1. PDF dokument (5412 kB)

REVIJA ZA LJUBITELJE GORA @E OD LETA 1895113. LETO / JANUAR 2008 / 3,12 EURRevijaPlaninske zvezeSlovenije1Lienški DolomitiIntervju:Steve House

ŠMARTINSKA 152,BTC-HALA A, LJUBLJANAtel: 01 585 26 30e-mail: pohodnik@univet.siwww.pohodnik-si.comVELIKO SEZONSKO ZNIŽANJECEN OBLAČIL TER OBUTVEZA VSE AKTIVNOSTI V NARAVIdo 30% ceneje7. - 21. 1. 2008

1-2008Izdajatelj in založnik:Planinska zveza SlovenijeISSN 0350-4344Izhaja petnajstega v mesecu.Planinski vestnik objavlja izvirneprispevke, ki še niso bili objavljeninikjer drugje.108. letnikNaslov uredništva:PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJEUredništvo Planinskega vestnikaDvoržakova ulica 9, p.p. 214SI-1001 Ljubljanatelefon: 01 434 56 87, faks: 01 434 56 91e-pošta: pv@pzs.sihttp://www.planinskivestnik.comOdgovorni urednik: Vladimir HabjanUredniški odbor:Marjan Bradeško, Marjeta Keršič-Svetel,Andrej Mašera, Mateja Pate,Emil Pevec (tehnični urednik),Andrej Stritar (namestnik odgovornegaurednika), Slavica TovšakGrafična priprava:Repro studio SCHWARZ, d.o.o.Tisk: SCHWARZ, d.o.o.Naklada: 5190 izvodovPrispevke, napisane z računalnikom, pošiljajtepo elektronskem mediju na naslov uredništvaali na elektronski naslov. Poslanih prispev kovne vračamo. Številka transakcijskega računaPZS je 05100-8010489572, odprt pri Abanki,d.d., Ljubljana. Naročnina 31,30 EUR, 55 EUR zatujino, posamezna številka 3,12 EUR. ČlanarinaPZS za člane A vključuje naročnino. Reklamacijeupoštevamo dva meseca po iziduštevilke. Ob spremembi naslova na vedite tudistari naslov. Upoštevamo samo pisne odpovedido 1. decembra za prihodnje leto. Mne nje avtorjevni tudi nujno mnenje uredništva. Kopiranjerevije ali posameznih delov brez pri volitveizdajatelja ni dovoljeno. Uredništvo si pri držujepravico do objave ali neobjave, kraj šanja, povzemanjaali delnega objavljanja nena ročenihprispevkov v skladu s svojo uredniško politikoin prostorskimi možnostmi.Program informiranja o planinski dejavnostiso financirajo Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvoza kulturo in Fundacija za financiranješportnih organizacij v Republiki Sloveniji.Slika na naslovnici: V lednem slapufoto: Tomaž MaroltPogled nazaj in naprejZakoračili smo v novo leto. Čeprav se zdaj večina žeusmerja v prihodnost, se bom sam vseeno malce ustavil inpogledal še nazaj. Za nas je bilo leto 2007 najbolj »plodovito«v dosedanjem šestletnem urednikovanju, saj smo stiskali 1104strani v dvanajstih številkah revije, 80 strani v treh vodniškihprilogah in še osem v posebni prilogi (Tirolska deklaracija).Skoraj 1200 strani, skoraj 100 vsak mesec! Brez odločnegasodelovanja vseh »svojih« urednikov se prav gotovo ne bimogel pohvaliti s tolikšno učinkovitostjo. Naj se jim še enkratzahvalim za skrbno in dobro delo.Zahvala pa gre tudi vam, bralcem, predvsem pa piscem. Vlanskem letu smo namreč prejeli kar 732 prispevkov, člankov,vesti, pesmi … Več kot dva na dan, kar je spet – največ dozdaj. Tudi to je gotovo znak, da ima naša revija odziv, da jospremljate, berete, da nam pišete. Brez vašega sodelovanjaVestnik prav tako ne bi bil takšen, kot je. Seveda vas vabim,da se še oglašate, da nam še pišete, da nas opozarjate na teme,o katerih bi veljalo pisati, da nam dajete zamisli za članke …Vabim tudi tiste, ki bi jih zanimalo uredniško delo. Tudimlajše. Dobrih piscev in urednikov namreč ni na pretek, zatojih je treba vzgajati. To pa se ne da na hitro, od danes do jutri,to zahteva svoj čas. To ugotavljamo vsi, ki se pri Planinskizvezi Slovenije ukvarjamo z založniško dejavnostjo.In da ne pozabim na odločilno vlogo fotografov, saj slikenaredijo vsaj pol revije! Prepričan sem, da se je Vestnik izboljšalpredvsem zaradi odličnih fotografij, ki nam jih pošiljate.Upam na dobro sodelovanje še v bodoče.V dobrih šestih letih, odkar ureja Vestnik sedanji uredniškiodbor, smo vas vsako drugo leto presenetili z novopodobo. Tokrat oblike nismo spremenili. V preteklosti smomalce tipali in zdaj smo pristali pri tej, ki se nam – in glede naodzive tudi vam – zdi sprejemljiva. Torej nima smisla iskati,preizkušati … še naprej. Vse, kar bi na tem področju še radispremenili, je format revije: želimo si večjega. Radi se primerjamoz Evropo in tam imajo večinoma večje formate planinskih,gorniških revij. To bo zalogaj za v prihodnje.Če se še enkrat ozrem na preteklo leto, ne smem spregledatielektronskega kazala Vestnika. Lani smo ga dokončali,pred nami pa ostaja velika naloga: dokončanje skeniranjarevij. Nekaj je že dostopnih na naših spletnih straneh,kar pa še manjka, bi radi opravili do konca letošnjega leta.Elektronsko kazalo s pridom uporabljamo sami, saj pogostoiščemo podatke o dosedanjih objavah, o tem, ali je bila nekaslika že objavljena ali ne … Upamo, da ga uporabljate tudi viin da vam pride prav.Tako. Dovolj je pogledov nazaj, treba je iti naprej, čakanas novo delo. Začenjamo 113. letnik Planinskega vestnikaoziroma 108., če upoštevamo njegovo neizhajanje med prvosvetovno vojno. Pred vami je prva številka, s katero smo se vtemi meseca odpravili v Lienške Dolomite.Še enkrat vam želim srečno v letu 2008, veliko lepih turpo gorah in veliko užitkov pri prebiranju Vestnika. Pa še kajnam pišite.Vladimir Habjan1

