Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici

Koncept urejanja
prometa v Kamniški
Bistrici
December 2010
CIPRA Slovenija
slovenija@cipra.org

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
KAZALO
KAZALO ................................................................................................................................ 1
UVOD .................................................................................................................................... 2
PREGLED OBSTOJEČIH ŠTUDIJ ........................................................................................ 4
POPIS PROMETA IN PARKIRIŠČ Z ANALIZO ..................................................................... 6
JAVNI PREVOZ V DOLINI KAMNIŠKE BISTRICE .............................................................. 18
INTERVJUJI CILJNIH SKUPIN ........................................................................................... 21
PRIMERI UREJANJA PROMETA V ALPAH ........................................................................ 25
UVODNA DELAVNICA ........................................................................................................ 29
SCENARIJI UREJANJA PROMETA .................................................................................... 32
PREDLOG UREJANJA PROMETA V DOLINI KAMNIŠKE BISTRICE ................................ 44
LITERATURA ...................................................................................................................... 47
SEZNAM PREGLEDNIC IN GRAFOV ................................................................................. 48
Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
Avtorji: Dušan Prašnikar, univ. dipl. geogr., dr. Matej Ogrin, univ. dipl. geogr. in Matjaţ
Dovečar, abs. geogr.
Naročnik: Center za razvoj Litija d.o.o., Kidričeva 1, 1270 Litija
Izdala: CIPRA Slovenija, Trubarjeva 50, Ljubljana
© 2010 CIPRA Slovenija
Ljubljana
slovenija@cipra.org
http://www.cipra.org/slovenija
Vse pravice pridrţane.
1. izdaja – 50 izvodov.
Tiskano v Sloveniji.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
656(497.4Kamniška Bistrica)
PRAŠNIKAR, Dušan, 1977-
Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici / [avtorji Dušan
Prašnikar,Matej Ogrin in Matjaž Dovečar]. - 1. izd. - Ljubljana :
CIPRA Slovenija, 2010
ISBN 978-961-90906-5-7
1. Gl. stv. nasl. 2. Ogrin, Matej 3. Dovečar, Matjaž
255262208
Projektna naloga Koncept umirjanja prometa v Kamniški Bistrici z naborom ukrepov in
finančnim ovrednotenjem se je izvedla v okviru projekta CO2NeuTrAlp. Projekt CO2NeuTrAlp
se izvaja v okviru programa transnacionalnega sodelovanja Alpine space in je sofinanciran s
strani Evropskega sklada za regionalni razvoj.
stran 1

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
UVOD
Promet je tesno povezan z izvajanjem turističnih dejavnosti, saj omogoča dostopnost ljudi na
določeno območje. Območja, privlačna za izvajanje prostočasnih dejavnosti, so soočena s
povečanim obiskom. Povečan turistični obisk je s seboj prinesel tudi negativne posledice,
gnečo, neurejena parkiranja, slabšo kakovost zraka. V konicah turistične sezone so
zmogljivosti prometne infrastrukture marsikje precej manjše, kot pa je tedaj prometno
povpraševanje. Urejanje prometa je izziv naprednih in turistično razvitih območij, kjer ţe
imajo izkušnje s teţavami ali pa so jih pravi čas zaslutili, in kjer se zavedajo, da je edino
trajnostno urejen promet zagotovilo za kakovosten razvoj turizma tudi v prihodnje. Naj
poudarimo, da pri urejanju prometa v turističnih območjih ne gre le za ohranjanje narava ali
varovanje okolja, pač pa je to marsikje tudi pomemben atribut trajnostne turistične ponudbe,
ki povečuje dodano vrednost turizmu.
Kamniška Bistrica je dolina v Kamniško-Savinjskih Alpah in ena od najbolj prepoznavnih
alpskih dolin v Sloveniji. Dolina Kamniške Bistrice je izjemno ohranjena in ponuja vrhunsko
doţivetje neokrnjene narave gorskega sveta. Zaradi svojih lepot, bliţine poselitvenih centrov
in dobre dostopnosti je močno obiskana v poletni sezoni. Obisk doline je v največji meri
pogojen z izletništvom, katerega največji magnet je izvir Kamniške Bistrice ter z izhodiščem
za obisk visokogorja. Dolina predstavlja tudi izhodišče za obisk Velike planine.
Osnovna privlačnost Kamniške Bistrice je njena vizualno privlačna pokrajina, saj se nad
dolino dvigajo slikoviti vrhovi Grintovcev. Izpred planinskega doma ali iz njegove bliţine je
mogoče videti skalnate vrhove, ki se vzpenjajo neposredno iz doline precej več kot 1000
metrov. Skuta (2532 m) se tako dviga skoraj dvatisoč metrov nad domom (601 m), še bliţje
pa so strma juţna pobočja Brane (2251 m) ali pa severna pobočja Kompotele (1989 m).
Dodatno privlačnost predstavljajo številne naravne zanimivosti v bliţnji in daljni okolici Doma
v Kamniški Bistrici. Pollak (1995) jih navaja v območju Kamniške Bistrice 42, v seznamu
naravnih vrednot pa je navedenih 11 takih lokacij, vendar gre v posameznih primerih za
območja, ki vsebujejo več pomembnih znamenitosti. Zaradi značilnosti pokrajine je
najpomembnejši dejavnik številčnosti obiska teh znamenitosti njihova dostopnost. Najbolj
obiskan je zaradi tega izvir Kamniške Bistrice, ki leţi le nekaj metrov od planinskega doma
ter parkirišča ob njem. V bliţini je še nekaj razmeroma lahko dostopnih zanimivosti
(Predaselj, Plečnikov dvorec, spominski park, balvan Ţagana peč), precej naravnih
zanimivosti pa je bolj oddaljenih in tudi teţje dostopnih. Le te igrajo manjšo vlogo pri
številčnosti obiska, kar je pokazala tudi anketa leta 2003 z vprašanjem o poznavanju
zanimivosti v dolini Kamniške Bistrice.
V zgornjem delu doline je segal v pleistocenu ledenik in jo preoblikoval, opazni pa so tudi
drugi sledovi ledeniškega preoblikovanja (npr. veliki balvani, morenski nasipi). Dolino obdaja
visok alpski svet z večino najvišjih gora v gorstvu. Pobočja so strma in v precejšnji meri
porasla z gozdom, čeprav ne manjka tudi golega, skalnega in travnatega sveta.
Dolina je (in je bila tudi v preteklosti) zelo slabo poseljena. Po podatkih popisa iz leta 2002 je
imelo naselje Kamniška Bistrica le 15 prebivalcev. Kamniška Bistrica je bila v zgodnjem času
poselitve zanimiva predvsem zaradi izkoriščanja njenih gozdov, prva omemba imena
Kamniška Bistrica pa seţe ţe v leto 1496. Zaradi neugodnih reliefnih razmer je bila
Kamniška Bistrica v preteklosti teţje dostopna. Tako je pred letom 1932 do izvira vodila le
stran 2

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
ozka kolovozna pot. V času kraljevine Jugoslavije je bila Kamniška Bistrica lovišče kralja
Aleksandra. Po drugi svetovni vojni je lastništvo nad tem območjem prevzela drţava.
Struktura lastništva in dejavnost drţavnega lastništva se je odraţala v opuščanju razvoja
tega območja. Tako razen v ceste in elektrifikacijo ni bilo v drugi polovici 20. stoletja nobenih
drugih vlaganj v razvoj tega območja, z izjemo nihalke, ki pa je vezana na obisk Velike
planine. Kljub temu je območje zaradi svojih naravnih lepot vseskozi pogojevalo visok obisk.
Z razširitvijo in asfaltiranjem ceste v 70-ih letih 20. stoletja je bil dostop močno izboljšan.
Stekel je dobro organiziran javni avtobusni prevoz, ki pa se je v začetku devetdesetih letih
močno okrnil. Z vse večjo uporabo osebnih avtomobilov se v dolini vseskozi povečuje
avtomobilski motorni promet, ki je v zadnjih 10-15 letih v višku poletne sezone izredno visok
in povzroča negativne posledice za okolje.
Glavna prometnica v dolini Kamniške Bistrice je asfaltirana drţavna cesta, ki je registrirana
kot republiška turistična cesta z oznako RT 923 in poteka od Stahovice do Doma v Kamniški
Bistrici v dolţini 6,1 km. Poleg te glavne prometnice so v dolini še tri ceste lokalnega reda –
občinske ceste: ceste v Konec, ceste v dolini Korošice ter cesta v Brsnikih. Poleg teh so še
dovozi z glavne ceste do objektov (zaselek Kopišče, Kraljev hrib, Pri Jurju). Te ceste so
makadamske in v osnovi namenjene gospodarjenju z gozdom.
V dolini ni standardizirano urejenih javnih parkirišč za motorna vozila. Največji parkirišči sta
pri spodnji postaji nihalke za Veliko planino, ter parkririšče pri izviru oz. Domu v Kamniški
Bistrici (parkirišče pri Domu ter parkirišče pri avtobusnem postajališču). Vsa parkirišča so
makadamska. Poleg teh so še parkirišča pri gostiščih v Kamniški Bistrici. Parkirišče ob
avtobusnem postajališču pri izviru Kamniške Bistrice je v lasti občine, vsa ostala parkirišča
pa so v privatni lasti.
Manjše makadamsko parkirišče je še pri spodnji postaji ţičnice za Kokrsko sedlo ter pri
mostu preko soteske Predaselj. Vsa ostala območja, kjer se parkira, so v naravnem okolju.
Zavedati se je potrebno, da je največja vrednost doline Kamniške Bistrice njena naravna
ohranjenost. Kakovost okolja pa je hkrati osnova za privlačnost in mnoţični obisk. Mnoţični
obisk lahko pomeni veliko obremenitev za okolje, v kolikor ni usmerjen in nadzorovan. Obisk
v Kamniški Bistrici je v veliki meri prepuščen samim obiskovalcem, kar se kaţe predvsem v
anarhiji parkiranja po celotni dolini. Primeri iz nekaterih gorskih območij po drugi strani
kaţejo, da se z ureditvijo prometa lahko po eni strani zmanjša njihov vpliv na okolje, hkrati pa
poveča kakovost doţivljanja obiskovalcem in hkrati omogoča finančne koristi za lokalno
prebivalstvo.
Namen projektne naloge je pripraviti koncept urejanja prometa v dolini Kamniška Bistrica, ki
naj bi bil usmerjen v umirjanje in urejanje prometa.
Študija je del projekta CO2NeuTrAlp, v katerem je projektni partner Center za razvoj Litija, ki
s projektnimi vsebinami vključuje tudi območje občine Kamnik.
stran 3

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
PREGLED OBSTOJEČIH ŠTUDIJ
Za prometno problematiko v dolini Kamniške Bistrice ni bilo opravljenih načrtnih raziskav in
analiz. Kljub temu je bil prostor zanimiv za izdelavo nekaterih diplomskih oz. magistrskih
nalog, ki se s svojimi vsebinami dotaknejo tudi prometne problematike. Tako se s prometom
in obiskom posredno ukvarjajo štiri naloge, ki dajejo nekatere pomembne informacije glede
stanja in nadaljnjega načrtovanja:
Homar-Veršnik, 1996: Pomen Kamniških Alp za rekreacijo Ljubljanske aglomeracije:
diplomsko delo;
Cigale, 1998: Bliţnja rekreacija prebivalstva malih mest in njeni pokrajinski učinki (na primeru
Domţal) : magistrska naloga
Prašnikar, 2003: Nosilne sposobnosti okolja Kamniške Bistrice za njen nadaljnji razvoj:
diplomsko delo;
Pečnik, 2005: Analiza razvojnih moţnosti Kamniške Bistrice, poročilo: del magistrske naloge.
Poleg teh gradiv je bil v letu 2005 izveden projekt Promocija zapiranja alpske doline
Kamniška Bistrica za promet v izvedbi CIPRE Slovenija z organiziranim dogodkom Sprehod
po Kamniški Bistrici s promocijsko zaporo ceste ter okroglo mizo z naslovom Prihodnost
Kamniške Bistrice.
Naloga Homar-Veršnikove obravnava pomen Kamniških Alp za rekreacijo Ljubljanske
aglomeracije. Prometno problematiko obravnava s popisom prometa na določene izbrane
dneve v letih 1982 in 1983 ter v letu 1994 in 1995. Naloga obsega tudi evidenco prepeljanih
potnikov z nihalko na Veliko planino v letih 1984-1986 ter 1990-1994. Naloga ne daje
posebnih komentarjev glede prometnih razmer.
Cigale v svoji študiji obravnava bliţnjo rekreacijo prebivalstva malih mest in njenih
pokrajinskih učinkov na primeru Domţal. V krajšem delu obravnava tudi Kamniško Bistrico
kot območje izvajanja prostočasnih dejavnosti. V okviru tega so izvedeni popisi parkiranih
vozil v zgornjem delu doline Kamniške Bistrice za posamezne izbrane dneve. Ta popis
prikazuje prostor obremenitve in tudi značilnosti izvajanja posameznih prostočasnih
dejavnosti.
Prašnikarjeva študija vsebuje popis prometa in parkiranih vozil v dolini Kamniške Bistrice na
izbrani dan. Naloga vsebuje podatke o popisih iz nalog Homar-Veršnikove ter Cigaleta in jih
primerja med seboj. Naloga vsebuje tudi anketni vprašalnik, ki se nanaša na obisk Kamniške
Bistrice. Kljub temu, da je numerus anketirancev zgolj 50, daje nekatere trende, ki so
značilni.
Pečnikova študija je bila narejena v okviru magistrskega študija na univerzi York v Veliki
Britaniji in je napisana v angleškem jeziku. V slovenskem jeziku je bilo pripravljeno poročilo
magistrske naloge z naslovom Analiza razvojnih moţnosti Kamniške Bistrice. Namen naloge
je ovrednotenje preferenc obiskovalcev o različnih moţnostih razvoja doline Kamniške
Bistrice. Na ta način bi bilo mogoče ugotoviti ekonomsko vrednost Kamniške Bistrice, kot tudi
identificirati tiste dejavnike, ki obiskovalce pritegnejo in zaradi katerih se odločijo obiskati
dolino in kateri so tisti faktorji, ki ljudi odbijajo. Do ekonomske vrednosti se je bilo moč
dokopati z dvema pogosto uporabljenima metodama vrednotenja narave; kontigenčnim
stran 4

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
vrednotenjem in eksperimentom izbire. Poleg analize je bil opravljen tudi popis prometa na
izbran dan.
stran 5

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
POPIS PROMETA IN PARKIRIŠČ Z ANALIZO
V okviru naloge je bila izdelana analiza prometa. Analiza vključuje tako prometne tokove kot
mirujoči promet. V preteklosti je bilo opravljenih nekaj štetij prometa in sicer v letih 1982,
1983, 1994, 1995, 2003 ter 2005. Kot primerjalne podatke s tokratnimi štetji smo uporabili le
podatke iz štetij leta 2003 ter 2005. Za potrebe analize smo izvedli 8 novih štetij in sicer na
sledeče dneve:
sobota, 8. avgust 2009,
praznik, 15. avgust 2009,
petek, 28. avgust 2009,
sreda, 23. september 2009,
nedelja, 27. september 2009,
sreda, 14. julij 2010,
nedelja, 1. avgust 2010,
praznik, 15. avgust 2010.
Dneve smo izbrali kot vremensko ugodne dneve za obisk gora in izletništvo (sončna
napoved oz. kvečjemu moţnost popoldanskih ploh). Namen je bil, da se preverijo razmere
ob dnevih, ki so prometno bolj obremenjeni. Vsi dnevi so dejansko bili sončni, na dan
15.8.2010 pa je do pribliţno 8. ure zjutraj deţevalo, po 10. uri pa se je v dolini tudi zjasnilo,
kar je pomenilo predvsem nizek obisk v dopoldanskem času. V ţe predhodnem dnevu štetja
6.8.2005 pa so bile popoldanske plohe, kar je prav tako pomenilo malo obiska v
popoldanskem času.
Štetje prometa se je izvajalo na lokaciji pri avtobusnem postajališču pod parkirišči za spodnjo
postajo nihalke za Veliko planino, pri razcepu ceste v dolino Korošice.
Popisi so zajemali vse vrste vozil, glavni del analize pa je namenjen avtomobilskemu
prometu.
Preglednica 1: Prihodi avtomobilov v Kamniško Bistrico
datum/ura 6-7 7-8 8-9 9-
10
10-
11
11-
12
12-
13
s,3.8.03 76 120 118 148 139 117 96 71 102 115 179 111 62 23 1477
n,6.8.05 120 89 81 128 114 88 72 47 72 53 69 26 18 0 977
s, 8.8.09 91 90 99 96 78 103 39 42 44 58 42 33 21 17 853
p,15.8.09 81 119 120 153 238 148 100 119 76 96 124 71 57 14 1516
t,28.8.09 18 44 21 37 35 31 32 48 26 37 28 28 20 12 417
t,23.9.09 21 46 19 20 18 13 21 15 9 23 14 15 12 10 256
n,27.9.09 25 35 42 75 98 113 76 64 68 67 42 30 9 4 748
t,14.7.10 13 22 27 28 25 23 24 6 27 16 24 32 33 19 319
n,1.8.10 75 113 118 161 124 141 91 101 137 121 112 50 34 6 1386
p,15.8.10 0 0 19 32 64 75 59 63 159 180 128 53 40 28 906
Legenda: s – sobota, n – nedelja, p – praznik, t - teden
Popisi prometa so pokazali, da lahko dneve preko poletja razdelimo v tri skupine:
- Izredni dnevi - praznik, izjemno lepo vreme (IZ);
- Vikendi z lepim vremenom (VI);
- Dnevi v tednu z lepim vremenom (TE);
13-
14
14-
15
15-
16
16-
17
17-
18
18-
19
19-
20
stran 6
skupaj

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
V najbolj obiskanih dnevih se v poletju pripelje v dolino Kamniške Bistrice okoli 1.500
avtomobilov preko celotnega dne. To je vezano predvsem na praznik veliki šmaren, na kako
nedeljo v avgustu ter na dan drţavnosti in prvega maja. To je za dolino zaprtega tipa izjemna
obremenitev.
V drugi skupini dnevov so zaobjeti vsi sončni vikendi v juliju ter avgustu ter tudi vikendi v
juniju in septembru, če gre za sicer vremensko stabilno vreme. V tej skupini dnevov prihaja v
Kamniško Bistrico okoli 900 avtomobilov.
Tretjo skupino dnevov obsegajo sončni dnevi preko tedna, ko pride v dolino okoli 300
avtomobilov.
V vseh skupinah so odstopanja, še posebno v kolikor je napoved slaba in je dejansko vreme
precej sončno in obratno, če je napoved sončna, a pride do padavin.
Obstoječe kapacitete parkirnih mest zadoščajo za situacije sončnih poletnih dnevov v tednu
ter neidealnih vremenskih razmer med vikendi. Med sončnimi vikendi v poletju je obseg
avtomobilov v dolini močno povečan nad kapaciteto parkirnih mest, zato prihaja do
množičnega parkiranja avtomobilov v naravnem okolju.
Graf 1: Prihodi avtomobilov v Kamniško Bistrico
250
200
150
100
50
0
3.8.2003
6.8.2005
8.8.2009
15.8.2009
28.8.2009
23.9.2009
27.9.2009
14.7.2010
1.8.2010
15.8.2010
Prihod avtomobilov v Kamniško Bistrico preko dneva nazorno prikazujeta grafa 1 in 2. Grafa
prikazujeta veliko razliko med prihodi avtomobilov v dnevih preko tedna ter v dnevih preko
vikendov. Tako znaša za popisne dneve število avtomobilov v povprečju v dneh preko tedna
okoli 25 na uro ter v dneh preko vikenda okoli 80 na uro. Pri prihodih se kaţeta dva viška in
sicer dopoldanski, ki je večinsko vezan na planince ter obiskovalce Velike planine ter
popoldanski, ki večinsko zajema izletnike. Prihodi med tednom so precej bolj enakomerni
preko dneva, manjši višek je zaznan le v zgodnejših jutranjih urah zaradi prihoda planincev.
stran 7

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
Graf 2: Povprečno število prihodov avtomobilov v Kamniško Bistrico
140
120
100
80
60
40
20
0
Preglednica 2: Odhodi avtomobilov iz Kamniške Bistrice
datum/ura 6-
7
7-
8
8-
9
9-
10
10-
11
11-
12
12-
13
13-
14
14-
15
15-
16
16-
17
povprečje
povprečje vikend
povprečje teden
17-
18
18-
19
19-
20
stran 8
skupaj
6.8.2005 0 4 13 18 34 32 55 54 82 160 200 222 110 97 1081
8.8.2009 5 8 11 12 14 56 50 91 100 135 115 129 85 63 874
15.8.2009 2 8 16 21 28 86 88 112 123 174 179 212 208 160 1417
28.8.2009 3 6 7 15 12 18 24 27 25 39 58 53 65 47 399
23.9.2009 0 4 2 11 8 7 21 27 24 33 25 43 33 23 261
27.9.2009 2 2 6 6 24 53 45 63 98 132 161 130 49 28 799
14.7.2010 3 2 8 7 19 20 27 23 9 33 21 22 48 42 284
1.8.2010 5 6 11 17 20 76 67 91 184 203 216 243 246 122 1507
15.8.2010 0 0 5 10 8 24 31 42 77 102 144 145 174 59 821
Število popisanih odhodov avtomobilov se v večini primerov razlikuje od števila popisanih
prihodov avtomobilov. Popisi so bili izvedeni v času od 6. do 20. ure. Razlika se tako nanaša
na avtomobile, ki so se pred tem časom pripeljali v Kamniško Bistrico oz. se po tem času
odpeljali. V precejšnji meri sem sodijo avtomobili, ki so bili v dolini parkirani preko noči – v
predhodni ali naslednji noči glede na popisni dan.
Odhodi avtomobilov so močno skoncentrirani v popoldanskem času, z viškom med 17. in 18.
uro, kar je še posebno nazorno prikazano na grafu 3.
Časovno se prihodi in odhodi avtomobilov nekoliko spremenijo glede na dolţino dneva, saj
imamo konec septembra zaradi krajšega dneva kasnejši višek prihodov in zgodnejši višek
odhodov vozil.

