je podpisal ministerkot odgovorna oseba organa, in zato predstavlja neko zaključeno verzijo delovnega gradivapredloga zakona v smislu prvega odstavka 7. člena Uredbe. To, da organ dokumenta še ni2323Uradni list RS, št. 92/2007 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju PoDZ-1.24Uradni list RS, št. 76/2005, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Uredba.