1-20081300 metrov visoka severna stena Hochstadlaje ena najvišjih v Vzhodnih Alpah.Klemen Gričar4

tema meseca 1-2008Lienški Dolomiti -pozabljeno gorovjeMalo znani, a tako blizu Andrej Mašera5

1-2008Južno od mesteca Lienz, slikovite »prestolnice«Vzhodne Tirolske, se dviga sorazmernomajhno gorovje z razgibanim reliefom strmihsten in drzno oblikovanih vrhov. Lienški Dolomitiso vkleščeni med dolinama reke Dravena severu in Zilje na jugu (v tem delu se le-taimenuje Lesachtal); po dolžini v smeri vzhod –zahod merijo kakih 30 km, največja širinav smeri sever – jug pa doseže okoli 15 km.Osnovna os gorovja poteka v smeri zahod –vzhod, glavni greben pa pošilja proti severu injugu številne stranske grebene, ki se še dodatnocepijo, tako da je orientacija včasih kar malo zapletena.Živahna razvejenost grebenov sevedaprispeva, da je gorovje zelo slikovito in privlačnona pogled. Ko človek zagleda Lienške Dolomiteod daleč, npr. s prelaza Iselsberg, severovzhodnood Lienza ali pa iz Dravske doline,vsakega polnokrvnega gornika navda vročaželja, da jih čimprej obišče.Kar dolgo časa so Lienški Dolomiti slovelikot eno najmanj »kontaminiranih« področij zmarkiranimi in zavarovanimi potmi v Alpah.Danes je situacija bistveno drugačna; na številne,nekoč »deviške« vrhove se lahko povzpnemopo označenih poteh, pojavile so seseveda tudi ferate, večinoma zelo zahtevne.Kljub temu pa so Lienški Dolomiti zaenkrat šeohranili lepo podobo prvobitnega in mirnegagorskega kotička.Od daleč jih je težko ločitiNekateri prištevajo Lienške Dolomite kZiljskim Alpam (Gailtaler Alpen), kar pa je nekolikonenaravno, saj so slednje veliko pohlevnejšegavideza in tudi njihovi vrhovi so velikonižji. Najvišji vrhovi Lienških Dolomitov sopribližno enako visoki, med 2600 in 2772 m,kolikor znaša višina najvišjega Große Sandspitza,zato nobeden med njimi posebno ne dominiranad drugimi. Poleg zapletenega reliefaje to je tudi eden od vzrokov, da se kar težkoorientiramo, če gorovje opazujemo od daleč.Pri jezercu Laserz See stoji koča Karlsbader Hütte,nad njo se dvigujejo (z leve): Östl. Wildsender, West. Wildsender in Seekofel.Andrej Stritar6