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
Graf 3: Odhodi avtomobilov iz Kamniške Bistrice
300
250
200
150
100
50
0
6.8.2005
8.8.2009
15.8.2009
28.8.2009
23.9.2009
27.9.2009
14.7.2010
1.8.2010
15.8.2010
Preglednica 3: Skupno število avtomobilov hkrati v Kamniški Bistrici (na podlagi razlike med
prihodi in odhodi)
datum/ura
6 -
7
7 -
8
8 -
9
9 -
10
10 -
11
11-
12
12 -
13
13-
14
14 -
15
15 -
16
16 -
17
17 -
18
18 -
19
19 -
20
6.8.2005 120 206 275 386 466 524 541 534 524 421 296 102 10 -87
8.8.2009 86 168 256 340 404 451 440 391 335 258 185 89 25 -21
15.8.2009 79 190 294 426 636 698 710 717 670 592 537 396 245 99
28.8.2009 15 53 67 89 112 125 133 154 155 153 123 98 53 18
23.9.2009 21 63 80 89 99 105 105 93 78 68 57 29 8 -5
27.9.2009 23 56 92 161 235 295 326 327 297 232 113 13 -27 -51
14.7.2010 10 30 49 70 76 79 76 59 77 60 63 73 58 35
1.8.2010 70 177 284 428 532 597 621 631 584 502 398 205 -7 -123
15.8.2010 0 0 14 36 92 143 171 192 274 352 336 244 110 79
Zelo zanimiv in uporaben podatek dobimo pri razliki v številu prihodov in odhodov
avtomobilov v Kamniško Bistrico preko dneva. Izračun temelji na razliki števila avtomobilov,
ki jih je bilo do določene ure pripeljanih v dolino ter števila avtomobilov, ki jih je bilo do
določene ure odpeljanih iz doline. Ta razlika namreč pove, koliko vozil se v določeni uri
dneva nahaja v dolini. To je zelo pomembno za samo načrtovanje potreb po parkirnih mestih
v in pred dolino.
stran 9

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
Graf 4: Razlika v številu prihodov in odhodov avtomobilov v Kamniški Bistrici preko dneva
800
700
600
500
400
300
200
100
0
-100
-200
V izrednih dnevih (IZ) se tako v višku dneva nahaja hkrati od 550 do 700 avtomobilov v
dolini. V skupini vikendov (VI) se v višku dneva nahaja hkrati med 300 in 450 avtomobilov,
medtem ko za skupino dni med tednom (TE) znaša to število okoli 100 do 150 avtomobilov.
Graf 5: Skupno število prihodov in odhodov avtomobilov v Kamniški Bistrici
350
300
250
200
150
100
50
0
6 - 7 7 - 8 8 - 9 9 -
10
10 -
11
11
- 12
12
- 13
13 -
14
14 -
15
Graf 5 prikazuje dejansko obremenitev na glavni cesti v Kamniški Bistrici. V povprečju so
glavne obremenitve v popoldanskem času med 15. in 18. uro, ko znaša frekvenca
avtomobilov tudi preko 300 na uro, kar pomeni 5 avtomobilov vsako minuto. Zaradi velike
pogostosti srečevanj različnih vrst vozil je varnost na cesti izredno nizka.
15 -
16
16 -
17
17 -
18
18 -
19
19 -
20
6.8.2005
8.8.2009
15.8.2009
28.8.2009
23.9.2009
27.9.2009
14.7.2010
1.8.2010
15.8.2010
sobota, 6.8.05
sobota, 8.8.09
praznik, 15.8.09
petek, 28.8.09
sreda, 23.9.09
nedelja, 27.9.09
sreda, 14.7.10
nedelja, 1.8.10
praznik, 15.8.10
stran 10

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
Graf 6: Deleţ prihoda avtomobilov v Kamniško Bistrico glede na izvorno območje
100%
90%
80%
70%
60%
50%
40%
30%
20%
10%
0%
Popis izvornega območja avtomobilov je bil opravljen glede na oznake registrskih tablic
avtomobilov. Ta podatek ne zagotavljati točnosti, saj lastniki avtomobilov ne prihajajo nujno
iz območjih registracije vozil. Kljub temu ta podatek prikazuje zelo dober pribliţek dejanskega
stanja. Okoli 50 % obiskovalcev z avtomobili prihaja s širšega ljubljanskega območja. Od 15
do 25% deleţ predstavljajo obiskovalci z avtomobili z območja občine Kamnik kot tudi iz
ostalega območja Slovenije (razen Gorenjske). Deleţ obiskovalcev z območja Kamnika je
nekoliko večji med tednom, medtem ko je iz ostalega območja Slovenije večji med vikendi. Z
območja Gorenjske pride v Kamniško Bistrico okoli 5 % obiskovalcev, kak odstotek manj pa
obiskovalcev iz tujine.
Preglednica 4: Število prihodov kolesarjev v Kamniško Bistrico
datum/ura 6-
7
praznik,
1.5.1983
sobota,
30.7.1994
nedelja,
3.8.03
sobota,
6.8.05
sobota,
8.8.09
sobota,
15.8.09
petek,
28.8.09
sreda,
23.9.09
nedelja,
27.9.09
7-
8
8-
9
9-
10
10-
11
11-
12
12-
13
13-
14
5 70 54 55 30 8 10 13 10 12 11 5 3 1 287
16 35 40 43 18 5 4 3 4 19 13 9 7 5 221
1 7 30 69 103 59 9 12 6 11 37 35 42 27 448
0 1 3 16 25 29 24 13 16 14 66 19 9 0 235
0 5 7 33 41 27 17 30 6 18 15 28 37 11 275
1 5 16 17 41 44 29 6 18 13 18 29 39 13 289
14-
15
15-
16
16-
17
tujina
ostala Slovenije
KR z okolico
LJ z okolico
Kamnik
1 2 4 9 23 14 3 5 8 6 17 34 70 23 219
0 0 0 0 2 4 3 4 3 9 16 26 12 1 80
0 1 6 4 7 15 14 9 13 5 10 13 2 0 99
17-
18
18-
19
19-
20
stran 11
skupaj

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
sreda,
14.7.10
nedelja,
1.8.10
praznik,
15.8.10
2 1 7 10 23 3 9 0 0 8 0 6 43 75 187
1 3 9 22 33 45 34 25 21 25 30 36 21 16 321
0 0 0 2 24 26 23 16 45 44 40 42 25 21 308
V času poletne sezone je število kolesarjev večinoma preko 200 vsak sončen dan, tudi med
tednom. Število kolesarjev se zniţa izven glavne sezone, tako je bilo konec septembra
dnevno okoli 100 kolesarjev. Število kolesarjev se v večini dni giblje med 200 in 300 v
izjemnih dnevih pa se pribliţa tudi številki 500. Zanimiv je podatek, da je bilo ţe v preteklih
desetletjih v Kamniški Bistrici preko 200 kolesarjev dnevno v izrednih dnevih (Homar-Vršnik,
1996).
Graf 7: Število kolesarjev v Kamniški Bistrici na posamezne dneve
500
450
400
350
300
250
200
150
100
50
0
Graf 8: Število prihodov kolesarjev v Kamniško Bistrico preko dneva
120
100
80
60
40
20
0
nedelja,
3.8.03
sobota,
6.8.05
sobota,
8.8.09
sobota,
15.8.09
petek,
28.8.09
sreda, nedelja,
23.9.09 27.9.09
sreda, nedelja, praznik,
14.7.10 1.8.10 15.8.10
3.8.2003
6.8.2005
8.8.2009
15.8.2009
28.8.2009
23.9.2009
27.9.2009
14.7.2010
1.8.2010
15.8.2010
stran 12

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
Pri prihodu kolesarjev se preko dneva kaţeta dva viška. V splošnem je glavni višek v
poznopopoldanskih urah, med 16. in 19. uro. Drugi višek pa je v poznodopoldanskih urah,
med 10. in 12. uro. S stališča prometne varnosti na glavni cesti v Kamniški Bistrici je tako
najbolj občutljiv čas v dnevu v popoldanskih urah, ko sovpada največja frekvenca osebnih
vozil ter kolesarjev na cesti.
Preglednica 5: Število prihodov posameznih prevoznih sredstev v Kamniško Bistrico
dan/vrsta vozila avto kolo motor kombi avtobus roler peš
sobota, 6.8.05 977 235 16 1 n 5 18
sobota, 8.8.09 853 275 24 28 5 2 11
sobota, 15.8.09 1516 289 56 22 4 8 22
petek, 28.8.09 417 219 16 25 5 5 5
sreda, 23.9.09 256 80 5 11 8 6 1
nedelja, 27.9.09 748 99 19 13 2 2 15
sreda, 14.7.10 319 187 24 24 5 2 3
nedelja, 1.8.10 1386 321 34 28 2 5 1
praznik, 15.8.10 906 308 59 16 2 3 9
n – ni podatka
Graf 9: Število prihodov posameznih prevoznih sredstev v Kamniško Bistrico
70
60
50
40
30
20
10
0
motor
kombi
avtobus
Poleg avtomobilov ter kolesarjev prihajajo v Kamniško Bistrico obiskovalci tudi z drugimi
prevoznimi sredstvi. Število le-teh statistično ni zelo pomembno. Število motoristov v
izjemnih dnevih je tako do 60, sicer pa tudi ob vikendih med 20 in 30. Število kombijev, ki so
bili označeni kot svoja kategorija, je v bolj obremenjenih dneh okoli 25, v manj obremenjenih
pa okoli 15.
Podatek za avtobuse vključuje tako avtobuse redne linije, kot ostale turistične avtobuse.
Poleg avtobusov redne linije, v popisnih dnevih ob nedeljah oz. praznikih ni bilo nobenega
dodatnega avtobusa. Le-ti so bili v povprečju po dva do trije ob tednih ter sobotah z eno
izjemo v tednu konec septembra, ko jih je bilo pet. Ti avtobusi so pripeljali organizirane
skupine obiskovalcev za Veliko planino.
roler
peš
stran 13

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
Med štetji so bili vsakič zabeleţeni tudi rolerji. Sicer jih je zelo malo, med 2 in največ 8.
Obiskovalci so šli peš mimo števnega mesta predvsem ob dnevih zelo visokega obiska, ko
se je parkiralo tudi ob cesti pred avtobusno postajo spodnje postaje nihalke za Veliko
planino.
Preglednica 6: Število obiskovalcev glede na prevozno sredstvo
avto kolo motor kombi*1
bus -redna
linija
bus -
turistični*2
roler peš skupaj
so, 6.8.05 2203 235 16 3 5 18 2480
so, 8.8.09 1779 275 24 84 2 120 2 11 2297
so, 15.8.09 3578 289 56 66 7 80 8 22 4106
pe, 28.8.09 775 219 16 75 10 80 5 5 1185
sr, 23.9.09 445 80 5 33 1 200 6 1 771
ne, 27.9.09 1569 99 19 39 1 0 2 15 1744
sr, 14.7.10 577 187 24 72 5 120 2 3 990
ne, 1.8.10 3116 321 34 84 3 0 5 1 3564
pr, 15.8.10 1973 308 59 48 4 0 3 9 2404
so – sobota, pe – petek, sr – sreda, ne – nedelja, pr - praznik
*1 - za izračun skupnega števila se je vzelo povprečje 3 osebe na kombi, ker so bili vmes tudi tovorni
kombiji
*2 - pri turističnih avtobusih pa se je vzelo povprečno 40 oseb na avtobus
Ker je popis prometa vseboval tudi število ljudi v avtomobilih, smo lahko dokaj natančno
ocenili število obiskovalcev v Kamniški Bistrici za posamezne dneve. Tako je v izrednih
dnevih (IZ) znašalo število obiskovalcev med 3.500 in 4.100, število obiskovalcev med
vikendi (VI) je bilo med 2000 in 2.500, medtem ko je med tednom (TE) število obiskovalcev
znašalo med 800 in 1.200.
Graf 10: Število obiskovalcev v Kamniški Bistrici – oseb, ki pridejo v dolino Kamniške Bistrice
po cesti
4500
4000
3500
3000
2500
2000
1500
1000
500
0
stran 14

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
Graf 11: Število obiskovalcev Kamniške Bistrice ter Velike planine z nihalko
4500
4000
3500
3000
2500
2000
1500
1000
500
0
sobota,
8.8.09
sobota,
15.8.09
petek,
28.8.09
sreda, nedelja,
23.9.09 27.9.09
sreda, nedelja, praznik,
14.7.10 1.8.10 15.8.10
Skupaj
Kamniška Bistrica
Velika planina
Graf 11 prikazuje razmerje med številom obiskovalcev, ki obiščejo Veliko planino z nihalko
ter vseh obiskovalcev, ki pridejo v Kamniško Bistrico. Razmerje kaţe, da deleţ obiskovalcev
na Veliko planino znaša do 1/3 vseh obiskovalcev, ki prispejo v Kamniško Bistrico, v
povprečju pa je ta deleţ še manjši, okoli 25 %. To kaţe, da okoli 75 % obiskovalcev, ki prispe
v Kamniško Bistrico ni uporabnikov nihalke. Bodisi pridejo na izlet ali pa jim Kamniška
Bistrica predstavlja izhodišče za turo v visokogorje.
Preglednica 7: Popis parkiranih avtomobilov na določenih zaokroţenih območjih v Kamniški
Bistrici – popis je bil izveden v času med 13.30 in 14.30
območje/dan
ne,
3.8.2003
so,
15.8.09
pe,
28.8.09
sr,
23.9.09
ne,
27.9.09
sre,
14.7.10
ne,
1.8.10
praz,
15.8.10
Kamniška
izvirk
Bela - Mali
32 26 2 7 18 3 32 14
Pri Jurju 52 26 42 5 19 7 32 13
Avtobusna postaja pred
Domom v Kamn. Bistrici
54 32 0 0 22 0 59 5
Dom v Kamniški Bistrici 76 67 16 17 63 19 67 51
Nad Domom v Kamniški
Bistrici - Konec
186 169 59 46 65 6 223 18
Spodnja postaja nihalke 210 338 74 31 119 52 315 144
ostalo 15 67 2 0 24 1 35 9
SKUPAJ 625 725 195 106 330 88 763 254
Opomba: Ob popisih je bilo zabeleţeno 31 lokacij parkiranja avtomobilov. Ta Preglednica prikazuje
zaokroţena območja parkiranja.
Preglednica 7 ter graf 12 prikazujeta mirujoči promet v Kamniški Bistrici. V dnevih popisa je
bil izveden tudi popis vseh območij od spodnje postaje nihalke za Veliko planino navzgor,
stran 15

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
kjer so bila parkirana vozila. Štetje mirujočega prometa se je izvajalo v večini primerov med
13.30 in 14.30 uro, ki predstavlja višek vozil v sami dolini.
Glede skupnega števila parkiranih vozil ti podatki dokaj dobro potrjujejo stanje, ki je razvidno
tudi iz analize razlike med prihodom in odhodom avtomobilov v Kamniški Bistrici. V izrednih
dnevih (IZ) je tako med 600 in 750 parkiranih avtomobilov v Kamniški Bistrici, med vikendi
(VI) je 250 do 350 avtomobilov, med tednom (TE) pa je zabeleţeno okoli 100 oz. do 200
avtomobilov.
Graf 12: Število parkiranih avtomobilov na posameznih zaokroţenih območjih med 13.30 in
14.30 uro
900
800
700
600
500
400
300
200
100
0
ostalo
Sp. postaja gondole
Nad Domom v KB
Dom v KB
AP pred Domom
Pri Jurju
Kamniška Bela - Mali izvirk
Za samo načrtovanje je pomembna tudi lokacija parkiranj. Tako je na območju V Koncu v
izrednih dnevih parkiranih tudi preko 200 vozil. Tudi v ostalih lepih vikendih število lahko
preseţe 150 vozil. Za praznik 15. 8. je bila slaba vremenska napoved, deţevati je ponehalo
okoli 8. ure, kasneje pa se je zjasnilo. Tako je bilo število parkiranih vozil v Koncu za praznik
sredi dneva zgolj 18. V običajno lepih razmerah med tednom je število vozil v Koncu sredi
dneva okoli 50, v manj obremenjenih dnevih pa je lahko tudi samo nekaj vozil, kot npr. v
sredo 14. 7. 2010, ko je bilo zabeleţenih zgolj 6 vozil.
V primeru načrtovanja zapore ceste od Doma v Kamniški Bistrici naprej V Konec je potrebno
zagotoviti alternativo za obiskovalce, ki sedaj parkirajo na območju V Koncu. Alternativa je
moţna predvsem z izboljšanjem javnega prevoza ter z dodatnimi parkirišči v sami dolini
Kamniške Bistrice ter pred njo.
Največje območje parkiranja vozil je spodnja postaja nihalke za Veliko planino. To območje
parkiranja v večinskem delu koristijo obiskovalci Velike planine. V povprečju je v tem
območju parkiranih od 1/3 do tudi preko 1/2 vseh vozil v Kamniški Bistrici. Razmeroma
konstantno število je parkiranih vozil pred Domom v Kamniški Bistrici, ki sprejme do
maksimalno 70 avtomobilov. Na območju avtobusnega postajališča pri izviru Kamniške
Bistrice se parkira ob dnevih večjega obiska in dosega obseg do 60 vozil. V takih razmerah
pomeni prometni kaos na tem območju. Ob vikendih je dokaj konstantno parkiranje vozil na
izhodišču poti v dolino Kamniške Bele, ko je na tem območju, do vključno Malega izvirka,
stran 16

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
parkiranih okoli 25 vozil. Glede na to, da na tem območju ni urejenih parkirnih mest, so vsa ta
vozila parkirana v naravnem okolju. Parkirišče piknik centra Pri Jurju je zasebno parkirišče, ki
ga zasedajo gostje, število pa niha predvsem glede na prireditve.
stran 17