1-2008Gr. Laserzwand (levo) in Kl. Laserzwand s poti do Karlsbader Hütte Andrej MašeraRavno zaradi lažje orientacije Lienške Dolomiterazdelimo na pet glavnih skupin, ki sepotem še delijo v manjše podskupine. Najboljna zahod pomaknjeno skupino tvorita grebenaGolzentippkamm in Eggenkofelkamm, z najvišjimavrhovoma Golzentipp, 2317 m, inEgenkoffel, 2590 m. Na vzhodu omejujeta toskupino dolini potokov Leisacher Almbach inEggenbach. Po teh dolinah so stoletja pešačiliromarji s severa do znanega božjepotnega središčaMaria Luggau v dolini Lesachtal.Naprej proti vzhodu sledi najobsežnejšaskupina v Lienških Dolomitih, Kreutzkofel –Spitzkofel, ki tvori mogočen greben v smerisever – jug, proti vzhodu in zahodu pa pošiljaštevilne stranske grebene. Najpomembnejšavrhova te skupine sta košati Kreutzkofel,2694 m in kot žaga nazobčani Spitzkofel,2718 m. Je pa še cela vrsta drugih, med katerimibi omenili Bischofsmütze, 2431 m, inOberwalder Turm, 2612 m, severno od Spitzkofla,ter Kühbodenspitze, 2704 m, severnoin Eisenschuß, 2615 m južno od Kreutzkofla.Glavno izhodišče za vzpone v tej skupini je kočaSchutzhaus Kerschbaumeralm, 1902 m, kileži prav v njenem osrčju. V tej skupini je najpogostejeobiskan vrh slikoviti Spitzkofel, paradnagora lienških gornikov. Od koče do vrha je triure po označeni in zavarovani poti (A/B po avstrijskipetstopenjski težavnosti lestvici). Če paupoštevamo, da je tudi pristop do koče precejdolg (3 ure), je vzpon na Spitzkofel vsekakor pomembnogorniško dejanje.Skupina Laserz – središčeLienških DolomitovNajmogočnejša in gorniško najpomembnejšaskupina Lienških Dolomitov je skupinaLaserz. Njeni odlični vrhovi so najbolj izpostavljeniobčudujočim pogledom, če gorstvo opazujemoiz doline Drave in tudi alpinistom jeskupina Laserz vsekakor najbolj privlačna. Kotprelepa ogrlica se v polkrogu razvrščajo njenivrhovi okoli široke krnice, v kateri leži slikovitojezerce Laserz See. Tik nad njim stoji naji-7

1-2008menitnejša koča v gorstvu Karlsbader Hütte,2260 m, ki je odlično izhodišče za številnevzpone po okoliških vrhovih. Na tem mestumoramo poudariti, da tu še pred dvema desetletjima,razen na Laserzwand, sploh ni bilomarkiranih poti in je bilo treba na večino vrhovplezati vsaj II. težavnostno stopnjo. Danes jestanje povsem drugačno, poti je veliko več,kljub temu pa so še številni vrhovi ostali pridržanile zelo izurjenim gornikom.Če sledimo podkvastemu nizu vrhov od severozahodaproti jugu, moramo najprej omenitiGroße Gamswiesenspitze, 2488 m, lepo oblikovanvrh, na katerega danes pripelje zanimivaferata Maddonnen – Klettersteig (težavnost B/C).Na južnem obrobju podkve leži nekoliko odmaknjen,stožčast Simonskopf, 2687 m, ki musledijo proti vzhodu Teplitzer Spitze, 2613 m,z značilno gladko ploščo v severni steni, strmiSeekofel, 2744 m, ter težko pristopna širokiWestlicher Wildsender, 2736 m, in lepo oblikovani,vitki Östlicher Wildsender, 2741 m.Tu se krak podkve obrne proti severu in čezvmesne škrbine ter vrh Gamsköpfe, 2695 m,nadaljuje do najvišjega vrha Lienških DolomitovGroße Sandspitze, 2772 m. Čeprav jegora mogočna in privlačno oblikovana, ravnone izstopa iz plejade številnih sosedov. Tudiiz globokih vznožnih dolin se je praktično nevidi, kot bi se sramežljivo umaknila v samo srcegorstva. Zanimivo, da še pred dobrim desetletjemna Gr. Sandspitze ni pripeljala nobena pot,ampak je bilo treba gor kar splezati. Danes pripeljetana vrh kar dve ferati: dolga in težavna Panorama- Klettersteig (glej spodaj), medtem kogre običajni pristop od koče Karlsbader Hüttepo ferati Ari Schübel Steig (2 h, težavnost B/C).Začetnemu mučnemu vzponu po grušču naškrbino Schartenschartl se lahko izognemo povarianti Gebirgsjägersteig, ki je nekoliko zahtevnejša,ker terja tudi nekaj prostega plezanja doII. težavnostne stopnje. Nekoč osamljena goratako doživi kar precej obiska, treba pa je takojpripomniti, da so vsi pristopi zelo zahtevni.Parada Lienških Dolomitov s planine WeißsteinZ leve: Laserzwand, Seekofel, Teplitzer Spitze in SimonskopfAndrej Stritar8