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
JAVNI PREVOZ V DOLINI KAMNIŠKE BISTRICE
Javni prevoz je oblika trajnostno prilagojenega prometa. Vplivi na okolje in prostor so pri
javnem prevozu mnogokrat manjši od enake količine prepeljanih potnikov pri individualnem
motornem prometu.
Kamniška Bistrica je zaprta dolina, kjer se ob izviru reke konča drţavna cesta in z njo tudi
domet javnega prevoza. Javni prevoz je tako namenjen izključno dostopnosti v dolino in iz
nje ter se prilagaja izključno potrebam te dostopnosti.
V dolini Kamniške Bistrice je registriranih 5 avtobusnih postajališč. Delno urejeno je zgolj
postajališče pri spodnji postaji nihalke za Veliko planino, kjer je postajališče asfaltirano ter z
robnikom ločen del za čakanje potnikov. Postajališču manjka nadstrešek ter informacije o
prevozih. Vsa ostala postajališča nimajo ne talnih označb ne prometnega znaka za
postajališče.
Javni prevoz v Kamniško Bistrico izvaja avtobusno podjetje Kam Bus d.d., ki sicer izvaja
javni avtobusni prevoz v celotni občini Kamnik ter občinah severno in vzhodno od Ljubljane.
Prevozi v Kamniško Bistrico so prilagojeni na vozne rede podjetja Kam Bus. V sedanjem
času ni posebnega avtobusa, ki bi peljal zgolj v Kamniško Bistrico, pač pa zaradi
racionalizacije vozijo avtobusi, ki povezujejo Kamnik in Ljubljano, le da je dodana še voţnja
do Kamniške Bistrice in obratno.
Preglednica 8: Vozni red avtobusa za Kamniško Bistrico
Proga Vozni red
Kamnik - Kamniška Bistrica teden: 7:00, 11:30, 16:52
sobota: 7:20, 16:45
nedelja: 7:50, 16:55
Kamniška Bistrica - Kamnik teden: 7:35, 12:05, 17:15
sobota: 8:30, 17:20
nedelja: 8:30, 17:30
Med delavniki vozijo v oz. iz Kamniške Bistrice trije avtobusi, ob sobotah ter ob nedeljah in
praznikih pa po dva avtobusa dnevno. Ure odhodov v in iz Kamniške Bistrice se razlikujejo
med delavniki, sobotami in nedeljami, ravno zaradi navezave te proge na osnovno progo
Kamnik – Ljubljana in obratno. Obstoječi vozni red je teţko zapomljiv in ker ni enotnega
voznega reda je za uporabnike manj prijazen. V primeru interesa po večji uporabi javnega
prevoza bo potrebno vozne rede med tednom in vikendi uskladiti oziroma jih postaviti na
enake termine.
Če pogledamo uporabo avtobusa na relaciji do ter od Kamniške Bistrice, kar prikazuje
preglednica 9, vidimo da gre za porazne razmere. Skupno število potnikov v dolino Kamniške
Bistrice je v letih 2008 in 2009 znašal 580 oz. 518 potnikov (za leto 2009 nista vključena
november in dececmber). Od tega pribliţno polovico potnikov pride do postaje pri sp. postaji
nihalke za Veliko planino, polovico pa do postaje pri Domu v Kamniški Bistrici. Še manj
potnikov se odpelje iz Kamniške Bistrice, le slabih 300 potnikov preko celega leta.
stran 18

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
Preglednica 9: Število potnikov na avtobusih v ter iz doline Kamniške Bistrice za leti 2008 in
2009
od tega od tega
smer
v
leto jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec skupaj P VP P KB
dolino
v
2008 39 40 23 15 47 86 80 127 28 25 30 40 580 312 268
dolino
iz
2009 38 59 34 23 32 25 76 141 54 37 / / 519 260 259
doline
iz
2008 20 18 7 6 13 51 51 62 16 19 15 11 289 163 126
doline 2009 6 19 7 5 23 14 64 110 26 7 / / 281 127 154
Vir podatkov Kam bus d.d.
P VP – postajališče pri spodnji postaji nihalke za Veliko planino
P KB – postajališče pri Domu v Kamniški Bistrici
Povprečno se preko celega leta dnevno peljeta manj kot dve osebi na dan v Kamniško
Bistrico in manj kot ena oseba iz Kamniške Bistrice. Glede na to, da v oz. iz Kamniške
Bistrice peljeta dva oz. trije avtobusi dnevno, to pomeni da se povprečno niti ena oseba ne
pelje s posameznim avtobusom v oziroma iz doline Kamniške Bistrice.
Preglednica 10 prikazuje število potnikov, ki se iz posameznih izvornih območij pripeljejo in
odpeljejo iz doline Kamniške Bistrice. V Kamniško Bistrico se največ potnikov, skoraj
polovico, pripelje iz območja Kamnika. Zelo veliko je tudi potnikov iz območja Stahovice. Iz
doline Kamniške Bistrice pa se odpelje največ potnikov v Ljubljano. Potnikov, ki se odpelje iz
Kamniške Bistrice je precej manj kot potnikov, ki se pripelje, predvsem velja to za bliţnja
območja Stahovice in Kamnika. Razlog lahko najdemo v tem, da ti potniki bodisi v sami
Kamniški Bistrici najdejo prevoz do doma, ali pa zaradi relativne bliţine pridejo po te potnike
z osebnimi vozili.
Preglednica 10: Število potnikov v oziroma iz doline Kamniške Bistrice glede na izvorno
območje za leti 2008 in 2009
št. potnikov do Kamniške Bistrice št. potnikov iz Kamniške Bistrice
območje leto 2008 leto 2009 leto 2008 leto2009
Stahovica 143 135 62 62
Kamnik 271 236 99 85
Ljubljana 122 130 112 119
Ostalo 44 18 16 15
SKUPAJ 580 519 289 281
V finančnem pogledu je popolnoma neracionalno, da omenjena avtobusna povezana v in iz
Kamniške Bistrice sploh obstaja. Podjetje Kam Bus d.d. vzdrţuje to avtobusno povezavo
zaradi poseljenosti tega območja oziroma koncesije za obratovanje te proge. Podjetje Kam
Bus je izrazilo pripravljenost, da bi se povečala frekvenca teh voţenj, vendar nima nobenih
finančnih sredstev, ki bi jih lahko usmerili za to, saj proga ţe tako prinaša finančno breme. Za
morebitno povečanje frekvence avtobusnih prevozov so potrebna dodatna finančna sredstva.
stran 19

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
Preglednica 11: Stroški in čas voţnje v Kamniško Bistrico
Relacija (enosmerno) Vozovnica (€)
Čas
(min)
voţnje
Stahovica
Bistrica
– Kamniška
1,8 10
Kamnik – Kamniška Bistrica 2,3 20
Domţale – Kamniška Bistrica 3,1 45-51
Ljubljana – Kamniška Bistrica 4,7 69-75
Kot primerjavo smo pri preglednici 15 vključili še podatke o strošku voţnje v Kamniško
Bistrico z avtobusom ter času voţnje glede posamezne karakteristične kraje.
stran 20

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
INTERVJUJI CILJNIH SKUPIN
Z namenom pridobitve predhodnih stališč o problematiki prometa v dolini Kamniške Bistrice
so bili v avgustu in septembru 2010 izvedeni intervjuji s predstavniki ciljnih skupin. Izvedeno
je bilo 15 intervjujev (predstavniki ciljnih skupin: občina Kamnik, Planinsko društvo Kamnik
ter Planinsko društvo Ljubljana Matica, Zavod za gozdove – KE Kamnik, Zavod za gozdove –
Kozorog, Krajevna skupnost Kamniška Bistrica, Dom v Kamniški Bistrici, gostišče Pri
Gamsu, Piknik center Pri Jurju, Kamp Alpe, Velika planina d.o.o., Meščanska korporacija
Kamnik, Agencija za razvoj turizma in podjetništva Kamnik, Kam Bus d.d., prebivalca
Kamniške Bistrice).
Preglednica 12: Intervjuji ciljnih skupin ter povzetek odgovorov
VPRAŠANJA POVZETEK ODGOVOROV
Ali se (kot ustanove oz. fizične osebe, Večina vidi določene teţave - a bolj posredno kot
ki delujejo, živijo v dolini Kamniške neposredno. Teţave so ob vikendih v poletjih, ko
Bistrice) soočate s prometnimi je visok obisk, kar se odraţa v zasedenosti
težavami v dolini Kamniške Bistrice? parkirišč, parkiranju izven parkirišč ter problem
Če da, s katerimi?
varnosti na cesti (hitrost ter različna prevozna
sredstva hkrati) in premalo regulacije.
Ali se vam zdi dolina Kamniške Bistrice
obremenjena s prometom?
Ali menite, da prometne obremenitve iz
leta v leto naraščajo?
Ali menite, da promet predstavlja
grožnjo za dolino Kamniške Bistrice?
Če da, kje in kako?
Ali menite, da je potrebno v dolini
Kamniške Bistrice omejevati število
motornih vozil? Če da, kje in kako bi to
storili?
Ali se vam zdi, da so danes z
avtomobilom dostopni tudi tisti predeli
Večina meni, da je Kamniška Bistrica
obremenjena s prometom. Vendar so
obremenitve predvsem ob vikendih poletnih
mesecev oziroma v konicah. Nekaj jih meni, da ni
obremenitev s prometom.
Nekateri so mnenja, da promet narašča, nekateri
da ne oziroma, da je enako ali pa so nihanja.
Promet je groţnja predvsem v očeh tistih, ki
prihajajo v prostor. Ti vidijo groţnjo, če se nič ne
naredi in se promet še poveča, groţnja za
onesnaţevanje, promet je kot groţnja dolgoročno,
zasičenost s prometom. Za tiste, ki tam ţivijo
oziroma delajo, promet niti ne predstavlja groţnje.
Večina meni, da je potrebno omejevati promet.
Mnenja so, da se omejuje od Doma v Kamniški
Bistrici naprej oziroma na stranskih cestah,
obstajajo pa tudi predlogi da ţe na začetku doline
oziroma pri spodnji postaji nihalke. Nekateri so
tudi mnenja, da omejevati ni potrebno - naj se
uredi javni promet, pristojne sluţbe pa naj
opravljajo svoje delo, predvsem v smislu nadzora.
Skoraj vsi so mnenja, da so dostopni nekateri
predeli, za katere to ni nujno. To so izrazili tudi
stran 21

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
doline Kamniške Bistrice, za katere to
ni nujno potrebno niti to ni koristno? Bi
katere od teh območij zaprli za motorni
promet (razen za lastnike zemljišč,
lovce, gozdarje ter intervencijo)?
Ste morda zaradi prometnih
obremenitev že opazili negativne
posledice v dolini Kamniške Bistrice?
Ali menite, da so parkirišča v dolini
Kamniške Bistrice urejena?
Katere skupine obiskovalcev doline
Kamniške Bistrice po vašem mnenju
povzročajo probleme povezane s
prometnimi obremenitvami:
- planinci, - “nedeljski gostje” - kolesarji,
motoristi, - organizirane skupine; -
organizirane množične prireditve, -
ljubitelji divje, nedovoljene vožnje v
naravnem okolju, - drugo; - nihče,
Ali menite, da je v dolini Kamniške
Bistrice potrebno upravljati s prometom
šele, ko nastopijo hude prometne
obremenitve ali je bolje postopoma
uvajati ukrepe zmanjševanja prometnih
obremenitev?
Ali se vam zdi uvedba plačljive
vstopnine ob vstopu v dolino Kamniške
Bistrice, ki bi bila namenjena urejanju
infrastrukture v dolini, smiseln ukrep
upravljanja s prometom?
Ali morda poznate vozni red avtobusov
v dolino Kamniške Bistrice?
tisti, ki menijo, da omejevanje vozil ni potrebno.
Prevladujejo pa mnenja, da bi zaprli cesto od
Doma v Kamniški Bistrici naprej ter tudi vse
stranske poti, začetek Koţeljeve poti, od spodnje
postaje nihalke za Veliko planino naprej. Nekateri
pa so mnenja, da zaenkrat to ni problem. Podan
tudi predlog, da je od Doma v Kamniški Bistrici
naprej moţen dostop, vendar plačljiv.
Pol jih je mnenja, da ni negativnih posledic zaradi
prometa, pol pa jih meni, da so. Posledice so
smeti, zmanjšana varnost, uničevanje okolice
ceste.
Večinoma jih meni, da parkirišča niso urejena ter
da jih je premalo. Pri Domu v Kamniški Bistrici ter
spodnji postaji nihalke sta delno urejeni, a ne po
predpisih, na primer ni lovilcev olj. Nekaj jih meni,
da parkirišča so urejena.
Mnenja, katera skupina obiskovalcev povzroča
problem, so zelo različna: planinci - predvsem
zaradi parkiranja izven urejenih parkirišč;
kolesarji - predvsem zaradi problema varnosti na
cesti (kot tudi rolerji) ter tisti kolesarji, ki se vozijo
po planinskih poteh; obiskovalci mnoţičnih
prireditev - parkirajo v naravi; terenske voţnje (za
nekatere problem, drugi mnenja, da jih niti ni);
nedeljski gostje (za nekatere problem, za
nekatere ne).
Večina so mnenja, da so smiselni postopni ukrepi.
Nekaj jih meni, da je potrebno ukrepati takoj,
nekaj pa, da ni potrebno, ker ni teţav.
Večina so mnenja, da je plačilo smiselno -
vprašanje pa kje (za večji del smiselno od Doma v
Kamniški Bistrici naprej) in kdo bi upravljal.
Plačevanje da, če gre za urejanje infrastrukture in
varnosti v dolini, samemu sebi pa plačevanje ne
sme biti v namen. Nekateri tudi menijo, da
plačevanje ni potrebno.
Večina pozna vozni red avtobusa v Kamniško
Bistrico, a ne vsi.
stran 22

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
Ali se vam zdi dostopnost doline z
javnim prometom (v dolini Kamniške
Bistrice je to avtobus) primerna?
Ali bi povečali število avtobusnih postaj
v dolini Kamniške Bistrice?
V povprečju je bilo v letu 2008 le 1,5
osebe na avtobusu. Zakaj menite, da ni
večje uporabe avtobusa na progi v
dolino Kamniške Bistrice?
Ali se vam zdi redna avtobusna proga
pomembna pri upravljanju z obiskom?
Če da, kakšna frekvenca avtobusov bi
morala biti uvedena v dolini Kamniške
Bistrice?
Kdo naj bi bil nosilec nadaljnjih
aktivnosti urejanja prometa v dolini
Kamniške Bistrice?
Ali bi po vašem mnenju zavarovano
območje prineslo boljše možnosti za
upravljanje s prometom?
Ali menite, da bi morebitna ustanovitev
zavarovanega območja pomenila
priložnost ali grožnjo za dolino
Kamniške Bistrice?
Ali poznate kakšen primer upravljanja s
prometom drugje v Alpah doma in v
tujini? Če da, se vam zdi kateri
primeren za prenos v dolino Kamniške
Večina jih meni, da je avtobus potreben, da pa so
potrebne izboljšave: večja frekvenca (predvsem
poleti), manjši avtobusi in večkrat na dan, urejena
postajališča. Nekateri tudi menijo, da če sedaj ni
zasluţka, da bi bil morda zastonj ali za minimalno
plačilo ali pa, da če ni zasluţka od avtobusa, da
se ga ukine.
Več jih meni, da ni potrebno več postaj -
predvsem je potrebno urediti obstoječe. Tisti, ki
so mnenja, da je potrebnih več postaj, pa bi jih
postavili na izhodiščih tur, predvsem za slap
Orglice (Kamniška Bela).
Razlogi za neuporabo avtobusa so v današnjih
navadah ljudi - hitrost ţivljenja, osebna svoboda
in velika dostopnost do avtov. Nekateri so
mnenja, da je tudi premalo frekvence, premalo
promocije in ni stimulacije za voţnjo z avtobusom.
Večina je mnenja, da je dobro, da javna
avtobusna proga je. V poletni sezoni je potrebna
večja frekvenca, smiselno manjši avtobusi (ali
celo kombiji), dostopna cena. Obstajajo pa tudi
mnenja, da višja frekvenca verjetno ne bi
pripomogla k večji uporabi.
Več različnih mnenj, kdo naj bi bil nosilec urejanja
prometa: krovna organizacija, občina (a ne nujno
kot nosilec), skupni dogovor partnerjev, policija,
če bo park, je smiselno, da je to upravitelj parka.
Večji del so mnenja, da bi zavarovano območje
lahko prineslo boljše moţnosti za upravljanje s
prometom, predvsem z regulativo in dvigom
odnosa. Pojavilo se je tudi mnenja, da
zavarovano območje ne bi prineslo sprememb.
Večina jih meni, da je zavarovano območje
priloţnost. Mnenja so tudi, da je lahko tako
priloţnost kot groţnja oz. ne eno ne drugo.
Večina ve, da obstajajo dobri primeri v Alpah
glede urejanja prometa, a teţko določijo
konkretne primere. V tujini poznajo primere zapor
cest oziroma plačevanja cestnin/parkirnin v
stran 23

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
Bistrice?
Ali ste, kot pomemben deležnik v dolini
Kamniške Bistrice, pripravljeni
sodelovati pri pripravi predloga urejanja
in umirjanja prometa v dolini Kamniške
Bistrice? (To bo potekalo v okviru
skupnih delavnic in predstavitev.)
Dodatne opombe
urejenih območjih (Veliki Klek, Heiligenblut,
Zermatt, določena smučišča…). V Sloveniji
največkrat omenjena Logarska dolina. Prisotno je
bilo odobravanje nad dobrimi primeri.
Vsi so pripravljeni sodelovati.
- Čim prej pristopiti k osveščevanju.
- Najbolj nujno za Kamniško Bistrico je, da se čim
prej doreče status območja.
- Problem diametralne rabe glavne ceste v Kamniško
Bistrico (dostop, rekreacija,..).
- Če se cesta od Doma v Kamniški Bistrici naprej
zapre, lahko nastane problem zaradi pomanjkanja
parkirnih mest.
- Prometne obremenitve nihajo.
- Potrebno je gledati celostno - kaj je oziroma bo cilj
ureditve. Smiselna bi bila ureditev celotne doline s
parkirišči, potmi, nujno pa bi potrebovali
upravljavca območja.
- Planinsko društvo bo prenavljalo planinski koči na
sedlih, s čimer si obetajo višji obisk. Potrebno je
dopustiti neomejen dostop, vendar ne na škodo
narave.
- Pomembna je osnova, kaj hočemo za prihodnost
Kamniške Bistrice.
- Problem obračanja avtobusa v Kamniški Bistrici je
vse večji, ker obiskovalci ne upoštevajo prometnih
znakov.
- Javni prevoz je neučinkovit.
- Potrebna je ureditev kolesarske steze.
- Povečati je potrebno parkirišče in uvesti
parkirnino.
- Potrebno je prestaviti obračališče za avtobus na
spodnjo postajo nihalke, naprej pa naj vozi manjši
avtobus.
- Potrebna ureditev sanitarij pri izviru Kamniške
Bistrice.
stran 24

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
PRIMERI UREJANJA PROMETA V ALPAH
Alpe veljajo za eno od najbolj priljubljenih turističnih območij ne samo v Evropi, ampak tudi
na svetovni ravni. Izjemna priljubljenost za preţivljanje prostega časa pogojuje tudi temu
primeren visok obisk. Turistični obisk pa pogojuje prometne tokove. Alpe se ţe dlje časa
soočajo s problemom prometnih obremenitev in njihovih negativnih vplivov na okolje. Promet
je na območju Alp prepoznan celo za enega od največjih problemov, ki ogroţajo ta prostor,
tako tranzitni promet, kot tudi regionalni in lokalni promet. To skrb med drugim kaţe protokol
o Prometu Alpske konvencije.
S problematiko prometa se ukvarja večina lokalnih skupnosti na območju Alp in tudi regije.
Promet predstavlja pomembno področje dela okoljevarstvenih organizacij na območju Alp,
prav tako je predmet obravnav različnih raziskovalnih ustanov. Med organizacijami so najbolj
aktivne CIPRA International, Alparc – Zveza zavarovanih območij na območju Alp, Alpska
pobuda (Alpeninitiative), Omreţje občin Povezanost v Alpah. V zadnjih letih potekajo na
območju Alp številni simpoziji, seminarji, konference in delavnice na temo zmanjšanja
prometnih obremenitev na okolje. Zadnjih 10 let potekajo tudi številni nacionalni, mednarodni
pa tudi regionalni projekti na temo zmanjšanja vplivov prometnih tokov na okolje. Večina
projektov je vezanih na izboljšanje stanja na lokalni ter regionalni ravni, nekateri pa
poskušajo postaviti tudi metodološke okvirje za reševanje te problematike. V okviru teh
projektov je tudi veliko primerov dobrih praks reševanja prometne problematike v Alpah.
Projekt CIPRE International Prihodnost v Alpah je za enega od šestih ciljnih vsebinskih
sklopov identificiral tudi promet. Zbrani so bili nekateri primeri dobrih praks reševanja
prometne problematike, izdelana analiza ter ugotovite glavnih značilnosti reševanja
prometnih teţav. Gradivo o projektu je na voljo na spletni strani: www.cipra.org/sl/prihodnostv-alpah
.
V nadaljevanju je na kratko predstavljenih nekaj primerov urejanja prometa v slovenskem in
širše alpskem prostoru.
Logarska dolina
Logarska dolina je ena zelo slikovitih ledeniških dolin v Sloveniji, ki jo odlikuje tudi izjemna
kulturna pokrajina. Status zavarovanega območja je pridobila leta 1987, ko je bil ustanovljen
krajinski park Logarska dolina. Zainteresirani domačini so leta 1992 ustanovili podjetje
Logarska dolina d.o.o. in s strani občine pridobili koncesijo za upravljanje krajinskega parka.
Začetno delovanje parka je bilo usmerjeno v ekološko sanacijo okolja z odpravo posledic
stihijskega razvoja turizma, ki je prinesel neurejena odlagališča odpadkov in neurejeno
parkiranje, ter zagotovitvi osnovnih pogojev za trajnostni razvoj parka. Kot v številnih
zavarovanih območjih, so se tudi v Logarski dolini soočili s problemom naraščajočega
motornega prometa. Zaradi velikega števila obiskovalcev so se odločili, da bodo načrtno
upravljali z obiskom. Med drugim so se odločili, da je potrebno izletniški motorni promet
postopno nadomesti z drugimi oblikami mobilnosti ter v vasi Solčava razviti potrebno
infrastrukturo s turistično ponudbo in s tem razbremeniti zavarovana območja.
Leta 1992 je občina Mozirje podjetju podelila koncesijo za upravljanje krajinskega parka.
Cesta v parku je bila zaradi nejasnosti zakonodaje spremenjena v občinsko cesto. Podjetje
denarja za upravljanje s cesto (in ostalih vsebin upravljanja s parkom) ni imelo, zato je bila
stran 25

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
edina rešitev začetek zaračunavanja vstopnine za motorna vozila. Bili so prvi v Sloveniji, ki
so uvedli vstopnino za motorna vozila v zavarovano območje in uredili sistem upravljanja z
obiskom.
V prvi fazi so tako uredili vstopno cono parka s parkirišči in začeli zaračunavati vstopnino.
Vstopnina je določena glede na negativne vplive na okolje. Znesek je v letu 2010 znašal za
motorno kolo 4 €, osebno vozilo je 6 €, kombije 7 € ter za avtobuse 20 €. Vstop v dolino peš,
s kolesom, drugim nemotoriziranim načinom ali javnim prevozom je brezplačen. Vstopnina
za motorna vozila zajema parkirnino za ves čas bivanja v dolini, ogled urejenih naravnih in
kulturnih zanimivosti, informacijske materiale in uporabo rekreacijskih prog. Druga faza
umirjanja prometa je v okviru projekta PHARE CBC zajemala izgradnjo 3 večjih parkirišč
pred dolino, ki obiskovalce preusmerja na hojo po naravno-etnografski poti. Parkirišča pred
dolino so urejena tudi za avtodome, saj je z njimi prepovedano prenočevati v sami dolini. V
sami dolini je sicer skupno 250 parkirnih mest. V anketah, ki jih izvaja podjetje, se kaţe, da
se 80 % obiskovalcev strinja z reţimom plačevanja vstopa v dolino.
Za nadaljnjo fazo se ne predvideva gradnje novih parkirišč, saj ţelijo omejiti število vozil v
dolini. Obiskovalce bi radi ustavili ţe v Solčavi, kjer se krepi turistična infrastruktura in
ponudba. Ţelijo izboljšati javne prevoze med naseljem Solčava in Logarsko dolino do
zgornjega dela. Hkrati spodbujajo tudi druge okolju prijazne oblike mobilnosti. Od leta 2009
je v Logarski dolini tudi točka za brezplačno polnjenje električnih vozil.
Mangrtska cesta
Cesta na Mangrtsko sedlo je najvišje speljana cesta v Sloveniji in je zato nekaj posebnega.
Je drţavna cesta in edina, ki pripelje v visokogorje, njena funkcija pa je izključno turistična.
Od njenega začetka do konca ni stalno poseljenih krajev in s tem ne povezuje nobenih
naselij. Na Mangrtskem sedlu, kjer se cesta konča, je planinska koča, ki je odprta le v poletni
sezoni. Uporabniki so večinoma turisti in planinci, sluţi pastirjem, pod gozdno mejo pa tudi
gozdarjem in lastnikom parcel.
Občina Bovec je ţe pred leti v dogovoru z DRSC uvedla sistem plačevanja parkirnine z
ustavljanjem vozil pri Mangrtski planini. S pobiranjem parkirnine upravlja Razvojna zadruga
Log pod Mangrtom, cesto pa vzdrţuje Cestno podjetje Nova Gorica.
Dolina Planice
Primer urejanja oz. umirjanja prometa v alpskih dolinah je dolina Planice. Glede na
značilnosti doline, ni primerljiva s Kamniško Bistrico, kljub temu pa način ukrepov daje
določene iztočnice pri umirjanju prometa v alpskih dolinah. Dolina Planice je dolga ledeniška
dolina, ki leţi na zelo obiskanem območju Triglavskega narodnega parka. Po dolini poteka
edina cesta, ki je od skakalnic naprej makadamska ter planinska pešpot. Predstavlja lahko
dostopno izletniško točko ter izhodišče za okoliške gore. Dolina se je konec 90. let soočala z
večanjem prometnih obremenitev, saj so se vozila lahko pripeljala do doma v Tamarju. Z
zaporo ceste, ki je v občinski lasti, so v občini Kranjska Gora ţeleli zmanjšati škodljive vplive
prometa, uveljaviti hojo in alternativne načine obiska doline (kolesarjenje, tek na smučeh itd.)
in spoznavanja naravnih lepot parka, ki bo tako laţje sluţil svojemu namenu, oddihu in miru.
stran 26

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
Z odlokom o prometni ureditvi je bil leta 1999 na relaciji Skakalnice – Planinski dom Tamar
prepovedan promet za vsa vozila na motorni pogon, in sicer: v zimskem času od 1. 11. do
30. 4. velja na tem odseku popolna zapora vsak dan preko celega dneva. V letnem času od
1. 5. do 31. 10. velja popolna zapora vsak dan od 8:00 ure do 18:00 ure. Izjeme glede
dostopa v dolino veljajo za lastnike zemljišč, inšpekcijske sluţbe, javne gozdarske sluţbe,
vzdrţevalce ceste in še nekatere (Odlok o prometni ureditvi občinske kategorizirane ceste
javne poti Skakalnice – Planinski dom Tamar številka cesta 689101, 1999).
V času zapore je dovoljen prevoz od Doma v Tamarju proti Skakalnicam planincem in drugim
obiskovalcem Tamarja, ki se vračajo iz doline v času med 12:00 uro in 14:00 uro. Vsi, ki se
vračajo v času zapore, plačajo ob vrnitvi dvojno ceno parkiranja v Planici. Na območju
Planice je zadostno število parkirnih mest, s katerimi upravlja Zavod Planica in v skladu s
sklepom Občinskega sveta pobira parkirnino. Nadzor nad izvajanjem odloka o omejevanju
prometa imajo redarji, občinski inšpektor in nadzorniki TNP v skladu s svojimi pooblastili ter
redarji ob zapornici in na parkiriščih (Odlok, 1999).
Ukrep je najprej povzročil nejevoljo upravljavca planinskega doma Tamar, zaradi
pričakovanega manjšega števila obiskovalcev in posledično manjšega zasluţka. Ţe kmalu po
uvedbi ukrepa se je pokazalo ravno nasprotno. Obiskovalci, ki so prihajali do Tamarja peš,
so v veliko večji meri naročali napitke in jedi v domu, s čimer se je promet celo povečal.
Kljub razmeroma uspešnemu izvajanju ukrepa, pa je leta 2008 prišlo do nesreče pri zapornici
ob vstopu v dolino Tamar, zaradi česar se je občina Kranjska Gora odločila preklicati
predhodni odlok in s tem zmanjšati pravno odgovornost. Odlok iz leta 2008 tako določa zgolj
omejitev prometa na občinski cesti z znakom »Prepovedan promet za vsa motorna vozila«.
Prometni znak se dopolni z dopolnilno tablo: Dovoljeno za lastnike zemljišč, intervencijska
vozila, vozila JP Komunala, vozila TNP in vozila oskrbnika Doma v Tamarju. Glede nadzora
določa: »Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Medobčinski inšpektorat in redarstvo
občin Jesenice, Gorje, Kranjska Gora in Ţirovnica« ter »Udeleţenec cestnega prometa, ki
ravna v nasprotju s postavljeno prometno signalizacijo se kaznuje z globo 40€«.
Nacionalni park Adamello Brenta, Italija
Nacionalni park Adamello Brenta lahko sluţi kot dober primer, ker se na območju parka
nahajajo daljše alpske doline, podobne dolini Kamniške Bistrice. Nacionalni park Adamello
Brenta v italijanski provinci Trentino se razteza na 620 km 2 . Dolina Genova, nekakšen
sinonim za park Adamello Brenta, je podvrţena močnim pritiskom velikega števila
obiskovalcev. Bliţina zimskošportnega središča Madonne di Campiglio pritiske le še
potencira. Zato poskušajo v parku z inovativnim projektom promet v dolini usmeriti v
trajnostne oblike mobilnosti. Prvi pozivi za zaprtje doline za promet segajo v leto 1978.
Danes tradicionalni obliki mobilnosti ponujajo alternative; avtobusni prevoz, kolesarjenje ter
tematske pešpoti.
Preko leta peljejo po dolini trije avtobusi, v poletnih mesecih, predvsem avgusta pa se
njihovo število poveča večjim potrebam. Avtobusi vozijo poleti na vsakih 30 minut. Parkiranje
avtomobila je ob uporabi avtobusa za vstop v dolino brezplačno. V dolini Genove sta dve
izposojevalnici gorskih koles. Vzdolţ doline vodi tematska pešpot “Pot slapov”, ki jo obišče
23 % obiskovalcev, kar pomeni, da 23 % obiskovalcev dolino obišče peš. Na štirih
stran 27

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
informacijskih točkah lahko obiskovalci dobijo vse informacije o moţnih izletih in zanimivostih
v parku. Na voljo so tudi vodeni obiski na temo ledenikov in flore.
Velik poudarek park namenja komunikaciji z obiskovalci, izdajajo številne brošure, plakate in
članke. Propagirajo predvsem nove oblike obiska brez avtomobila. Med letoma 2003 in 2005
se je število avtomobilov zmanjšalo za 26 %, število kolesarjev je naraslo za 68 %,
avtobusov pa za 49 %. Emisije CO2 so se zmanjšale za 18 %.
Tudi v drugi dolini v parku, v dolini Tovel, so uvedli nov prometni reţim. Parkiranje za osebni
avto znaša 5 evrov. Z avtom se lahko med 9. in 10.30 uro lahko zapelje do jezera, med
10.40 ter 15.40 pa se cesta zapre za osebni promet, na voljo je brezplačni prevoz z
avtobusom (3 avtobusi, vozijo na 20 minut). Med 16.30 in 18. uro je ponovno mogoč dostop
z avtom ob plačilu 5 evrov. Med leti 2004 –2005 se je v Tovelski dolini število motorjev
zmanjšalo za 26 %, naraslo je število avtodomov (+3,3 %) ter število ljudi v kampih (+ 86 %).
75 % vozil s 30 885 obiskovalci se je ustavilo na vhodu v dolino ter se vanjo pripeljalo z
avtobusom. 20 % je bilo pešcev.
Ciljne skupine obiskovalcev so sedaj druţine, ki v parku preţivijo dalj časa. Javni promet
pripada lokalnemu lastniku, 50 % stroškov zanj pokrije Park (Ferrari, 2005).
stran 28

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
UVODNA DELAVNICA
Uvodna delavnica je potekala 13. oktobra 2010 v Domu v Kamniški Bistrici. Zapisnik
delavnice (kot tudi končne delavnice) je priloga temu dokumentu. Na tem mestu so
predstavljena stališča udeleţencev uvodne delavnice, ki so bila tudi poslana v pregled vsem
udeleţencem uvodne delavnice.
Stališča udeležencev po posameznih vsebinskih sklopih
Problematika razvoja Kamniške Bistrice
� Kamniška Bistrica potrebuje prostorski in razvojni načrt, kar je osnova za nadaljnji razvoj
območja. Moramo vedeti, zakaj nekaj urejamo in moramo imeti koncept, kaj ţelimo.
Najprej morajo biti ustvarjeni osnovni pogoji, tudi za to, kako bomo posledično urejali
promet.
� Potrebno je vedeti, kaj ţelimo v prostoru in s prostorom in se dogovoriti, kaj se bo delalo v
Kamniški Bistrici – to je osnova za nadaljnje urejanje.
� Pri razvoju območja je potrebno gledati v prihodnost in določiti, katere dejavnosti se
spodbuja in katere ne. Vse prevečkrat gledamo glede na preteklo stanje in ga krotimo s
prepovedmi, a dokaj neuspešno.
� Najprej se je potrebno dogovoriti, kaj bo z regijskim parkom (zavarovanim območjem), od
česar je tudi odvisno nadaljnje urejanje.
� Osnova za urejanje prostora in posledično prometa je rešeno lastništvo, kar v Kamniški
Bistrici še ni. Lastniki zemljišč morajo biti vključeni v urejanje okolja ter parkirišč. Občina
mora skrbeti za dobrobit lokalnega prebivalstva.
� Potrebno je izkoristiti evropska sredstva, s čimer bi lahko razvijali dolino Kamniške
Bistrice. Problem pa je, ker je financiranje investicij (kot na primer infrastrukturni projekti)
zaključeno, prihodnje obdobje bo usmerjeno v mehke ukrepe za dosego trajnostnega
razvoja.
� Določitev strategije, tudi na občinski ravni, je problem, ker je veliko različnih interesov, a
dolina Kamniške Bistrice je v prostorskem in razvojnem smislu občine Kamnik namenjena
turističnim dejavnostim. Mogoč je razvoj malega gospodarstva, večjega gotovo ne.
� Trendi v turizmu so kakovostno doţivljanje narave in temu je smiselno slediti tudi v
Kamniški Bistrici. Smiselno je trţiti kakovost in ne kvantiteto.
� Glede turizma v občini Kamnik sta Velika planina in Kamniška Bistrica zelo močni
destinaciji in bisera v evropskem pomenu – zagotoviti je potrebno kakovostno ponudbo,
vključno z javnim prometom.
� Različna mnenja o kakovosti ponudbe prevoza na Veliko planino z nihalko (kar vpliva tudi
na splošni promet v Kamniški Bistrici).
Problematika urejanja prometa
� Nujno je potrebno nekaj narediti glede urejanja prometa, kar se je pokazalo s smrtno
ţrtvijo kolesarja v letu 2010.
� Le sankcioniranje ni rešitev in ne prinese uspeha, bolj učinkovito je postopno osveščanje
ljudi ter urejanje infrastrukture.
� Glede omejevanja oz. zapor cest so mnenja različna. Če ţe, potem je smiselno razmišljati
o omejitvah na stranskih cestah (izven glavne drţavne ceste).
stran 29

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
� Velike obremenitve so le nekaj poletnih vikendov, zato ni smiselno da reţim velja preko
celega leta. Namesto omejevanja prometa je bolj smiselno njegovo upravljanje ter
umirjanje.
� Promet v Kamniški Bistrici je potrebno dopustiti oz. ga še povečati, da bodo delavci v
turizmu in gostinstvu preţiveli. Vsak ponudnik si ţeli čim več prometa.
� Trenutno so postavljene opozorilne table za prisotnost kolesarjev na cesti, za
prepovedano kopanje pri izviru Kamniški Bistrici, za prepoved voţnje od Doma naprej.
Vendar to zaenkrat ni dovolj, potrebno je urediti infrastrukturo. Take table kaţejo nemoč
upravljavcev, ki več kot formalne prepovedi ne zmorejo udejanjiti.
� Velike teţave z obiskovalci na rolerjih, ki zasedajo polovico cestišča ter s kolesarji, ki se
ne drţijo roba cestišča oz. vozijo vzporedno. Opozorilna tabla o prisotnosti kolesarjev na
cesti je povzročila še slabše obnašanje kolesarjev na cesti, saj se počutijo bolj domače in
zaščitene. S takim obnašanjem povzročajo še več slabe volje in manjšo prometno
varnost.
� Trenutno stanje je tako, da se bo kaj premaknilo glede urejanja prometa šele z nesrečo
vplivnejše osebe.
� Potrebno je zmanjšati hitrost na cesti v Kamniško Bistrico.
� Ureditev kolesarske poti, ki poteka od Domţal severno ob Kamniški Bistrici, bi bila zelo
potrebna, vendar v dolini Kamniške Bistrice ni pravega prostora oz. niti ni sredstev za tako
gradnjo. Rešitve bo potrebno iskati skupaj z drţavo.
Problematika parkirišč
� Niso urejena oz. je premalo urejenih parkirišč v Kamniški Bistrici.
� So nujna in najprej potrebna v primeru nadaljnjega urejanja prometa in morebitnega
omejevanja prometa.
� Jih je potrebno predvideti in določiti v občinskem prostorskem planu.
� Smiselno bi bilo urediti parkirišča tudi ob vhodu v dolino, s čimer bi lahko povečali
uporabo javnega prevoza.
Problematika javnega prometa
� Nujno potrebno urediti avtobusna postajališča v Kamniški Bistrici. Dokler ne bo urejena ta
osnovna infrastruktura, obiskovalci ne bodo uporabljali javnega prevoza. V okviru
krajevne skupnosti so bili ţe pogovori o ureditvi postajališč, a do uresničitve po uradni poti
ni prišlo.
� Avtobusna proga je v okviru drţavne koncesije, frekvenca pa se ne bo povečevala, če za
to ne bo sredstev.
Problematika upravljanja prostora
� Potrebno je narediti inventarizacijo stanja ter glede na stanje in pritiske narediti conacijo
prostora. Jasen mora biti vzrok in posledično razmejitev uporabe prostora (kdo do kje
lahko uporablja prostor, katere ceste so lahko na voljo vsem in katere ne).
� Zelo velik problem v Kamniški Bistrici so pikniki, divje kampiranje, dnevna in nočna
zadrţevanja ljudi z glasbo, smetenje, visoka hrupnost, pranje avtomobilov v delu
Koţeljeve poti severno od kamnoloma, kopanje v izviru Kamniške Bistrice, nočne dirke in
razgrajaštvo. Policija deluje po načelu, da je potrebna uradna prijava. Prijave na policijo
so bile dane, vendar zaenkrat ni bilo realizacije oz. sankcioniranja.
� Za kakovostno ponudbo je potrebna urejenost (infrastrukturna urejenost kot osnova,
urejena ponudba), za kar pa so potrebna sredstva. Kot smiseln vir je moţna
stran 30

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
parkirnina/vstopnina, ki mora biti namenjena vzdrţevanju infrastrukture in urejanju
prometa in okolja.
� Za drţavno cesto ter vodni svet v pasu 15 m od vodotoka je pristojna drţava, kjer občina
ne more posegati s svojimi pristojnostmi. Odziv drţave tako pri samem urejanju kot
sankcioniranju pa je minimalen ali nikakršen.
� V prostoru je potreben red, tega pa je najlaţje vzpostaviti z upravljavcem območja.
stran 31

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
SCENARIJI UREJANJA PROMETA
Zelo velike prometne obremenitve so vezane na sončne vikende v poletni turistični sezoni ter
praznika 1. maj in 15. avgust (v povprečju 13 dni na leto), od teh so v povprečju 3 dnevi
izredne prometne obremenitve. V sončnih vikendih podaljšane poletne sezone, med tednom
v poletju ter sončnih dnevih v višku zimske sezone so obremenitve zmerno velike (45 dni).
Izven teh terminov ni večjih prometnih obremenitev.
Scenarij pomeni glavno usmeritev glede urejanja prometa v prihodnje.
A. Scenarij odprte dostopnosti
B. Scenarij delnega omejevanja prometa izven glavne ceste
C. Scenarij omejevanja prometa izven glavne ceste
D. Scenarij mehke mobilnosti
E. Scenarij delne zapore - poudarjene rekreativne funkcije glavne prometnice
Osnovna obrazloţitev scenarija:
A. Scenarij odprte dostopnosti
V tem scenariju se ne posega v omejevanje voţnje na območju doline Kamniške Bistrice v
stroţjem reţimu, kot je predviden ţe z obstoječo zakonodajo (predvsem Uredba o voţnji z
motornimi vozili v naravnem okolju).
Potrebno je urediti avtobusna postajališča ter dvigniti kakovost prometno-informativne
signalizacije.
B. Scenarij delnega omejevanja prometa izven glavne ceste
Zmanjša se promet izven glavne prometnice (v Konec, v dolino Korošice), razen za določene
ciljne skupine. Dostop v Konec je moţen, vendar ker je nadstandarden, je plačljiv.
Uredi se glavna parkirišča.
C. Scenarij omejevanja prometa izven glavne ceste
Omeji se promet izven glavne ceste. Uredi se glavna parkirišča. Parkiranje v okolici izvira
Kamniške Bistrice je plačljivo. Poudarek tudi na povečanju uporabe javnega prevoza.
D. Scenarij mehke mobilnosti
Omeji se promet izven glavne ceste. Zelo močan poudarek na javnem prevozu ter ureditvi
kolesarjenja. Pomemben ukrep je ureditev parkiranja pred dolino.
E. Scenarij delne zapore (poudarjene rekreativne funkcije glavne ceste)
Izvaja se delna zapora pri spodnji postaji nihalke, od koder je moţen dostop naprej z
avtobusi ter nemotornimi sredstvi.
UKREPI
Ukrepi so razdeljeni po področjih in so tako splošni kot vezani le na določen scenarij.
Parkirišča
Stanje
stran 32