1-2008Roter Turm (levo) in Gr. Sand Spitze z LaserzwandaAndrej StritarOd Gr. Sandspitza se proti severovzhoduin severozahodu cepita dva mogočna grebena.V prvem je najpomembnejši vrh Große Keilspitze,2739 m, naprej od njega pa še KleineKeilspitze, 2712 m, Keilturm, 2627 m inAdlerwand, 2391 m. Predvsem Gr. Keilspitzese ponaša z visoko in strmo severno steno, kijo lepo vidimo s ceste v Dravski dolini. Severozahodnigreben je še bolj veličasten in se kažekot niz drzno oblikovanih vrhov, med katerimiso ostro zarezane škrbine. Kleine in GroßeGallitzenspitze, 2690 m, 2710 m, sledijoGroßer in Kleiner Laserzkopf, 2718 m, večvmesnih ošiljenih stolpov, znameniti RoterTurm, 2702 m, verigo pa zaključuje širokoplečiLaserzwand, 2614 m. Slednji je tudiedini lahko dostopni cilj v skupini, zato je nedvomnonajpogosteje obiskani vrh v celotnemgorstvu. Nanj, oziroma na bližnji Kleine Laserzwand,2560 m, pa lahko splezamo tudipo novi, športni in zelo zahtevni ferati LaserzKlettersteig (2 – 3 h, težavnost D), ki je najtežjav celotnem gorstvu.Vsi vrhovi severno od Gr. Sandspitze zizjemo Laserzwanda so bili še do nedavnegadostopni samo s plezanjem. Pred kratkim paso speljali dolgo grebensko ferato PanoramaKlettersteig (Oberlachner Gedächtnisweg, 4 –5 h, C/D), ki poteka od Kl. Laserzkopfa vse doGr. Sandspitze. Pot je izredno dolga, napornain tehnično zahtevna.Hochstadel – najbližji sosedSkupina Hochstadla je najbolj na vzhod pomaknjendel Lienških Dolomitov in tako Slovenijinajbližji. Hochstadel, 2680 m, je pravzapravedini gorniško najpomembnejši vrhv skupini, vsaj za obiskovalce izven Avstrije.Vzpon nanj je izredno lepa tura, posebno kernam običajno polovico vzpona skrajša cesta(zaprta za javni promet), po kateri nas oskrbnikHochstadel Hütte, 1780 m, lahko s terenskimvozilom prepelje iz Dravske doline dosvoje koče (predhodni dogovor na tel.: 04710 –2778). Od tam je do vrha le še slabe tri ure pri-9

1-2008Mogočni Laserzwandje gora za alpinističnesladokusce.Andrej Mašera11

1-2008jetnega in nezahtevnega vzpona po označenipoti. Mogočna gora – nezahteven pristop, zanas iz Slovenije mikavna enodnevna tura!Po lepi cesti v osrčje LienškihDolomitovKljub temu, da Lienški Dolomiti niso dalečod slovenske meje, jih naši gorniki obiščejobolj poredkoma. Mnogi, ki se peljejo v italijanskeDolomite ali v zahodni del Visokih Tur, sesicer peljejo ob njihovem vznožju, a kaj več odbežnega pogleda jim večinoma ne posvetijo.Pa je vendar čudno: ko se iz Spitalla peljemo poDravski dolini proti zahodu, se kmalu za Greifenburgompojavi na obzorju mogočni Hochstadel,ki se kar 2000 metrov dviga nad dnomdoline. Pri kraju Oberdrauburg postanejo silovitedimenzije gorovja še bolj očitne, posebnoko se peljemo mimo vhoda v ozko in temačnosotesko Lavanter Graben, nad katero se pne1300 m visoka severna stena Hochstadla, enanajvišjih v Vzhodnih Alpah.Malo naprej, ko se že bližamo Lienzu, zagledamoskalnato gmoto Gr. Keilspitza, desnood nje pa veličastno severno steno Laserzwanda.Strme stene kipijo v nebo nad zelenimigozdovi, kar ustvarja resnično čudovito gorskopodobo. Malo pred Lienzom zavijemo z glavneceste levo do kraja Lavant, kjer se cesta obrneproti zahodu. Peljemo se skoraj do vasi Tristach,vendar nas oznake nekoliko prej usmerijo levona odlično gorsko cesto (cestnina!), po katerise udobno pripeljemo do parkirišča pod kočoLienzer Dolomiten Hütte, 1620 m. Kočastoji na prepadnem skalnem stolpu, visoko nadsotesko potoka Laserz Bach in je prvovrstnoizhodišče za ture v osrednjem delu LienškihDolomitov. Do Karlsbader Hütte pelje naprejdobra makadamska cesta, ki je zaprta za javnipromet, je pa zelo priljubljena med gorskimikolesarji, ki jo lahko uporabljajo. Po njej in podobro označenih bližnjicah se ob sijajnih razgledihv dveh urah povzpnemo do KarlsbaderHütte, ki leži v samem osrčju gorstva. Povsodnas obdajajo vrhovi, številni vrhovi, sedla,škrbine, kamor se ozremo. Potem pa samo šenaprej gor, vse više in više ...Literatura: Walter Mair: Osttiroler Wanderbuch.Tyrolia, Innsbruck 2001.Zlöbl Georg: Lienzer Dolomiten – KarnischeAlpen. Verlag Grafik Zlöbl, Lienz – Tristach1999.Schall Kurt: Klettersteig – Atlas Österreich.Schall – Verlag 2007.Zemljevid: Lienzer Dolomiten – Lesachtal.Freytag & Berndt, 1 : 50.000. m12