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
Razpoloţljivost parkirnih mest na parkiriščih v dolini
Dom v Kamniški Bistrici: 70
Postajališče pri izviru: 40
Spodnja postaja nihalke – notranje parkirišče: 70
Spodnja postaja nihalke – zunanje veliko parkirišče: 150
Spodnja postaja nihalke – zunanje spodnje parkirišče: 90
Parkirišča so delno urejena kot utrjene makadamske površine.
Parkirišče Postajališče pri izviru Kamniške Bistrice je v lasti Občine Kamnik, parkirišče pri
Domu v Kamniški Bistrici v lasti Planinskega društva Ljubljana Matica, notranje ter veliko
zunanje parkirišče pri nihalki sta v lasti podjetja Velika planina d.o.o., spodnje zunanje
parkirišče pri nihalki pa je v zasebni lasti.
Privatna parkirišča ostalih gostincev (IPC Pri Jurju, apartmaji Bernik, gostišče Kraljev hrib,
gostilna Pri Gamsu) so prav tako delno urejena, vendar so namenjena gostom gostišč. Delno
urejeno (utrjen makadam) je tudi manjše parkirišče (10 vozil) pri spodnji postaji ţičnice za
Kokrsko sedlo ter prostor za pribliţno 5 vozil pri soteski Predaselj.
Vsa ostala parkiranja se izvajajo v naravnem okolju ob robovih cest.
V območju od Doma v Kamniški Bistrici navzgor v Konec je bilo v času štetij zabeleţeno
hkrati največje število vozil 223.
Preglednica 13: Število avtomobilov v dolini Kamniške Bistrice
Termin
Št. prihodov
vozil
Št. vozil
hkrati v dolini
Od tega
za Veliko
planino
Potreba
parkirnih mest
za zgornji del
doline 1
PR - Izredni dnevi v poletju
(praznik,
vreme)
izredno lepo 1300-1500 650-750 300-350 400
VI - Lepi vikendi v poletju
(ter začetek jeseni)
800-1200 300-600 100-300 200-300
TE - Lepi
tednom poleti
dnevi med
250-500 90-200 40-100 60-100
1
- Podatek velja v trenutnih razmerah za maksimalno število ob nespremenjenem reţimu urejanja
prometa
Na parkiriščih pri Domu in avtobusnem postajališču je pribliţno 110 delno urejenih parkirnih
mest za osebna vozila. V terminu TE ta kapaciteta zadošča za pričakovan obisk (tudi v
primeru omejitve prometa od Doma proti Koncu). Kapacitete na teh dveh parkiriščih ne
zadoščajo za vsa vozila, ki pridejo v Kamniško Bistrico (nad spodnjo postajo nihalke) v
terminu VI ter PR.
V primeru omejitve vozil od Doma naprej, bi bilo potrebno za termin VI ter PR priskrbeti
dodatni prostor za vsaj 100 vozil. V delni meri je ta prostor moţno zagotoviti na zunanjem
spodnjem parkirišču pri spodnji postaji nihalke, ki pa je v zasebni lasti. V najbolj
obremenjenih delih se to parkirišče zasede z obiskovalci Velike planine in bi bilo potrebno
dodatno zagotoviti preko 200 parkirnih mest med spodnjo postajo nihalke in Domom v
Kamniški Bistrici. Ker je s prostorsko-okoljskega vidika to zelo teţko izvedljivo, je potrebno
ob omejitvi vozil od Doma naprej del obiskovalcev preusmeriti na javni prevoz.
stran 33

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
Ureditev parkirišč
V predlogu za novi Občinski prostorski načrt (OPN) je za obstoječa parkirišča v dolini
Kamniške Bistrice predvidena zaokroţitev in prostorska ureditev območij, kjer sedaj prihaja
do parkiranja. Obstaja še moţnost dodatnega vloţka predloga za razširitev katerega od
obstoječih območij parkiranja. Problem se pojavlja predvsem v še nerazrešeni lastniški
strukturi zaradi postopka denacionalizacije. Tudi če bo dana moţnost za vloţitev vloge za
povečanje območij za parkiranje, pa se postavlja vprašanje, za koliko novih parkirnih mest je
potrebno in smiselno urejati območje. Nove kapacitete običajno generirajo večjo zasedenost,
ob neprometnem času pa ta območja ostajajo neizkoriščena. Določeno dodatno količino
parkirnih mest je potrebno urediti za primer od scenarija B naprej, vendar ni smiselno, da je
planirano na maksimalne potrebe, ampak na zadoščanje potreb ob običajnih vikendih.
Razliko med maksimalno potrebo ter kapaciteto parkirišč je potrebno nadomestiti z javnim
prevozom.
Ne glede na morebitne razširitve je smiselno in potrebno urediti in določiti javne parkirne
površine. Ureditev v najoţjem smislu s prometno signalizacijo, v širšem smislu pa z ustrezno
preplastitvijo z urejenimi odtoki z lovilci olj in talnimi označitvami.
Potrebno je urediti območja parkiranja na določenih izhodiščih ob glavni cesti – to velja
predvsem za izhodišče za dolino Kamniške Bele (in naprej na Predaselj). Ureditev v obliki
utrjenega parkirišča z ustrezno signalizacijo.
Za scenarij D in E je potrebno urediti parkirišče pred vstopom v dolino Kamniške Bistrice na
območju naselja Stahovica.
Parkirnina / Vstopnina (Renta)
Ugotovitve študije, do katerih je prišel Pečnik (Pečnik, 2005):
� Pogosti obiskovalci bi plačali manj oz. ne bi plačali, redko prihajajoči obiskovalci so
pripravljeni plačati več.
� Verjetnost, da bi obiskovalec plačal vstopnino se manjša z velikostjo vstopnine in starostjo
osebe.
� Verjetnost plačila je manjša, ko je namen obiska visokogorje ali kolesarski izlet.
� Višina dohodka ne vpliva na odločitev o plačilu vstopnine.
� Z ekonomskega vidika je smiselno uvesti cenovno diskriminacijo obiskovalcev.
� Vstopnina sluţi kot orodje za financiranje upravljanja in vzdrţevanja – ter tudi kot orodje
dviga zavesti.
Moţnosti glede plačevanja (eko) rente:
� Plačilo vstopa od Doma v Konec.
� Plačilo parkiranja na glavnih parkiriščih v dolini (pri Domu ter postajališču, spodnja postaja
nihalke). Občina je lastnik dela teh parkirišč (postajališče pri Domu v Kamniški Bistrici ter
posredno preko podjetja Velika planina večjega del parkirnih prostorov pri spodnji postaji
nihalke), kar lahko pomeni določeno teţavo za samo izvajanje.
� Plačilo rente oziroma vstopnine v dolino. Zapornica se uredi v spodnjem delu doline ali
nad spodnjo postajo nihalke.
stran 34

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
Preglednica 14: Moţni načini plačila za motoriziran dostop v dolino Kamniške Bistrice
Način plačila Opis
Plačilo vstopa od - Lastnik in upravljavec je občina;
Doma v Konec - Umiritev prometa v zgornjem delu doline;
- Plačilo nadstandarda – a vezano na obiskovalce gora in ne tudi
na izletnike;
- Zaradi moţnega manjšega obsega avtov v Koncu večja
obremenitev parkirišč v okolici izvira;
- Prihodek od teh plačil ne zagotavlja vloţka v ostale ukrepe
urejanja prometa;
Plačilo parkiranja na
glavnih parkiriščih v
dolini
Plačilo rente oziroma
vstopnine v dolino.
Primerno za scenarij B
- Ta vrsta plačila smiselna ob hkratnem plačilu tudi za cesto nad
Domom (v kolikor bi to dopustili) oz. zaporo dostopa v Konec.
- Parkirišča, kjer je moţna parkirnina: pri Domu v Kamniški
Bistrici, avtobusnem postajališču, spodnja postaja nihalke;
- Občina lastnik le avtobusnega postajališča ter posredno preko
podjetja Velika planina večji del parkirnih prostorov pri spodnji
postaji nihalke;
- Potreben dogovor z lastnikoma največjih parkirišč podjetjem
Velika planina in PD Ljubljana Matica;
- Prihodek od teh plačil se nameni za izvajanje določenih ukrepov
s poudarkom na javnem prevozu, ni pa dovolj za večja vlaganja
v urejanje infrastrukture;
Primerno za scenarij C, D
- Moţna lokacija pobiranja vstopnine v spodnjem delu doline ali
nad spodnjo postajo nihalke;
- Potrebni dogovori z drţavo oziroma Direkcijo RS za ceste;
- Verjetno je ta način moţen in smiselen le v primeru
zavarovanega območja;.
- Prihodek od teh plačil se nameni za izvajanje ukrepov urejanja
in umirjanja prometa s poudarkom na javnem prevozu.
Primerno za scenarij E
Ne glede na vrsto rente, mora izvajanje prevzeti neka pravna oseba. Vprašanje interesa na
lokalni ravni. V primeru zavarovanega območja je moţni pobiralec rente njegov upravljavec.
Pri vsaki vrsti rente je potrebno natančno opredeliti porabo pridobljenih sredstev.
Smiselno obdobje pobiranja rente je podaljšana poletna sezona (junij do vključno september
ter eventuelno še vikendi v maju in oktobru). Moţna je tudi t.i. ekotaksa zgolj v poletnem,
najbolj obremenjenem času.
Avtobusna postajališča
V dolini Kamniške Bistrice je delno urejeno le avtobusno postajališče pri spodnji postaji
nihalke za Veliko planino (asfaltirano postajališče z robnikom). Postajališču manjka
nadstrešek s klopjo ter tablo z informacijami o voznem redu (ter morebitne ostale
informacije). Drugo glavno postajališče v dolini je pri Domu v Kamniški Bistrici. Stanje pri
Kamniški Bistrici je v času povečanega prometa nevzdrţno. Osnovna lokacija postajališča ni
stran 35

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
urejena in zaradi anarhičnega parkiranja na tem prostoru se je na parkirišču pri Domu v
Kamniški Bistrici ogradil prostor za parkiranje avtobusa. To je dobra začasna rešitev, vendar
dolgoročno je potrebno urediti postajališče.
Ne glede na scenarij je nujno potrebno urediti avtobusna postajališča v Kamniški Bistrici. V
najmanjši meri z nadstreškom, klopjo ter informativno tablo o voznih redih. Preplastitev s
talno označitvijo mora biti srednjeročni cilj (skupaj z ureditvijo ostalega dela za parkiranje
osebnih vozil). Urediti je potrebno tudi vsa ostala registrirana postajališča v dolini Kamniške
Bistrice.
Javni prevoz
Obstoječi prevoznik KAM BUS d.o.o., je izjavil, da povečanja javnih prevozov (JP) v
prihodnosti ne more zagotoviti ter da je ţe obstoječe stanje glede na uporabo največ, kar
lahko naredijo.
Vozni red med tednom, soboto ter nedeljo ni enak (različna ura prihoda in odhoda), kar je
lahko teţava pri močnejšem promoviranju javnega prometa. Vozni red je prilagojen na vozni
red na relaciji Kamnik-Ljubljana-Kamnik, kar pa je teţje prestavljati. Vendar da bi dosegli
večjo uporabo javnega avtobusa, je potrebno poenotiti vozni red na iste termine.
V vsakem primeru je potrebna večja promocija uporabe javnega prevoza. Pri kakršnemkoli
omejevanju vozil, je potrebno ponuditi alternativo, ki je praktično izvedljiva le z večjo uporabo
javnega prometa. Na to se lahko veţe splošna promocija v sklopu promocije Kamniške
Bistrice, v občinskih glasilih, internetu. Za povečano uporabo javnega prometa obstaja več
moţnosti:
� V določenih terminih v poletnem času se priredi poseben dan (npr. dan brez avtomobila v
Kamniški Bistrici z dostopom z javnim prometom za npr. simbolično ceno vozovnice ter
določenim dogodkom).
� Občanom Kamnika se zagotovi letno vozovnico.
� Zagotovi se zastonj prevoz za prebivalce doline Kamniške Bistrice.
� Uredi se konzumacija od prodanih vozovnic za porabo v gostiščih v Kamniški Bistrici.
V začetni fazi je potrebno gledati z vidika, da je vse, kar zagotavlja več potnikov kot danes,
pozitivno za Kamniško Bistrico.
Za scenarij D in E je potrebna močna aktiviranost javnega prometa – v času poletnih
počitnic. Pri scenariju D bi bil potreben avtobus na vsaki 2 uri med Kamnikom in Kamniško
Bistrico, pri scenariju E pa na vsako uro oz. vsake pol ure med spodnjo postajo nihalke za
Veliko planino in Kamniško Bistrico. V scenariju D in E je smiselno uvajati električna vozila
oz. avtobuse z niţjimi izpusti emisij.
Strošek dodatnih avtobusnih prevozov se delno pokrije s prihodkom od parkirnine oziroma
ekološke takse.
stran 36

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
Ureditev kolesarjenja
Kolesarjenje v Kamniško Bistrico je zelo popularno in mnoţično. Med kategorijo kolesarjev
lahko uvrstimo tudi rolarje. Zaradi vse večje mnoţičnosti in razposajenega obnašanja
kolesarjev postaja cesta v Kamniški Bistrici zelo nevarna. Nevarnost povzročajo predvsem
kolesarji, ker prepogosto uporabljajo za voţnjo celotno cestišče in ne zgolj skrajni rob
cestišča. Za kolesarje ni urejena nobena posebna infrastruktura, razen stojal za kolesa na
določenih počivališčih (pri izviru, pri IPC Pri Jurju). Trenutno je postavljena opozorilna tabla
za voznike, da se na cesti pojavljajo kolesarji. S tem se je posredno kolesarjem dalo večje
pravice pri uporabi ceste in pogosto se kolesarji vozijo vzporedno in ne v vrsti. Domačini
vidijo v tem ukrepu prej negativne kot pozitivne posledice.
Moţnosti za omilitev nevarnosti na cesti (predlogi po stopnjah):
� Splošna niţja omejitev hitrosti na cesti za vsa vozila (vsi scenariji).
� Opozorilne table tako za voznike motornih vozil (kar je ţe sedaj), kot tudi opozorilne table
za kolesarje in rolarje. Hkrati s tem je potrebno striktno izvajanje nadzora policije na sami
cesti (scenarij A).
� Označba prostora na cestišču, ki ga kolesarji smejo izkoriščati pri voţnji (scenarij C).
� Ureditev samostojne kolesarske steze po dolini. Na območju, kjer je cesta najbolj
ovinkasta ter vdelana v strmo skalnato pobočje, bi bila speljana po vozišču, a kolesarski
pas bi bil označen, signalizacija pa bi opozarjala na kolesarje (scenarij D).
� Ureditev kolesarske steze na celotni trasi doline Kamniške Bistrice, v navezavi z
rekreacijsko osjo Kamniška Bistrica (scenarij E).
Če je strateška odločitev, da je območje doline Kamniške Bistrice močno poudarjeno
turistično-rekreacijsko območje, je eden od moţnih ukrepov tudi rekreacijska cesta. Ta ukrep
daje večjo veljavo nemotoriziranim udeleţencem v prometu. To pomeni, da imajo kolesarji,
pešči, rolerji prednost pred avtomobili in motorji. V tem ukrepu se strogo izvaja omejitev
hitrosti za vsa vozila v prometu.
S tem ukrepom:
- zmanjšamo hitrost na glavni cesti v KB,
- povečamo uporabo javnega prevoza,
- povečamo doţivljajsko vrednost območja,
- stroškovno zelo nezahteven ukrep.
Največja nevarnost tega ukrepa je sama varnost na cesti, zaradi verjetnosti določenega
odstotka agresivnih voznikov.
Informacijska infrastruktura
Infrastruktura, ki informira obiskovalce o naravnih in kulturnih posebnostih Kamniške Bistrice
ter jih usmerja, je nezadostna. Sicer se to neposredno ne nanaša na urejanje prometa,
vendar je pomemben del upravljanja z obiskom. Ta infrastruktura ni vezana na različne
scenarije, pač pa je potrebna ne glede na scenarij. Delo na teh vsebinah mora potekati v
sodelovanju z občino Kamnik oziroma Agencijo za turizem, turističnim društvom, planinskimi
društvi, ki urejajo poti ter ponudniki storitev v prostoru.
Potrebno je narediti popis stanja in predloge za uskladitev izgleda ter prenovo obstoječe ter
izdelavo nove infrastrukture (z občutkom, da je te infrastrukture ravno prav – ne premalo in
tudi ne preveč).
stran 37

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
Osveščanje obiskovalcev
Osveščanje obiskovalcev je pomemben ukrep za kakovostno doţivljanje prostora.
Osveščanje mora biti usmerjeno predvsem v večjo uporabo javnega prevoza, v razumevanje
in s tem spoštovanje prostora, v upoštevanje zakonodaje. Osveščanje se izvaja preko
medijev (lokalni in ostali časopisi, internet, radio), preko informativno-osveščevalnih
publikacij in tabel ter preko dogodkov.
Prostorsko-razvojni ukrepi
Na prvi delavnici je bilo izpostavljenih kar nekaj mnenj, da za prostor doline Kamniške
Bistrice potrebujemo prostorski in razvojni načrt, da se moramo odločiti, kaj ţelimo v prostoru
in da je tak koncept šele podlaga tudi za prometno urejanje. Samostojnega strateškega
dokumenta za Kamniško Bistrico sicer nimamo, vendar pa je dejstvo, da v občinskem
prostorskem načrtu za občino Kamnik v dolini Kamniške Bistrice ni prostora za industrijske
dejavnosti, pač pa so dane moţnosti za gostinske in turistične dejavnosti in tudi te so danes
z različnimi zakonodajami delno omejene – v prostorskem smislu, da določenih dejavnosti ni
moţno početi kjerkoli.
Zavedati se je potrebno, kake naravne potenciale ima dolina Kamniška Bistrica ter da
svetovni trend v turizmu vse bolj povprašuje ravno po ohranjenih naravnih območjih. V
dolgoročnem smislu mora biti jasno, da je dolina namenjena turističnim in prostočasnim
dejavnostim, kar tudi občina Kamnik podpira. Glede dolgoročne usmerjenosti razvoja v dolini
Kamniške Bistrice tako verjetno ni teţava v nedorečenosti ciljev. Delno pa ostaja odprto, v
kakšni obliki in do katere mere dopustiti oziroma omogočiti razvoj turističnih dejavnosti.
Ostaja še vedno odprto vprašanje lastništva v dolini ter delno posledično tudi vprašanje
ustanovitve zavarovanega območja, s čimer bi laţje odgovorili na določena razvojna
vprašanja.
Namen koncepta urejanja s prometom v dolini Kamniške Bistrice ni dokument, ki bi
dal točno določeno sosledje ukrepov splošnega nadaljnjega razvoja v Kamniški
Bistrici. Namen koncepta je pripraviti scenarije ter koncept urejanja prometa v dolini s
poudarkom na umirjanju prometa.
Preko intervjujev in prve delavnice je bilo izpostavljeno nekaj problemov, ki se ne veţejo na
samo problematiko prometa, vendar so tudi pomembni pri urejanju same doline in jih je
potrebno reševati. Glavni problem pri tem je nedovoljeno izvajanje piknik dejavnosti na
območju severno od kamnoloma ob desnem bregu reke Kamniške Bistrice. Izvajanje teh
piknikov ima več negativnih stranskih učinkov: smeti v naravnem okolju, onesnaţevanje reke
na vodovarstveno zelo občutljivem območju, zelo visoka hrupnost, uničevanje naravnega
okolja. Na tem mestu zgolj poziv pristojnim organom, da je to problematiko potrebno rešiti.
Potrebno bi bilo izvesti inventarizacijo prostora, na podlagi katere bi laţje sprejeli odločitve
glede umestitve določenih dejavnosti v prostor, ki pa se posredno navezujejo tudi na promet.
stran 38

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
Preglednica 15: Predlagani Scenarij A prometne ureditve v dolini Kamniške Bistrice
Scenarij odprte dostopnosti (Scenarij A)
Cilj Dopustiti prosto dostopnost v skladu z obstoječo zakonodajo.
Opis V tem scenariju se ne posega v omejevanje voţnje na območju doline Kamniške
Bistrice v stroţjem reţimu, kot je predviden z ţe obstoječo zakonodajo
(predvsem Uredba o voţnji z motornimi vozili v naravnem okolju).
Potrebno je urediti avtobusna postajališča ter dvigniti kakovost prometnoinformativne
signalizacije.
Omejitev vozil Se ne omejuje, razen z obstoječo signalizacijo.
Parkirišča Ureditev signalizacije.
Ureditev obstoječih parkirišč.
Avtobusna
postajališča
Ureditev postajališč.
Javni prevoz Deluje v obstoječem obsegu.
Domačini Kamniške Bistirice imajo prevoz zastonj.
Plačilo parkirnine
/ vstopnine / eko
taksa
Ne.
Kolesarjenje Brez ukrepov.
Drugo Omejitev hitrosti na glavni cesti ter povečan nadzor.
Upravljanje
scenarijem
s Ne potrebuje posebnega upravljavca.
Finančna
konstrukcija
Minimalen obseg, brez posebnih prihodkov.
Stroški predstavljajo ureditve avtobusnih postajališč ter ureditve obstoječih
parkirišč.
Prednosti Širši konsenz, je lahko izvedljiv, lahko pomeni začetek dolgoročnega urejanja
prometa v dolini Kaminške Bistrice.
Slabosti Ne loti se glavnih problemov, saj ne rešuje teţav prometnih obremenitev v
konicah, ne zagotavlja večjega uspeha, če ne bo nadgradnje tega scenarija.
V ničemer ni poseben in ne zagotavlja dodane vrednosti turistične ponudbe.
Problem kolesarjev ostaja.
Preglednica 16: Predlagani scenarij B prometne ureditve v dolini Kamniške Bistrice
Scenarij delnega omejevanja prometa izven glavne ceste (Scenarij B)
Cilj Zmanjšati obseg vozil nad Domom v Kamniški Bistrici.
Opis Omeji se promet izven glavne ceste, razen za določene skupine.
Dostop je moţen, vendar je plačljiv, ker pomeni nadstandard.
Izvaja se le v poletni sezoni.
Omejitev vozil Delna omejitev od Doma v Kamniški Bistrici naprej v Konec.
Dostop je moţen, a proti plačilu, plačilo se pobira le v času konic.
Popolna omejitev dostopa v dolino Korošice.
Parkirišča Ureditev obstoječih parkirišč, dodatna ureditev parkirišč pri končni avtobusni
postaji pri izviru Kamniške Bistrice v manjšem obsegu – cca 40 dodatnih mest.
Avtobusna Ureditev postajališč.
postajališča
Javni prevoz Deluje v obstoječem obsegu.
Promocija uporabe javnega prometa.
Posebna ponudba za občane občine Kamnik za letno vozovnico.
Domačini Kamniške Bistrice imajo prevoz zastonj.
Plačilo parkirnine Eko taksa v Konec.
/ vstopnine / eko
stran 39

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
taksa
Kolesarjenje V najbolj ovinkastem delu ceste označiti pas za kolesarje in opozoriti kolesarje
na nevaren odsek.
Drugo Omejitev hitrosti na glavni cesti ter povečati nadzor.
Ureditev prometno informacijske table pri domu in pri nihalki ter zgibanke v TIC
Kamnik, kjer so na voljo vse informacije o upravljanju mobilnosti v dolini.
Informacije na različnih spletnih straneh.
Upravljanje
scenarijem
s Občina Kamnik.
Finančna Prihodek od takse za voţnjo v Konec se večji del porabi za delo pobiranja.
konstrukcija Vloţek za ureditev infrastrukture je potrebno pridobiti iz drugih virov.
Prednosti Začetek rešitve problema mirujočega prometa v Koncu.
Omogoči se nadzor in ureditev mirujočega prometa z nadzorom glavne ceste.
Prične se z osveščanjem o pomembnosti prometne ureditve.
Pričnejo se ukrepi za večjo uporabo javnega prometa.
Slabosti Problem kolesarjev ostaja.
Problem lastništva zemljišč za dodatna parkirišča.
Le delno reši problem prometa v Koncu.
Javni promet je nezadosten.
Gorniki so edina skupina, ki morajo plačevati.
Preglednica 17: Predlagani scenarij C prometne ureditve v dolini Kamniške Bistrice
Scenarij omejevanja prometa izven glavne ceste (Scenarij C)
Cilj Omejiti se promet izven glavne ceste.
Opis Omeji se promet izven glavne ceste, razen za določene skupine.
Parkiranje v okolici izvira Kamniške Bistrice je plačljivo.
Izvaja se le v poletni sezoni.
Omejitev vozil Da, od doma v Kamniški Bistrici ter v dolino Korošice. Omejitev za vse
obiskovalce razen lastnike, upravljavce ter intervencijo.
Izvaja se v času letnih konic.
Parkirišča Ureditev obstoječih parkirišč.
Dodatna ureditev glavnih parkirišč, kar pomeni zagotoviti pribliţno 100 parkirišč
za vozila, ki bi sicer bila parkirana v Koncu.
Avtobusna Ureditev postajališč.
postajališča
Javni prevoz Deluje v obstoječem obsegu.
Promocija uporabe javnega prometa, posebna ponudba za občane občine
Kamnik za letno vozovnico.
Dodatni avtobusi ob vikendih julija in avgusta.
Domačini Kamniške Bistrice imajo prevoz zastonj.
Plačilo parkirnine
/ vstopnine / eko
taksa
Da, za parkiranje pri izviru Kamniške Bistrice. V ceni parkiranja je vključena
konzumacija v Domu v Kamniški Bistrici.
Kolesarjenje Označitev kolesarskega pasu na cestišču, še posebej je potrebno opozoriti s
signalizacijo na nevaren odsek, kjer je cesta najbolj ovinkasta.
Drugo Omejitev hitrosti na glavni cesti ter povečati nadzor.
Ureditev prometno informacijske table pri domu, pri nihalki ter zgibanke v TIC
Kamnik, kjer so na voljo vse informacije o upravljanju mobilnosti v dolini.
Informacije na različnih spletnih straneh.
Upravljanje
scenarijem
s Občina Kamnik.
stran 40

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
Finančna
konstrukcija
Prihodek od pobrane parkirnine se porabi za delo pobiranja, za konzumacijo v
Domu v Kamniški Bistrici, za del stroška dodatnih avtobusov ob vikendih poleti
ter ostali vloţek v razvoj javnega prometa ter urejanja kolesarjenja. Vloţek za
ureditev infrastrukture je potrebno pridobiti iz drugih virov.
Prednosti Reši se problem prometa v Koncu ter Korošici v času konic.
Posveti se kolesarskemu prometu.
Prične se z osveščanjem o pomembnosti prometne ureditve.
Pričnejo se ukrepi za večjo uporabo javnega prometa.
Slabosti Problem lastništva zemljišč za dodatna parkirišča.
Problem pobiranja parkirnine.
Zelo verjetno ni samozadosten in bi potreboval finančno podporo s strani
upravljavca.
Preglednica 18: Predlagani scenarij D prometne ureditve v dolini Kamniške Bistrice
Scenarij mehke mobilnosti (Scenarij D)
Cilj Omejiti promet izven glavne ceste ter povečati dostopnost z javnim prevozom.
Opis Omeji se promet izven glavne ceste.
Poudarek na javnem prevozu ter ureditvi kolesarjenja.
Pomemben ukrep je ureditev parkiranja pred dolino.
Izvaja se le v poletni sezoni.
Omejitev vozil Da. Od doma v Kamniški Bistrici naprej ter v dolino Korošice. Omejitev za vse
obiskovalce razen lastnike, upravljavce ter intervencijo.
Izvaja se v času letnih konic.
Parkirišča Ureditev parkirišč v dolini in ureditev večjega parkirišča pred vstopom v dolino na
območju Stahovice.
Avtobusna
postajališča
Ureditev postajališč.
Javni prevoz Okrepiti, zlasti na relaciji od parkirišča pred vstopom v dolino do doma v
Kamniški Bistrici.
V ceni vozovnice je vključena konzumacija v gostinskih objektih.
Domačini Kamniške Bistrice imajo prevoz zastonj.
Plačilo parkirnine
/ vstopnine / eko
taksa
Da, na vseh parkiriščih po dolini, parkirišče pred vstopom v dolino je zastonj.
kolesarjenje Ureditev samostojne kolesarske steze po dolini, le na območju, kjer je cesta
najbolj ovinkasta ter vdelana v strmo skalnato pobočje, bi bila speljana po
vozišču, a kolesarski pas bi bil označen, signalizacija pa bi opozarjala na
kolesarje.
Druga moţnost: glavna cesta ima močno rekreacijsko funkcijo – ne uredi se
nobene posebne infrastrukture za kolesarje.
Drugo Omejitev hitrosti na glavni cesti ter povečati nadzor.
Ureditev prometno informacijske table pri domu, pri nihalki ter zgibanke v TIC
Kamnik, kjer so na voljo vse informacije o upravljanju mobilnosti v dolini.
Široka kampanja za nov prometni reţim v času poletnih konic v dolini Kamniške
Bistrice.
Informacije na različnih spletnih straneh.
Organizacija dneva brez avtomobila v Kamniški Bistrici.
Upravljanje
scenarijem
s Občina Kamnik.
Finančna
konstrukcija
Prihodek od pobrane parkirnine se porabi za delo pobiranja, za konzumacijo v
gostiščih v Kamniški Bistrici (ter na Veliko planino), za kakovostno delovanje
stran 41

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
javnega prometa ter urejanje kolesarjenja. Vloţek za ureditev infrastrukture je
potrebno pridobiti iz drugih virov.
Prednosti Reši problem prometa v Koncu ter dolini Korošica v času konic.
Posveti se kolesarskemu prometu.
Prične z osveščanjem o pomembnosti prometne ureditve.
Vzpostavi se učinkovit javni promet, ki spodbuja uporabo z ugodnimi cenami.
Slabosti Problem lastništva zemljišč za dodatna parkirišča.
Večji finančni zalogaj.
Problem pobiranja parkirnine.
Zelo verjetno ni samozadosten in bi potreboval finančno podporo s strani
upravljavca.
Preglednica 19: Predlagani scenarij E prometne ureditve v dolini Kamniške Bistrice
Scenarij delne zapore - poudarjene rekreativne funkcije glavne prometnice
(Scenarij E)
Cilj Povečati rekreacijsko funkcijo glavne ceste ter doţivetje v naravnem okolju.
Opis Izvaja se delna zapora pri spodnji postaji nihalke, od koder je moţen dostop
naprej z javnim prometom ter nemotornimi sredstvi. V zgodnjih jutranjih urah je
cesta do doma v Kamniški Bistrici odprta za planince. Izvaja se le v poletni
sezoni. Scenarij je moţen po razglasitvi regijskega parka Kamniško-Savinjske
Alpe.
Omejitev vozil Da, pri nihalki na Veliko Planino.
Parkirišča Ureditev parkirišč v dolini in ureditev večjega parkirišča pred vstopom v dolino na
območju Stahovice.
Avtobusna Ureditev postajališč.
postajališča
Javni prevoz Urejen, vozi od parkirišča pred dolino.
Vozovnica je vstopnica v park ter hkrati konzumacija za pijačo v gostinskih
objektih v Kamniški Bistrici.
Plačilo parkirnine
/ vstopnine / eko
taksa
Domačini Kamniške Bistrice imajo prevoz zastonj.
Da. Plačilo za motoriziran vstop v dolino.
Kolesarjenje Povsem urejena kolesarska steza poleg glavne ceste.
Druga moţnost: glavna cesta ima močno rekreacijsko funkcijo – ne uredi se
nobene posebne infrastrukture za kolesarje.
Drugo Omejitev hitrosti na glavni cesti ter povečati nadzor.
Ureditev prometno informacijske table pred vstopom v dolino, pri nihalki ter
zgibanke v TIC Kamnik, kjer so na voljo vse informacije o upravljanju mobilnosti
v dolini.
Široka kampanja za nov prometni reţim v času poletnih konic v dolini Kamniške
Bistrice.
Informacije na različnih spletnih straneh.
Organizacija dnevov brez avtomobila v Kamniški Bistrici.
Upravljanje s Upravljavec Regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe.
scenarijem
Finančna
konstrukcija
Prihodek od pobrane parkirnine se porabi za delo pobiranja, za del urejanja
prometne infrastrukture v dolini, za kakovostno delovanje javnega prometa ter
urejanje kolesarjenja. Vloţek za ureditev infrastrukture je potrebno pridobiti iz
drugih virov.
Prednosti Reši problem prometa v Koncu ter dolini Korošica v času konic.
Uredi se kolesarski promet.
Prične se z osveščanjem o pomembnosti prometne ureditve.
Regijski park dobi konkretno zadolţitev.
Enoten način plačila ob vstopu v dolino.
stran 42

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
Urejen javni prevoz.
Slabosti Še nejasno stanje glede ustanovitve zavarovanega območja.
Problem parkirišč pri nihalki, saj obstoječa ne bi zadoščala za izvajanje
scenarija.
Problem usklajevanja deleţnikov glede izvajanja in spoštovanja reţima.
Teţave pri koordinaciji z drţavo.
Uskladitev glede dostopnosti do objektov nad nihalko.
Zelo verjetno ni samozadosten in bi potreboval finančno podporo s strani
upravljavca.
stran 43

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
PREDLOG UREJANJA PROMETA V DOLINI
KAMNIŠKE BISTRICE
Na končni delavnici, ki je potekala 8. decembra 2010, neposredno ni bil izbran noben
scenarij, pač pa so bili oblikovani določeni sklepi, ki se nanašajo na posamezne
najpomembnejše ukrepe urejanja prometa. Na podlagi sklepov ter ţe predhodnih delavnic,
intervjujev ter analiz prometa smo oblikovali koncept urejanja prometa za dolino Kamniške
Bistrice.
Glavni sklepi delavnice:
- Kolesarska steza mora potekati ločeno od ceste, potrebno pa jo je opredeliti že v
OPN.
- Ureditev parkirišč (primerna kapaciteta parkirišč glede na ureditev prometa/dostopnosti,
potrebno je narediti tudi prometno študijo).
- Zapora ceste v Konec, vendar šele po ureditvi parkirišč, ki bodo prevzela mirujoči
promet.
Tem sklepom je potrebno dodati:
- Nujna je ureditev avtobusnih postajališč.
- Zapora ceste v Konec je mogoča tudi v časovnih intervalih.
Preglednica 20: Predlagan scenarij urejanja prometa v dolini Kamniške Bistrice
Scenarij postopnega urejanja prometa (Scenarij F)
Cilj � Zmanjšati obseg motornih vozil v dolini, še posebno v Koncu.
� Povečati kakovost prometne infrastrukture in mobilnosti v dolini.
� Povečati prometno varnost obiskovalcev doline.
� Povečati kakovost doţivljanja naravnega okolja.
Opis � V dolini se na podlagi posameznih ukrepov zmanjša obseg motornih
vozil.
� Uredi se prometno infrastrukturo v dolini – parkirišča, avtobusna
postajališča, kolesarsko stezo ter sistem informiranja.
Omejitev vozil � Da, od Doma v Kamniški Bistrici v Konec.
� Predlog, da dokler niso zagotovljeni pogoji za parkiranje vozil pri
Domu v Kamniški Bistrici ali pred njim, ki bi sicer dostopala v Konec,
se omejitev vozil v Konec še ne izvaja. Pri tem gre predvsem za nova
urejena parkirišča ter izboljšano kakovost javnega prevoza.
� Srednjeročno: Ob uvedbi zapore v Konec naj bo dana moţnost
dostopa vozil ob določenih časovnih intervalih preko dneva (predlog
zapore od 7. do 12. ure ter od 14. do 18 ure).
� Dolgoročno: zapora ceste v Konec.
� Omejitev vozil na glavni cesti zaenkrat ni cilj urejanja prometa v
Kamniški Bistrici. Če bo ustanovljen regijski park, se lahko ponovno
preveri moţnosti ter smiselnost omejevanja na tej cesti. V vsakem
primeru pa bodo morali biti predhodno ţe vzpostavljeni določeni
ukrepi.
Parkirišča � Ureditev parkirišč v dolini in ureditev večjega parkirišča pred vstopom
stran 44

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
Avtobusna
postajališča
v dolino na območju Stahovice.
� Za zaporo oziroma omejitev vozil v Konec je potrebno zagotoviti
dodatno parkirišče za pribliţno 100 vozil. Večji del parkirnih mest naj
bi se zagotovil v zgornjem delu doline, ob glavni cesti.
� Nujni pogoj je uvrstitev območij za ureditev parkirnih mest v občinski
prostorski načrt (OPN).
� V OPN je potrebno umestiti tudi območje ureditve parkirnih mest v
spodnjem delu doline (na območju Stahovice oziroma pred zoţitvijo
doline).
� Preveriti je potrebno tudi ureditve avtobusnih postajališč (ki so ţe
sedaj registrirana) – ali je ţe sedaj usklajeno z OPN, ali pa je
potrebno na novo vključiti ta mesta.
� Vključitev tudi ostalih manjših parkirišč v OPN, na primer izhodišče za
ture v dolini Kamniške Bele.
� Nujna ureditev dveh glavnih postajališč v dolini: pri spodnji postaji
nihalke ter pri izviru Kamniške Bistrice. Ureditev vključuje
standardizirano ureditev za avtobusna postajališča.
� Nujna ureditev tudi ostalih avtobusnih postajališč – vsaj v minimalnem
obsegu s talnimi ter informacijskimi oznakami.
� Glede na to, da je cesta drţavna, je drţava odgovorna za ureditev
postajališč. Nujen je pritisk tako s strani občine kot s strani
koncesionarja za avtobusne prevoze, da se glavni dve postajališči
uredita prednostno.
Javni prevoz � Uvedba brezplačne uporabe javnega avtobusnega prevoza v območju
doline Kamniške Bistrice za domačine.
� Pogoj za večjo promocijo in uporabo avtobusnega prevoza je ureditev
vsaj dveh glavnih postajališč.
� Informiranje o obstoječi ponudbi javnega prevoza je smiselno ţe sedaj
vključiti na različnih spletnih mestih.
� Kam Bus d.d. naj dolgoročno uskladi vozne rede za Kamniško Bistrico
na enake termine med tednom in vikendom.
� V kolikor bodo na voljo določena sredstva (na primer preko projektov),
je poleg ureditve postajališč drugo najpomembnejše, da se ob
vikendih v poletnih mesecih okrepi frekvenca avtobusnih povezav v
Kamniško Bistrico.
Plačilo
parkirnine /
vstopnine /
eko taksa
� Dokler se ne uredi parkirišč v dolini, se parkirnina oziroma taksa ne
zaračunava.
� Z ureditvijo parkirišč je smiselno uvesti parkirnino, ki bo usmerjena
vzdrţevanju infrastrukture ter povečani ponudbi javnih prevozov.
Kolesarjenje � Povsem urejena kolesarska steza. Traso je potrebno umestiti v OPN.
� Glede na dolgoročnost projekta izgradnje kolesarske steze je
potrebno v tem času povečati informativno-osveščevalno raven glede
uporabe ceste v Kamniški Bistrici. Potrebno je informirati tako voznike
motornih vozil kot kolesarje. Glede na obstoječe obnašanje kolesarjev
je smiselno tudi povečati nadzor nad izvajanjem prometa (pravilna
uporaba cestišča s strani kolesarjev).
Drugo � Omejitev hitrosti na glavni cesti ter povečati nadzor.
stran 45

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
Upravljanje s
scenarijem
Finančna
konstrukcija
� Ureditev prometno informacijske table pred vstopov v dolino, pri
nihalki ter zgibanke v TIC Kamnik, kjer so na voljo vse informacije o
upravljanju mobilnosti v dolini.
� Informacije na različnih spletnih straneh.
� Organizacija dnevov brez avtomobila v Kamniški Bistrici.
� Glavne ukrepe mora izvesti Občina Kamnik. Če bo prišlo do
ustanovitve regijskega parka, je smiselno, da upravljavec v
organizacijskem smislu prevzame izvajanje upravljanja s prometom,
vendar bo kljub temu morala občina zagotoviti večinski del investicij.
� Za uresničitev scenarija sta potrebna dva večja sklopa finančnih
vloţkov. Srednjeročno strošek ureditve parkirišč ter avtobusnih
postajališč v dolini ter izboljšanje javnega prevoza, dolgoročno pa
ureditev kolesarske steze.
� Direktni prihodki urejanja prometa so moţni od pobiranja parkirnine, ki
bo morala biti usmerjena v vzdrţevanje prometno-turistične
infrastrukture ter povečanje frekvence in kakovosti javnega prevoza
ob vikendih v poletnem času. Sredstva za investicije bo morala občina
pridobiti preko razpisov.
Prednosti � Dolgoročno se uredi promet v Koncu.
� Uredi se infrastruktura za mirujoči promet.
� Uredi se avtobusna postajališča kot eno od osnov za varno in
kakovostno uporabo javnega prevoza.
� Vzpostavi se podlago za povečano frekvenco javnega prevoza v
poletnih konicah.
� Dolgoročno se uredi kolesarski promet.
Slabosti � Projekt izgradnje kolesarske steze bo finančno in prostorsko-okoljsko
zelo zahteven, gradnja pa lahko traja več let. Določene ukrepe glede
kolesarjenja bo potrebno izvesti ţe pred tem.
� Ureditev parkirišč je finančno srednje zahteven projekt. Okoljsko
dopustne širitve za parkirišča še niso znane in so lahko manjše od
potreb oziroma načrtovanja. Lahko nastanejo teţave lastništva za
ureditev dodatnih parkirišč.
Izbrani scenarij zahteva postopnost urejanja prometa. Najpomembnejši ukrepi so znani,
vendar pa je potrebna tudi postopnost pri uvajanju manjših ukrepov. Glede na dolgoročnost
izgradnje kolesarske steze je nujno potrebno uvesti določene ukrepe glede varnosti na glavni
cesti.
stran 46