1-2008vedno globlje, skoraj že do kolen. Opirajoč sena palice so krepko zdihovali in v vedno krajšihpresledkih so se menjavali na začelju. Strminaje počasi popuščala in odpiral se je pogledproti jugu. Nad Šitom glava je zlovešče strmela vprišlece, ki so rezali tanko gaz v snežno pokrajino.Vsa desna pobočja Mojstrovk, ki jih je ogrevalosonce, so bila ovešena s sivkastimi jezikiplazovine, na dnu podprtimi z manjšimi invečjimi grudami zbitega snega. Gore so se otresalebremena. Jezerce, kjer so se poleti napajaleovce in gamsi, je bilo popolnoma pokrito in lepo kotanji, v katero se je zaril najdaljši jezik, seje še poznala njegova lega. Zavili so levo, protipobočjem Prisojnika. Tam je bilo varneje, sencaje še držala hrib skupaj. Vseeno so pohiteli,kolikor se je dalo. Pod zloveščimi stenami jebilo tesnobno in neprijetno. Ajdovska deklica jeimela resnoben pogled. Solze, ki so jih zarisalelise polzeče snežnice po njenih kamnitih licih,so bile ovešene z redkimi ledenimi svečami, kiso še vztrajale pred padcem v globino. Na sedluso za nekaj trenutkov postali in si oddahnili.Hrup oddaljenega plazu z Zadnje Mojstrovkeje planil čez vso Veliko dnino in jim prebudildodatno pozornost. »Glejte,« je čez nekaj trenutkovrekel najmlajši in poln občudovanja z dvignjenopalico pokazal v Prisojnik. Možem seje iz grl izvil vzdih občudovanja. Trop desetihgamsov je počival na dolgi zasneženi polici innemo zrl nanje. Sneg jih je očitno presenetil zelovisoko in se niso utegnili spustiti nižje ali pa jihje nekaj pregnalo in so obstali na izpostavljenipolici. Vodnica je brezskrbno stala na robu inni dala nobenega znaka za nevarnost. Ljudje sobili daleč spodaj. »Lepo so rejeni, kljub minulizimi,« je vzdihnil fant. Tako kot vsak Trentar jev tem trenutku obžaloval zgolj dejstvo, da ima vrokah le palico namesto puške. »Bodi tiho,« gaje miril Sorč. »Zaradi zimske dlake so videti obilnejši,kot so v resnici. In kaj bi ti, golobradec,saj sploh še nimaš svoje puške, haha!« Mladeničse je nekoliko namrščil. Zadnje besede mu nisougajale niti smeh ostalih mož. Kdo bi vedel, alije ravno ta vznemiril vodnico, da se je prestopilana polici.Plaz!Od roba se je nenadoma odtrgala snežnazaplata in padla na pobočje nekaj sežnjevnižje. Zaplata se je ustavila, zgolj v zraku visečepobočje pa je krenilo navzdol. Snežna odeja seje nagrbančila, zadnje plasti so pričele riniti inprehitevati sprednje, ki še niso popustile, in vnekaj trenutkih se je že vse kotalilo in valilo posteni. Trop se je prestrašil in zbežal po polici.V begu niti žival nima previdnega koraka inmožje, ki so imeli usta odprta od začudenja,so le nemočno opazovali bežeče živali, za katerimise je zasneženo pobočje odpiralo kakorzadrga. Zrak se je napolnil z drgetanjem, ki jepreraščalo v bobnenje. V kolenih so začutilidrhtenje tal, gora se je zaradi silne sproščeneteže majala v temeljih, ko je niz belih slapovdrvel navzdol ter spotoma trgal skale in ruševje.Sorč se je prvi zavedel nevarnosti in kriknil. Čebi šlo za suh sneg, bi bilo že prepozno za beg,težke mokre gmote, ki so lomile in z zbitimigrudami uničevale vse na svoji poti, pa so bilestrašne, glasne, a mnogo počasnejše od bliskovitepuhalice. Možje so se, razen najmlajšega, kije le zmedeno pogledoval okoli sebe, hipomaosvobodili tovorov in se zapodili naprej. Dovarnejšega mesta pod Sovno glavo jih je ločilotrideset, največ petdeset korakov. Že po nekajskokih so omagali in začeli cepati v sneg, se pobirati,močnejši so odrivali slabše, bučanje pase je vedno bolj bližalo. Sorč je prvi, že skorajbrez sape skoraj padel v gaz, ki je prej zaradinasprotne svetlobe sploh ni opazil. Opotekelse je in vsi drugi takoj za njim. Nad glavami jehreščalo in tulilo, vrhovi stoletnih macesnovpod Sovno glavo so se že tresli, popuščali inizginjali v groznem vrtincu, ki je mlel skale vprah. Fant s krošnjo na ramah je od groze brezglasu hlipal za ostalimi, ki so se mu odmakniliza dvajset korakov in vsi brez sape popadali vzavetno kotanjo. Plazovina za skalnim gričemje rasla in grozila, da bo udarila preko. Tlaso tako drhtela, da se je sirotka v trentarskihgolidah zapenila, možje so se oprijemali izsnega molečih skal, vej ruševja, vsega, kar je vtrenutkih groze prišlo pod roko. V tistem se jeplazovina že prenehala dvigovati in razdelilase je v dve veliki reki, ki sta udarili vsaka podrugi strani Sovne glave. Zgornji krak je podrlgozd pod Osojno glavo in sape mu je zmanjkalošele daleč spodaj, na Hudi ravni. Zgornji se jeizlil na sedlo, kjer je do vrha napolnil kadunjoJezerca in nato zavil še navzdol proti Močilom,kjer se je zadušil s silnim lesom, ki ga je nalomil14