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
LITERATURA
Cigale, 1998: Bliţnja rekreacija prebivalstva malih mest in njeni pokrajinski učinki (na primeru
Domţal) : magistrska naloga. Ljubljana, Filozofska fakulteta, 248 str.
Homar-Veršnik, 1996: Pomen Kamniških Alp za rekreacijo Ljubljanske aglomeracije:
diplomsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta, 41 str.
Prašnikar, 2003: Nosilne sposobnosti okolja Kamniške Bistrice za njen nadaljnji razvoj:
diplomsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta, 94 str.
Pečnik, 2005: Analiza razvojnih moţnosti Kamniške Bistrice, poročilo: del magistrske naloge.
stran 47

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
SEZNAM PREGLEDNIC IN GRAFOV
Preglednica 1: Prihodi avtomobilov v Kamniško Bistrico
Preglednica 2: Odhodi avtomobilov iz Kamniške Bistrice
Preglednica 3: Skupno število avtomobilov hkrati v Kamniški Bistrici (na podlagi razlike med
prihodi in odhodi)
Preglednica 4: Število prihodov kolesarjev v Kamniško Bistrico
Preglednica 5: Število prihodov posameznih prevoznih sredstev v Kamniško Bistrico
Preglednica 6: Število obiskovalcev glede na prevozno sredstvo
Preglednica 7: Popis parkiranih avtomobilov na določenih zaokroţenih območjih v Kamniški
Bistrici – popis je bil izveden v času med 13.30 in 14.30
Preglednica 8: Vozni red avtobusa za Kamniško Bistrico
Preglednica 9: Število potnikov na avtobusih v ter iz doline Kamniške Bistrice za leti 2008 in
2009
Preglednica 10: Število potnikov v oziroma iz doline Kamniške Bistrice glede na izvorno
območje za leti 2008 in 2009
Preglednica 11: Stroški in čas voţnje v Kamniško Bistrico
Preglednica 12: Intervjuji ciljnih skupin ter povzetek odgovorov
Preglednica 13: Število avtomobilov v dolini Kamniške Bistrice
Preglednica 14: Moţni načini plačila za motoriziran dostop v dolino Kamniške Bistrice
Preglednica 15: Predlagani Scenarij A prometne ureditve v dolini Kamniške Bistrice
Preglednica 15: Predlagani Scenarij B prometne ureditve v dolini Kamniške Bistrice
Preglednica 15: Predlagani Scenarij C prometne ureditve v dolini Kamniške Bistrice
Preglednica 15: Predlagani Scenarij D prometne ureditve v dolini Kamniške Bistrice
Preglednica 15: Predlagani Scenarij E prometne ureditve v dolini Kamniške Bistrice
Preglednica 20: Predlagan scenarij urejanja prometa v dolini Kamniške Bistrice
Graf 1: Prihodi avtomobilov v Kamniško Bistrico
Graf 2: Povprečno število prihodov avtomobilov v Kamniško Bistrico
Graf 3: Odhodi avtomobilov iz Kamniške Bistrice
Graf 4: Razlika v številu prihodov in odhodov avtomobilov v Kamniški Bistrici preko dneva
Graf 5: Skupno število prihodov in odhodov avtomobilov v Kamniški Bistrici
Graf 6: Deleţ prihoda avtomobilov v Kamniško Bistrico glede na izvorno območje
Graf 7: Število kolesarjev v Kamniški Bistrici na posamezne dneve
Graf 8: Število prihodov kolesarjev v Kamniško Bistrico preko dneva
Graf 9: Število prihodov posameznih prevoznih sredstev v Kamniško Bistrico
Graf 10: Število obiskovalcev v Kamniški Bistrici – oseb, ki pridejo v dolino Kamniške Bistrice
po cesti
Graf 11: Število obiskovalcev Kamniške Bistrice ter Velike planine z nihalko
Graf 12: Število parkiranih avtomobilov na posameznih zaokroţenih območjih med 13.30 in
14.30 uro
stran 48

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
ZAPISNIK
Delavnica »Koncept umirjanja prometa v Kamniški Bistrici«, ki je bila 13.
oktobra 2010 ob 17.00 v prostorih Doma v Kamniški Bistrici.
Vabljeni: Prebivalci in turistični delavci v Kamniški Bistrici, predstavniki Občine Kamnik,
krajevna skupnost Kamniška Bistrica, PD Kamnik, PD Ljubljana Matica, Velika planina d.o.o.,
Agencija za razvoj turizma in podjetništva Kamnik, Meščanska korporacija Kamnik, Zavod za
gozdove Slovenije, Gozd Ljubljana d.d., Kam Bus d.d., Direkcija RS za ceste.
V okviru mednarodnega projekta CO2 NeuTrAlp se izvaja študija o umirjanju prometa v
Kamniški Bistrici. Partner v projektu je Center za razvoj Litija v sodelovanju z občino Kamnik,
študijo pa izvaja CIPRA Slovenija.
Program delavnice:
17:00-17:10 Uvodna predstavitev
17:10-17:40 Predstavitev analize (analiza intervjujev, prometne značilnosti v Kamniški
Bistrici)
17:40-17:55 Primeri dobrih praks z alpskih območij
17:55-19:00 Vodena diskusija
K1:
Gašper Kleč (Center za razvoj Litija, d.o.o.) – Uvodni pozdrav in opis delavnice.
Vladimir Korošec (Občina Kamnik) – Kot predstavnik in kot domačin je izpostavil številne
probleme (tabla, ki prepoveduje voţnjo proti Jermanci – kljub temu tu ne kaznujejo nikogar).
Kamniška Bistrica je specifična dolina, v katero prihajajo raznoliki obiskovalci. Ideja o
regijskem parku se je zaustavila, a naj bi se po mnenju MOP nadaljevala. Skupni cilji po
njegovo so: omejitev prometa oziroma organizacija stvari tako, da bodo ljudje zdaj in v
prihodnje imeli kaj od naravnega okolja. Trenutno se oboji, tako »lokalci«, kot tudi
obiskovalci, do okolja obnašajo zelo »mačehovsko«.
K2:
Dušan Prašnikar – Predstavitev analize: prikaz prihodov avtomobilov v dolino Kamniške
Bistrice (poletni čas in prometne konice - preko 1.400 vozil, sicer po 800 ali pod 200 (med
tednom izven sezone), pomembna tudi analiza prometa glede na čas v dnevu – med
vikendom se pojavita dve konici in sicer dopoldanska ter popoldanska. Konice so velika
obremenitev za parkirišča. Obiskovalci Kamniške Bistrice so predvsem s širšega
ljubljanskega območja. Problematika kolesarjev (preko 200 na dan; tudi tu se pojavljata dve
konici: dopoldanska in popoldanska. V Kamniški Bistrici se nahaja skupno okoli 30 lokacij
parkiranja (nad domom v Kamniški Bistrici jih parkira velik deleţ, a tam ni urejenih parkirišč;
največ jih parkira ob spodnji postaji nihalke). Večina obiskovalcev Kamniške Bistrice ni
stalnih (tretjina vseh); večina jih dolino obišče le za 1-2 ure. Obiskovalci večinoma imajo
pripombe – na voljo ni dovolj informacij o zanimivostih območja, promet večinoma ni urejen,
premalo je urejene rekreativne infrastrukture ipd. Motiv za obisk doline je v veliki meri
povezan z naravnim okoljem. Z višanjem vstopnine ali parkirnine se manjša verjetnost, da
obiskovalci hočejo plačati, stalni gostje niso pripravljeni plačevati, redki pa so, obiskovalci
visokogorja in kolesarji prav tako niso naklonjeni plačilu, vstopnina pa lahko posredno sluţi
financiranju vzdrţevanja okolja in dvigu zavesti obiskovalcev.
Analiza intervjujev (deleţnikov območja doline Kamniške Bistrice): Lokalno prebivalstvo vidi
nekatere teţave, povezane s prometom, a večinoma indirektno (le ob konicah). Groţnje za
stran 49

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
dolino KB so, nekateri mnenja, da jih ni. Omejiti bi bilo potrebno promet še zlasti od Doma v
Kamniški Bistrici višje in ob poteh, ki so ţe sedaj zaprte za promet. Polovica intervjuvancev
meni, da negativnih posledic še ni, polovica pa da so ţe (smeti, okolica ceste…). Podobno
stanje je tudi glede mnenja o urejenosti parkirišč. Skupine obiskovalcev, ki povzročajo največ
teţav: raznoliki odgovori (planinci, kolesarji, nedeljski gostje…). Glede ukrepov – večina bi
izvajali postopne ukrepe (po potrebi, po korakih). Večina je za plačevanje vstopnine, ampak
se tu pojavi vprašanje »kje in kdo« – od Doma v KB naprej. Glede javnega prometa je večina
mnenja, da bi ga bilo potrebno izboljšati (višja frekvenca ob konicah, manjši busi večkrat,
urejena parkirišča). Postajališča avtobusov – potrebna ureditev ter več postajališč ob
izhodiščih planinskih / izletniških tur. Avto je še vseeno dandanes prepogost način potovanja
(nudi svobodo in je praktičen). Nosilci urejanja prometa naj bi bili: krovna organizacija, občina
(kot nosilec/partner), policija oz. upravljavec novonastalega parka. Večina vidi v nastanku
regijskega parka boljše priloţnosti za območje in za dvig okoljske ozaveščenosti (park je
priloţnost, lahko pa je tudi groţnja – odvisno od upravljanja). Potrebovali pa bi upravljalca
celotnega območja, saj je ureditev celotne doline smiselna.
K3:
Matej Ogrin (CIPRA Slovenija): Primeri dobrih praks
Izpostaviti velja kontradiktornost: zmanjšati promet in povečati obisk v območjih z bogato
naravno in kulturno dediščino. Torej trţenje v nasprotju do doţivljanja okolja. Vsakršni sklepi
morajo biti doseţeni z nosilci prostora (torej z lokalnim prebivalstvom).
Logarska dolina – park obstaja od 1987 naprej, sprva je imel skromne finance, slabšanje
situacije od 1985 dalje zaradi vse večjega obiska. Nato je lastnikom uspelo od občine dobiti
koncesijo za upravljanje območja (krajinski park). Številni ukrepi (ureditev piknik prostorov,
parkirišč itd. so prostoru dali vsebino in dajejo obiskovalcem vedeti, da se z območjem
učinkovito in vestno upravlja. Leta 2005 so tako dobili nagrado CIPRA International za
trajnostni razvoj v Alpah.
Werfenweng – turizem brez avtomobila. Klasični turizem je zašel v krizo, sprejeli so koncept
SA-MO (Sanfte mobilitat: mehka mobilnost). Enaka kakovostna mobilnost, ki je trajnostno
naravnana, brez osebnega avtomobila. Večina prebivalstva je sprva bila skeptična, a so se
sčasoma vsi (hotelirji) vključili v to ponudbo in to danes dobro trţijo (sčasoma še lokalni
proizvodi, fotovoltaika, biomasa…). Dobili so preko 10 nagrad kot najbolj trajnostno
naravnana občina (sedaj so zgled tudi drugim, trajnostnim druţbam in drţavam).
Občina Chamois (Aosta, Italija) – občina brez avtomobila. So na 1.600 m nmv, leta 1960 so
dobili nihalko, ceste pa ne. Danes so eden od »Alpskih biserov« (tj. turistična naselja, ki
skozi turizem promovirajo trajnostni razvoj) - kljub temu uspešno trţijo zimski in poletni
turizem.
Dolina Planice – 5 km dolga občinska cesta do doma v Tamarju, problem obremenjenosti
poleti. Občina Kranjska gora se je odločila umiriti promet v dolini. Cesta je bila odprta v
zgodnjih jutranjih urah in med 12. in 14. uro (vračanje planincev). Lastnik koče v Tamarju je
zbiral podpise in ţelel omogočiti nadaljni motoriziran dostop do koče. Ker se mu je promet
povečal, je z zbiranjem podpisov prenehal. Upravljalci se niso mogli zmenit, kdo bi
odpiral/zapiral zapornico. Sedaj zapornice ni, informativna tabla pa je ostala.
Dolina Vrata – 12 km dolga dolina. Potrebno je bilo sprejeti načrt za trajnostni promet v
dolini. A najprej je bilo potrebno zagotoviti parkirišča v Mojstrani, kar se počasi ureja, cesta v
dolino pa se še ne ureja. V konici poleti imajo načrt uvesti javni prevoz, povezave območja z
lokalno ponudbo (planinski muzej…). Cesta je regionalna cesta 3. reda, tako da se vanjo ne
vlaga veliko. Tudi tu pa so prostoru dali vsebino. Dolţina doline je sicer podobna dolţini
doline Kamniške Bistrice.
Cesta na Mangartsko sedlo – je drţavna cesta, a kljub temu se parkirnina/uporabnina pobira
(kljub temu da na vrhu ni urejene infrastrukture).
stran 50

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
Cesta na Vršič – pobiranje parkirnine koordinirata občini Kranjska gora in Bovec, a komajda
pokrijejo vhodne stroške (avtobusna linija ni rentabilna, a kljub temu ga občina Kranjska gora
spodbuja).
Bohinj (cesta na Vogar) – cesta gre po več zemljiščih (občinskih, privatnih, pašne skupnosti),
lastniki so jo zaprli in sedaj pobirajo vstopnino. Skupaj z občino Kranjsko goro hočejo na
dolgi rok urediti promet (poraja pa se polno vprašanj - Kje ustaviti promet, pri smučišču
Vogel, pri Bohinjski Bistrici, kako s cestami proti planinam. Od ustavitve naprej pa ţelijo
zagotoviti kvaliteten javni prevoz).
Cortina D'ampezzo (Dolomiti, Italija) – urejeno imajo cesto, ki je namenjena zgolj gorskim
kolesarjem, vodiči z osebnimi avtomovili pa si morajo priskrbeti dovolilnice in ključ za
zapornico, cesto tudi nadzira »čuvaj« (v Sloveniji tega ni). Obiskovalci dobijo pozitivni
občutek, da se s prostorom ureja in da se okolje ceni.
K4:
Namen diskusije in celotnega projekta je doseči konsenz med deleţniki prostora (prebivalci,
občino).
Milan Deisinger (Meščanska korporacija Kamnik) – Izpostavil je vprašanje Kaj z
načrtovanjem ţelimo doseči – v katero smer bomo šli. Glavni faktor naj bi bila občina s
svojimi prostorskimi načrti – kako se bo območje turistično razvijalo, tudi turistično, in kaj
bomo posledično storili s prometom. Najprej pa je treba ustvariti pogoje – ta prostor bi moral
biti nosilec evropskih sredstev; Kamniška Bistrica kot center za gorništvo. Ţe od Kamnika
naprej usmerjati turizem; kaj ljudi čaka, kaj lahko pričakujejo, kakšni so rezultati. Povzel je
gospoda Korošca in varovanje naravnih dobrin ter krajinskega parka. Začeti je potrebno z
malimi ukrepi, nato pa bi še ostala društva začela izvajati podobne ukrepe. Potrebno je torej
imeti točni razvojni in prostorski načrt.
Vladimir Korošec – Napovedal je, da do leta 2011 še ne bo prišlo do soglasja glede OPN,
predvsem zaradi dolgotrajnih postopkov. Dolina Kamniške Bistrice je po njegovo namenjena
turizmu, drugih dejavnosti občina tu ne načrtuje in jih ni smiselno uveljaviti. Razvoj malega
gospodarstva še mogoče, večjega in intenzivnejšega pa ne. Lastništvo sedaj ni
problematično, problem je v strategiji – interesov je veliko. Zaveda se, da je potrebno na
področju prometa nekaj urediti – omenil je nedavno smrtno ţrtev zaradi neurejene
infrastrukture. Znak za opozorilo na prisotnost kolesarjev ni dovolj. Tudi npr. rolerji zasedejo
polovico cestišča. Odprtost prometa za Veliko planino bi bila pogubna. Moteče je tudi divje
kampiranje in kopanje v izviru Kamniške Bistrice, zgolj table ne zadoščajo. Le sankcioniranje
ni rešitev in ne prinese uspeha, bolj učinkovito je postopno osveščanje obiskovalcev – ti
znajo ceniti neokrnjeno naravo.
Andreja Erţen (Agencija za razvoj turizma in podjetništva Kamnik) – Trajnostni razvoj se
lahko dojema različno. Destinaciji sta Kamniška Bistrica in Velika planina – po tem se največ
povprašuje in tu je treba zagotoviti, da je ponudba kakovostna, kar vključuje tudi zagotovitev
kakovostnega javnega prometa. Vprašanje do kdaj bodo zagotovljena evropska sredstva za
investicije. Po besedah ministrice je financiranje zaenkrat zaključeno – tako ostanejo le še
mehki ukrepi za dosego trajnostnega razvoja.
Sonja Zore (Kam Bus d.d.) – Na mesec na njihovih avtobusih skupno ni niti 100 potnikov,
vozijo pa linijo v okviru drţavne koncesije, povečevali pa je zagotovo ne bodo. Po njenem
mnenju je problem tudi v urejevanju parkirišč – lahko bi bil urejen le ob vhodu v dolino in nato
naprej javni prevozi.
Dušan Bombač (Velika planina d.o.o.) – Na delavnici je 19 prisotnih in 13 avtomobilov –
naslednjič bi bilo dobro, da pridemo vsi z avtobusom. Razume okoljevarstveni vidik, a ker je
sam tudi podjetnik, si ţeli večji promet. Sicer lokalno prebivalstvo ne bo tu uspelo preţiveti.
stran 51