1-2008na uničevalni poti. Nato je nastala tišina. Zrakse je umiril in le šelestenje kril krokarja, ki je spreiskujočim pogledom preletel mesto uničenja,je šumelo v bleščečem pomladnem popoldnevu.V sreči tudi nesrečaŠele nato se je oglasilo fantovo proseče stokanje.Možje so se postavili na noge in z drhtečimiprsti so si zarisali križe hvaležnosti na čela,usta in nemirne prsi. »Pomagajte mi vendar,« jenemočno stokal in se skušal opreti na palico,da bi se dvignil. Zasulo ga je le do pasu, le parkorakov mu je zmanjkalo, pa bi ušel na varno.Možje so ga osvobodili šele po dobri uri. Paliceso komajda opraskale zbito plazovino. Šele koso ga odkopali, so videli, da so mu kot skaletrde snežne grude polomile obe nogi. Snegmu je hladil bolečine, ko so zmetali kramo iznjegove, edine krošnje, ki jim je ostala, in gaposedli vanjo. Vse ostalo je bilo pokopano inraztreseno pod plazovino. Ajdovska deklicajih je gledala. Sneg, ki ji je prej pokrival glavo,je zaradi piša odpadel, sveče njenih solza sopopustile in se nekje v podnožju razbile natisoče koščkov. Sorču se je zdelo, da se jim jeKo sonce pogleda skozi okno …nasmehnila. Ko je pogledal ostale, so umaknilioči, kajti nihče se ni upal tega glasno izgovoriti.Nato so se skupaj z ranjencem še pred mrakomspustili v domačo dolino. Celo pot, tudi nižje,ko so že stopili na kopna tla in jim je Limaricaže veselo zvončkljala pod nogami, so šekar premlevali o čudežni rešitvi. Brez vsakegadvoma jih je rešila shojena gaz, po kateri so sezadnji hip umaknili na varno. Toda ravno to jebilo najbolj čudno. Zgaženo je bilo iz Trente, asamo do vrha prelaza. Le kdo je njihov rešiteljin zakaj si je tam premislil ter se vrnil nazaj?Odgovora na vprašanje niso nikoli dobili, kajtinihče od domačinov ni opazil, da bi tiste dnikdo poskušal čéz, v Kranjsko Goro.Čez čas so se pojavile govorice, da se jih jeusmilila Ajdovska deklica, ki jim je zgazila potna varno, in zgodba o tem dogodku je še danesznana med starejšimi domačini. Med velikovojno se je cesar odločil, da je treba čez Vršičnarediti cesto, in za to so porabili množicevojnih ujetnikov. Cesta je bila končana z velikimižrtvami zaradi snežnih plazov, kajti Ajdovskadeklica je bila zaradi človeške pokvarjenostirazočarana in ni več hotela pomagati. Inko je bila cesta gotova, je malo Jezerce na sedluodteklo, izumrlo pa je tudi tovorništvo. mJože Mihelič15

1-2008Svečane listine PZS za leto2007 so prejeli:Ivan Cigale iz PD Ravne naKoroškem za delo na področjuplaninske vzgoje in izobraževanjav MDO Koroške in PZS, JožeČetina iz PD Celje Matica za delovanjena planinskem področjuv Celju in GRS, Danilo Gradišariz PD Križe za delovanje na planinskempodročju v PD Križe inMDO Gorenjske, Anton Demšičiz PD TAM Maribor za delovanjena planinskem področju v PDTAM Maribor in MDO Podravja,Milan Hanzel iz PD Sežana za delovanjena planinskem področjuv Sežani in v MDO Primorsko-Notranjske, Franc Komeričkiiz PD Vrelec za delovanje v PDVrelec Rogaška Slatina in Obsotelju,Marinka Koželj Stepic,MDO Ljubljana, za delo na področjuplaninske vzgoje in izobraževanja terorganizacijske dejavnosti v MDO Ljubljana inPZS, Alojz Mikek iz PD Ljubno ob Savinji zavsestransko planinsko dejavnost v SavinjskemMDO in na območju Zgornje Savinjske doline,Albin Noč iz PD Jesenice za delo na področjualpinistične in gorskoreševalne dejavnosti vGornji Savski dolini, Marko Selan iz PD ViharnikLjubljana za delo na področju uveljavljanjaGorske straže v PZS, Jože Stanonik iz PDŠkofja Loka za organizacijsko, gospodarsko invzgojno-izobraževalno delovanje v PD ŠkofjaLoka, MDO Gorenjske in PZS, Vinko Šeško izPD Lisca Sevnica za delo na področju vzgojein izobraževanja ter varstva gorske narave vMDO zasavskih PD in PZS in Egon Urbanija izPD Zagorje za dolgoletno uspešno delo v PDZagorje in MDO zasavskih PD. m17

1-2008Okrogla miza obMednarodnem dnevu gora Rozalija SkobeV torek, 11. decembra 2007, je na PZS potekalaokrogla miza ob Mednarodnem dnevugora.Mednarodno leto gora pa je leta 2002razglasila Generalna skupščina združenihnarodov. Danes se izteka že pet let od tegadogodka. Vsako leto je za ta dan razglašenaposebna tema, ki se nanaša na trajnostnirazvoj gorskih območij. Letošnji dan gora jeposvečen problematiki podnebnih sprememb.Poglavitni razlog za podnebne spremembe sogotovo vedno večje koncentracije toplogrednihplinov v ozračju. Skoraj v vseh delih svetase zaradi posledic segrevanja ozračja talijo alipa celo izginjajo ledeniki, še bolj znane pa sovremenske spremembe, ki smo jim priča tudipri nas in ki imajo vse pogosteje katastrofalneposledice. Zaradi njih je že prizadet tudi gorskisvet, tako neposredno kot posredno pa tudigorski gozd, še posebno ob neustrezni rabiali drugih vplivih, ki načenjajo obstoječe ravnovesje,in območja ob vznožju gora (primer:Železniki 2007).Planinska zveza Slovenijeje ob pomoči svoje komisijeza varstvo gorske narave(KVGN), ki je nosilka dejavnostivarovanja gorske narave,prav na ta dan organiziralaposebno okroglo mizo z naslovomKako se lahko planinskeorganizacije aktivnejevključijo v ohranjanjein zaščito gorskih gozdnihobmočij in tako preverilauresničevanje protokolaGorski gozd Alpske konvencije,ki je bil 27. februarja 1996sprejet prav pri nas v Sloveniji,in sicer na Brdu pri Kranju,na IV. Alpski konferenci.Na okroglo mizo so biliDanilo Sbrizajpovabljeni predsedniki meddruštvenihodborov planinskih društev iz vseSlovenije, načelniki vseh komisij v okviru PZS,predsednik PZS in vsi člani predsedstva UOPZS, predstavniki drugih nevladnih organizacij,uredništvo Planinskega vestnika, predstavnikiZavoda za gozdove Slovenije, predstavnikiministrstva za okolje in prostor, ministrstva zakmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in drugipartnerji, ki bi se lahko skupaj s PZS aktivnejevključili v doseganje ciljev omenjenega protokola,pa tudi drugih območij varovanegagozda, opredeljenih z direktivama NATURE2000, ki za Slovenijo veljata od vstopa v EU (1.5. 2004).To temo je KVGN izbrala zato, ker meni, dabi se planinci, ki delujejo v 251 društvih po vsejSloveniji, lahko aktivneje vključili v zaščito invarovanje gorskega gozda in drugih območijvarovanega gozda, saj so znani pogosti primerinedopustnih in nepopravljivih posegov v tehobmočjih, na katere nismo reagirali pravočasnoali pa sploh ne. Da bi to izboljšali, smo zodseki za varstvo narave v PD in odbori pri18