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
Domačin – V okolici naselja Kamniška Bistrica se zadrţujejo skupine, ki se pripeljejo z
avtomobili. Lastniki parcel so na občino podali zahtevo po ureditvi razmer (tudi po Koţeljevi
poti, glavni cesti, pri nihalki..). Tudi podnevi se lastniki avtomobilov neprimerno obnašajo,
perejo avtomobile, menjajo olja it. v bliţini reke. Zbral je ţe podpise lastnikov parcel in
pašnikov, ki se niso strinjali z aktivnostmi ljudi v njihovih parcelah, vendar pristojne sluţbe še
niso ukrepale.
Bojan Pollak (Meščanska korporacija Kamnik) – Dopolnil je, da se ob reki pojavljajo tudi
pikniki, ponoči razgrajanje itd. Podali so tudi ţe številne prijave na policijo. Poudarja sklep po
tem, kaj se bo v dolini spodbujalo. Kakšne bodo posledice današnjega ravnanja. Občinska
javna cesta ni zaprta cesta. Kako bo z rolkarji, kolesarji… Velika planina – skušamo reševati
razmere za nazaj z raznoraznimi prepovedmi. Moramo gledati naprej in vedeti, kaj si ţelimo
(npr. primera Loret del Mar, otok Pag itd. območja ţrtvovana za ţuranje).
Andreja Erţen – Gostili so visokega predstavnika z Bruslja, ki je bil v Kamniški Bistrici in
sedaj reklamira to območje. Sami se ne zavedamo, kaj imamo s Kamniško Bistrico – lahko bi
prodajali sveţ zrak. Trţiti je torej treba kvaliteto in ne kvantiteto – gostje zahtevajo kvaliteto in
so aktivni, ni jim teţava prispevati nekoliko več denarja za ohranjanje narave.
Tone Stele (Meščanska korporacija Kamnik) – Urejenost pomeni tudi urejena ponudba,
infrastruktura itd., kar pa zahteva sredstva, tako začetna kot sprotna – za vzdrţevanje in
zaposlene. Dotok sredstev bi bila lahko parkirnina/vstopnina, a tudi to za sabo potegne
nadzornike, pobiralce parkirnine oz. inkasante, redarje itd. pobran denar pa mora biti
namenjen vzdrţevanju infrastrukture in varovanju okolja. Nihalka je bila včasih popularna,
danes pa je znak slabe kvalitete in botruje negativni reklami, manjšemu obisku. Potreben je
tudi konsenz med lastniki zemljišč, saj so parkirišča večinoma v zasebni lastnini. Če bi bila
denacionalizacija rešena, bi bile rešene tudi investicije in evropska sredstva. Poudaril je
zaporedje zemljišča - investitor - promet.
Dušan Bombač – Promet in nihalka na Veliki planini sta urejena, storitev je še vedno na
zadovoljivi ravni, promet pa je upadel zaradi drugih vzrokov. Sprašuje se, kaj bi pomenila
umiritev prometa za lokalno prebivalstvo.
Marjan Jeraj (gostišče Pri Jurju) – Proti zapori ceste, če pa ja, potem le z ureditvijo parkirišč.
Avtobus v današnji situaciji ni rešitev. Druţina z malimi otroci ne bo šla v Kamniško Bistrico z
avtobusom. Pogovori so v okviru krajevne skupnosti ţe bili, da bi sami postavili in uredili
postajališča. Dokler zadeve ne bodo urejene, ne morejo zahtevati od gostov, da pridejo v
Kamniško Bistrico z javnim prevozom. Večina bi, po njegovem mnenju, prišla z javnim
prevozom, če jim le ponudbo pravilno predstavimo in jih tako motiviramo. Sam je moral na
črno je postaviti ogledalo, da se iz njegovega izvoza varno odpelje. Po uradnih tokovih ni nič
dosegel. Po njegovem mnenju se bo začelo premikati šele, ko bo prišlo do nesreče nekoga
vplivnega.
Miha Zabret (Zavod za gozdove, KE Kamnik) – Prostor je potrebno inventarizirat, kdo lahko
kaj uporablja – do kje lahko z avtom, od kje naprej le peš. Gozdarji so na karte vrisavali
kolesarske steze, ki imajo negativne posledice na gozd in okoliško vodovje. V tem območju
bi morali to in še mariskaj drugega vrisati (NATURA 2000 - terenska vozila, divje voţnje
ponoči ipd.). Idealno bi bilo vzpostaviti vzporedne kolesarske/peš steze od vstopa v dolino do
Jermance. Potrebna bi bila conacija prostora.
Milan Deisinger – V prostorski plan je potrebno vrisati tudi parkirišča, brez tega ni urejanja
prometa). Sledi tudi problem nadzora. Zapora ceste je skrajno dejanje. Najprej pa je
potrebno urediti lastništvo v dolini. To pravico in dolţnost ima občina, katera mora skrbeti za
dobrobit lokalnega prebivalstva. Kamniška Bistrica se mora hitro začeti razvijati in to
stran 52

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
turistično razvijati. Kamniška Bistrica in Velika planina sta bisera v alpskem prostoru in, po
njegovem mnenju, lokalno prebivalstvo ve kako upravljati s prostorom in ga ceni.
Domačin – Poudaril je privlačnost nekaterih lokacij v dolini in priročnost bliţnjih lokacij za
divje kampiranje.
Marjan Jeraj - Pripomnil, da se ljudem zdi drago plačati 5 € na osebo za uporabo piknik
prostora, ne glede na to, da potem on ureja okolico in pospravi za njimi. Po njegovem
mnenju je ţupan na te pritoţbe odreagiral nezadostno, češ da nekje ti ljudje morajo biti.
Povzela sta uradni postopek ob takih aktivnostih – pokliče se policijo in poda pritoţbo. Pri
divjih piknikih se porabi veliko bencina, več kot 100 vozil v Kamniški Bistrici.
Vladimir Korošec – Vodni svet s 15 metrskim pasom je v prisotnosti drţave. Drţava
vodotokov ne čisti, ker ni denarja, lastniki okoliških zemljišč pa jih ne smejo urejati. Cesta je
drţavna – občina je omejena, saj pri njih nima pristojnosti. Tudi pri kopanju v izviru Kamniške
Bistrice. Drţavni uradniki pa pravijo, da o reševanju številnih zadev niso ali zmoţni ali pa
pristojni.
Tone Stele - Ljudje ţelijo red in jim odgovarja, če je prostor urejen. Včasih je bil prostor ves
njihov, danes pa je drugačno – lastniki zemljišč odgovarjajo za dogajanje na njihovih
parcelah. Red bo s skupnim upravljalcem - koncesionarjem.
Maja Ţagar (Turistično društvo KB) – Turistično društvo ima brunarico na parkirišču, kjer
nadzirajo promet. Ob slabem vremenu prometa ni veliko, kljub temu pa je potrebno parkirišča
in kolesarski promet urediti. Opozorilni znak za kolesarje je kolesarjem dal novega zaleta in
cesto uporabljajo bolj svobodno.
Vladimir Korošec – Kolesarska pot iz Domţal se nadaljuje proti Kamniški Bistrici. V dolini
prostora ni, pa tudi sredstev za izgradnjo ni, saj je gradnja zahtevna. Kolesarska steza je
planirana severneje od Kamnika. Rešitev bodo poskušali najti z drţavo in postopno zapreti
zgornji del doline. Stanje, kakršno je danes, je najnevarnejše.
Franci Berdnik – Omenil je veliko zabavo na Kraljevem hribu in lokalni prebivalci se
sprašujejo, kdo je zanjo dal dovoljenje glasna glasba in vpitje preko noči.
Matej Ogrin (CIPRA Slovenija) – Na kratko je podal sklepe diskusije in dosedanjega poteka
celotne delavnice. Podal je tudi povabilo na še eno delavnico, ki bo čez pribliţno 4 tedne,
kjer bi deleţnikom prostora v Kamniški Bistrici predstavili moţne smernice za prihodnost in
tako celoten projekt poskušali zaključiti.
Zapisal:
Matjaţ Dovečar (CIPRA Slovenija)
13.10.2010
stran 53

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
ZAPISNIK
Delavnica »Koncept umirjanja prometa v Kamniški Bistrici«, ki je bila 08.
decembra 2010 ob 17.00 v prostorih Doma v Kamniški Bistrici.
Vabljeni: Prebivalci in turistični delavci v Kamniški Bistrici, predstavniki Občine Kamnik,
krajevna skupnost Kamniška Bistrica, PD Kamnik, PD Ljubljana Matica, Velika planina d.o.o.,
Agencija za razvoj turizma in podjetništva Kamnik, Meščanska korporacija Kamnik, Zavod za
gozdove Slovenije, Gozd Ljubljana d.d., Kam Bus d.d., Direkcija RS za ceste, ŠCRM (šolski
center Rudolfa Majstra Kamnik).
V okviru mednarodnega projekta CO2 NeuTrAlp se izvaja študija o umirjanju prometa v
Kamniški Bistrici. Partner v projektu je Center za razvoj Litija v sodelovanju z občino Kamnik,
študijo pa izvaja CIPRA Slovenija.
Program delavnice:
17:00 - 17:10 Uvodni pozdrav in namen delavnice
17:10 – 17:20 Povzetki prejšnjega srečanja v Domu v Kamniški Bistrici z dne 13.10.2010
17:20 – 18:00 Moţni/predlagani scenariji ureditve prometa v dolini Kamniške Bistrice
18:00 - Razprava o scenarijih oziroma alternativi ureditve prometa v dolini Kamniške
Bistrice
K1:
Uvodni pozdrav s strani Mateja Ogrina (CIPRA Slovenija) in Vladimirja Korošca (občinska
uprava občine Kamnik). Skupaj sta naredila opis in namen današnje delavnice.
Vladimir Korošec - Ţupan je zadrţan v Tuhinjski dolini, če bo lahko, se bo pridruţil. Občina
Kamnik je zainteresirana za ureditev razmer v območju Kamniške Bistrice, saj se varnost
slabša .Omenil je smrt kolesarja v letošnjem letu in še več potencialnih nevarnosti. Veseli ga
osnutek rešitev, pričakuje pa še predlog za dosego čimvečje stopnje soglasja in zdruţenje
prisotnih za skupno dobro.
K2:
Povzetke prve delavnice je predstavil Dušan Prašnikar (CIPRA Slovenija), katere so prisotni
na prvi delavnici tudi ţe dobili po pošti.
K3:
Matej Ogrin je predstavil 5 različnih scenarijev ureditve prometa v dolini Kamniške Bistrice.
Pri vsakem je predstavil: osnovne značilnosti scenarija, ukrepi potrebni za dosego ciljev,
stroški, prednosti in slabosti. Scenariji so naslednji:
A – Scenarij odprte dostopnosti: rezultat bi bila situacija podobna današnjemu stanju, saj gre
v glavnem le za ureditev avtobusnih postajališč in manjšega dela parkirišč;
B – Scenarij delnega omejevanja prometa izven glavne ceste: manj prometa nad Domom v
Kamniški Bistrici bi dosegli s t.i. »eko-takso«, javni promet bi bilo potrebno promovirati z
raznimi ugodnostmi;
C – Scenarij omejevanja prometa izven glavne ceste: »V Koncu« bi bil povsem zaprt, pri
izviru Kamniške Bistrici bi bilo potrebno zagotoviti okoli 100 parkirnih mest, plačilo parkiranja
pa bi npr. vključevalo tudi konzumacijo v Domu v Kamniški Bistrici. Ureditev javnega prometa
stran 54

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
bi bila enaka ureditvi s prejšnjega scenarija, a ga je potrebno poskušati povečati v času
konic.
(Komentar med razpravo: scenarij je enak obstoječemu stanju, gospo Stanislavo Muršak je
zanimalo kdo bi nadziral prepoved prometa v tem scenariju. Zapornica bi namreč preprečila
promet globje naprej v dolino.)
D – Scenarij mehke mobilnosti: omeji se promet pred vstopom v dolino, prvo parkirišče bi bilo
zastonj, nadaljna pa plačljiva. Z začetka doline je potrebno zagotoviti javni prevoz in plačilo
uskladiti s konzumacijo, podobno kot v scenariju C. Cesto bi si tako lahko delili prevozniki in
rekreativci. Promocija mehke mobilnosti bi se lahko izvajala z »dnevom brez avtomobila
oziroma z dnevom Alpske konvencije. Finančno je tak scenarij relativno velik zalogaj.
E – Scenarij delne zapore: poudarjene so rekreativne funkcije glavne prometnice, kar bi bilo
moţno ob vzpostavitvi regijskega parka. Cesto bi se zaprlo pri spodnji postaji nihalke na
Veliko planino, vstop pa bi bil moţen proti plačilu. Uredila bi se rekreativna infrastruktura.
Kljub teţavam, je rešljiva tudi drţavna lastnina glavne ceste.
K4:
Razpravo je odprla gospa Stanislava Muršak Muršak (Občina Kamnik), ki jo je zanimalo, kje
se lahko uredi kolesarsko stezo v dolini in ali je to sploh moţno. Odgovoril ji je Matej Ogrin -
To je v primeru doline Kamniške Bistrice moţno in izvedljivo. Le črta na obstoječem cestišču
zaradi discipline rekreativcev ni primerna, zato bi morali kolesarsko stezo fizično ločiti od
ceste.
Vladimir Korošec (Občina Kamnik) - V prostorskih aktih je ţe opredeljeno, kje se lahko kaj
umesti; rešitev čez Brstnike je moţna, a je pri njeni izvedbi teţava, in sicer kje in kako bi se
steza končala. Teren za tako kolesarsko stezo zahteva velik poseg in veliko sredstev, ne
glede na to da bi rešila veliko prometnih teţav. Občina vidi več rešitev, vključno z zaposlitvijo
dveh redarjev, ki bi kaznovala vse prekrškarje v dolini. Zavedajo pa se, da bi to dolgoročno
pomenilo številne negativne posledice, predvsem v obliki manj obiska jeznih obiskovalcev.
Tudi znak »Pozor kolesarji« je povzročil večji občutek varnosti kolesarjev in s tem slabšo
kulturo obnašanja rekreativcev.
Bojan Pollak (Meščanska korporacija Kamnik) - Zanimala ga je definicija »prometa« v tekoči
diskusiji, torej »kaj bi radi?« Ali so pešci in kolesarji v scenariju A tudi izključeni v prometu
doline. Po razjasnitvi s strani Ogrina ga je zanimal tudi problem prometa v dolini Korošice in
predelu doline Kamniške Bistrice nad Domom v Kamniški Bistrici – zopet mu je Ogrin
pojasnil, predvsem problem mirujočega prometa. Omenil je problematiko večje škode nad
dobljenimi koristi. Pollak problema v območju Korošice in območju nad Domom v Kamniški
Bistrici ne vidi in po njegovem mnenju rešujemo nekaj, česar ni potrebno. Zanj je problem
ureditve gorsko-kolesarske poti in določitev vsebine doline Kamniške Bistrice, kaj si ţelijo,
koliko prometa si ţelijo in kje ipd., torej potrebujejo razvojni projekt celotnega območja in
rešitev prometa rekreativcev.
Matjaţ Srša (občina Kamnik, promet) - Pomembno je poudariti problem onesnaţevanja
okolja s CO2 (80% z avtomobili). Predlog: nadomestitev trenutnega prometa z nečim novim
(alternativa) – to bi zagotovila kombinacija urejenih parkirišč in učinkovit javni prevoz.
Dušan Mesner (Meščanska korporacija Kamnik) - Občina, niti drţava, teh ukrepov ne more
finančno pokrivati. Zato bi morali vsebino uresničevati po korakih (primer prepovedi kajenja v
javnih prostorih, ki je bil sprva zelo nasprotovan, kasneje pa lepo zaţivel). Celote po njegovo
vseeno ne bi morali doseči.
Stanislava Muršak - Brez prostorskega plana ne bo šlo, niti ureditev 100 parkirnih mest, niti
kolesarska steza – ti ukrepi in posegi se morajo vključiti vanj.
stran 55

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
Tomaţ Willenpart (Direkcija za ceste, PD Lj Matica) - Kolesarska steza v dolini bi bil velik
poseg v naravno okolje. Tudi on meni, da bi moralo območje najprej definirati svoj namen.
Urediti bi morali tudi ostale vidike novih parkirišč (npr. odcedne vode). Izpostavil je problem
pobiranja parkirnin na primeru Bohinja, povprečen Slovenec nerad zahaja tja, po njegovem
mnenju ravno zaradi parkirnin. Kolesarska steza več ne sme biti pobarvan del cestišča, saj je
to prenevarno. Koče in gostinski objekti v dolini zahtevajo dostavo in tudi to pomeni promet,
večjih dostavnih vozil. Ideje oz. scenariji se mu zdijo zanimivi, a jih je potrebno dograditi.
Občinski prostorski načrt (OPN) je pomemben dokument in je sedaj še pravi čas, da se
predlogi vključijo vanj.
Matej Ogrin - Še enkrat poudaril, da območje vidimo kot doţivljajski in kvalitetni prostor.
Ravno zaradi tega ţelimo to ohraniti in zaščititi.
Vladimir Korošec - Način kaznovanja prekrškarjev je izvedljiv, a to ni končna rešitev. Pravi
gornik gre v gore peš tudi od doma, saj gre pri gorništvu za zavest, tudi okoljsko. Ponovil je
problem kopanja v izviru Kamniške Bistrice, saj zakonodaja dovoljuje kakršnokoli dejavnost v
vodnem svetu. Podobno naj bi bilo tudi v gorskem in dolinskem svetu. Zakonodaja omejuje
implementacijo dobrih ukrepov. Regijski park in prost promet se ne bi morala izvajati
sočasno.
Miran Jereb (Agencija za turizem) - Se strinja z omejitvijo v Konec, vendar je predpogoj, da
se zagotovi zadostno število parkirišč. Povedal je dva primera dobrih praks iz Avstrije. V tujini
kolesarji in avtomobilisti spoštujejo pravila prometa, ne glede na potovanje gor oz. dol. Tudi
Dom v Kamniški Bistrici je nastal zaradi planincev, ki so do sem hodili peš iz Kamnika.
Vladimir Korošec - Cesta je sedaj, po postavitvi znaka, nevarnejša: avtomobilisti se
kolesarjem morajo podrejati. Situacija je v takem primeru za večino slabša.
Stanislava Muršak - Razširitev parkirišč naj bi bila izvedena pri spodnji postaji nihalke in pri
Domu v Kamniški Bistrici, a to je šele predlog OPN-ja – ga je potrebno še prostorsko rešiti.
Maja Ţagar (Turistično društvo Kamniška Bistrica) - Kolesarske table ob cesti je potrebno
odstraniti, saj je trenutna situacija nesprejemljiva.
Matjaţ Srša - Kolesarji so po njegovem mnenju večinoma občani Kamnika, ki tu veliko
trenirajo. Nad njimi bi bilo potrebno poostriti nadzor, še zlasti poleti in ob koncu tedna. Stanje
prometa se je npr. na Veliki planini po novih omejitvah izboljšalo.
Gašper Kleč (Center za razvoj Litija) - Večina kolesarjev je na cestnih kolesih, ki pa v veliki
večini ne uporabljajo kolesarskih steza.
komentar Tomaţa Villenparta - V Kranjski gori jo uporabljajo, se pa zaveda, da je steza tam
primerna tovrstnim kolesarjem.
Matej Ogrin - Strnitev sklepov, prvi poizkus: ureditev pakirišč, javni promet; vprašljivo je le še
območje V Koncu.
Janko Vodlan (PD Domţale) - Omejitev V Konec bi pomenila teţave za gornike, ki ne bi
morali priti do izhodišča za ture. Problem so predvsem turisti, saj gorniki, ki grejo zgodaj v
hribe, s tem ne ovirajo drugih.
Bojan Pollak - Omenil je primer dobre prakse v Bohinju, konkretneje cesta na planino Blato.
Zapornica in plačilo prevoza na planino je bila rešitev, a so se zanjo člani pašne skupnosti
dolgo borili. Vseeno tam situacija še sedaj ni rešena.
stran 56

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
Miran Jereb - Za omejevanje prometa so osnova urejena parkirišča.
Komentar gospoda kaj si ţelimo, ali bo tu promet naraščal, stagniral ali omejil. Po mnenju
Vladimirja Korošca je to naloga OPN-ja.
Matej Ogrin - Izpostavil je še teţavo nadzora in odpiranja zapornice. Kljub temu je prisotnim
dal vedeti, da si na vseh območjih, kjer so uredili promet z omejitvami in razvojem javnega
prevoza, prejšnjega stanja niso več ţeleli.
Tomaţ Willenpart - Eksterni stroški prometa še niso uzakonjeni, a bodo zelo kmalu. Po tem
se bodo morali ti računati za vsako investicijo. Vsi ti stroški bodo morali biti torej vključeni v
OPN. Potrebno je narediti prometno študijo.
Bojan Pollak - Svet je omejen. To se lepo vidi na primeru Velike planine. Torej moramo
vedeti, kaj si tu v tem omejenem območju ţelimo in kaj bomo z njim počeli. Ne vemo in se ne
zavedamo, kake so nosilne sposobnosti okolja.
Matej Ogrin - V vsakem prostoru obstajajo nosilne sposobnosti, kar se lepo vidi poleti, ob
nočnih divjanjih, rekreativcih v lepem vremenu in podobno.
Sklepe je, ponovno, povzel Matej Ogrin:
- kolesarska steza ločena od ceste, ki jo je potrebno opredeliti v OPN;
- ureditev parkirišč - primerna kapaciteta parkirišč glede na ureditev prometa/dostopnosti;
- potrebno je narediti tudi prometno študijo;
- zapora ceste v Konec.
Slednjemu sklepu je nasprotoval Bojan Pollak, ki kljub temu je za ureditev prometa v
območju doline Kamniške Bistrice.
Tomaţ Willenpart meni, da je potrebno obiskovalcem ponuditi alternativo.
Vladimir Korošec je izpostavil, da se niti planinci ne zavedajo pomena ohranjanja narave, saj
zgodaj zjutraj pri Domu v Kamniški Bistrici ni parkiranih vozil - vsi grejo namreč z avtomobili
višje. Povedal je še, da se strinja tudi s problematiko novih kolesarskih znakov.
Miran Jereb je predlagal alternativno obliko zapore v Konec, ki bi do npr. 7. ure omogočila
dostop in po določeni uri izvoz iz Konca.
Sonja Zore (KAM BUS) - Na območju doline Kamniške Bistrice je 5 registriranih avtobusnih
postaj, ki jih je potrebno urediti.
Tomaţ Villenpart je povedal, da je za to pristojna Direkcija RS za ceste in je potrebno na njih
nasloviti zahtevo.
Zapisal:
Matjaţ Dovečar (CIPRA Slovenija)
09.12.2010
stran 57