1-2008meddruštvenih odborih že ustrezno organizirani,imamo tudi že vse več usposobljenihstrokovnih kadrov in ne nazadnje strokovnokomisijo pri UO PZS.Tiste sklepe okrogle mize, ki omenjajoaktivnejše delovanje vseh planinskih društevin različnih organov PZS, bomo posredovaliv potrditev tudi pristojnemu organu PZS, dabodo postali priporočilo, nekateri pa tudi zavezujoči.Sklepi:1. Ohranjanje ter izboljšanje stabilnosti gorskegagozda kot sonaravnega življenjskegaprostora (osnovni cilj Protokola »Gorskigozd«) je v veliki meri zajeto tudi v namenuin ciljih delovanja PZS in vseh njenih članic,zato moramo vse svoje dejavnosti in načrtovaneaktivnosti podrediti temu cilju, vseže obstoječe posege (planinske poti, koče,transportne naprave) pa s skrbnimi sanacijamičim bolj prilagoditi.2. Pozornost moramo nameniti tudi posegomv gozdna območja, ki jih omenjeni protokolsicer ne zajema, so pa zajeta v NATURI 2000ali pa imajo družbeno in ekološko funkcijo;gre za vpliv na čiste vodne vire, podnebnoravnovesje, čiščenje zraka in varovanjepred hrupom.3. Pridružiti se moramo in podpreti vse akcijeza ohranitev biotske raznovrstnosti gozdnihobmočij in se na ustreznih ravneh (tudi lokalnih)zavzeti za določitev gozdnih rezervatov,v katerih bodo zastopani vsi ekosistemigorskega sveta ali določenih gozdnihobmočij.4. Svojo organiziranost, predvsem pa odgovornostnosilcev društvenih dejavnosti,ko gre za varovanje in ohranjanje narave,torej tudi varovanje gorskega gozda (predsednikovMDO in PD, načelnikov odsekovza VN in vodij odborov pri MDO ter VGN),moramo dvigniti na raven, ki bo zagotavljalapravočasno odkrivanje in preprečevanjevseh nesonaravnih posegov v ta prostor inne le največkrat že prepozno ugotavljanježe nastalih posledic.5. Zagotoviti moramo, da bodo naše ugotovitveo raznih posegih pravočasne in kar seda objektivne in dokumentirane ter vednonajprej preverjene na lokalni ravni in pripristojnih območnih enotah Zavoda zavarstvo narave RS. Širšo podporo PZS bomoiskali šele, ko bodo izčrpane vse lokalnemožnosti ali pa bo to zahtevala razsežnostproblema.6. Naša pozornost bo tako posebej usmerjenana ugotavljanje:– škodljivih načinov sečnje v gozduin spravila lesa (goloseki, nastajanjegozdnih vlak, poškodovanje in zbitje tal,ki lahko spodbudijo erozijo),– graditve objektov ali izvajanja aktivnosti,povezanih z nekaterimi do naraveagresivnimi športi (steze za kolesarskespuste, urejanje vzletišč, povezovalnepoti za motorne štirikolesnike ali enduromotorje),– gozdno pašo, ki lahko ogroža pomlajevanjegorskega gozda, ali pa pašo, kilahko z zbijanjem tal in sicer naravnimgnojenjem (predvsem konjski gnoj)spreminja lastnosti suhih travnikov nadgozdno mejo ali območij, opredeljenihv NATURI 2000,– na aktivnosti, ki lahko pomenijo nevarnostpožara, predvsem na požarnoogroženih območjih,– na neprimerno rabo gorskega gozda,četudi gre samo za oddih in sprostitev –torej tudi planinsko dejavnost, če taogroža pomlajevanje gorskega gozda alipotrebe gorskih ekosistemov.7. Podpiramo usposabljanje strokovnihkadrov znotraj PZS, da bomo kos temnalogam, pa tudi vsa naravovarstvena predavanja,izlete in ekskurzije, razstave, očiščevalnein druge akcije, s katerimi bomoširili krog ozaveščenosti in sposobnosti zaznavanjapojavov, ki imajo negativne vplivena gorski gozd ali druga območja varovalnegagozda.Ker predstavljamo nevladno organizacijo,ki je pridobila status društva, ki deluje v javneminteresu na področju ohranjanja narave, bomopredlagali UO PZS, naj sprejeti sklepi hkratipomenijo obvezo vseh planinskih organizacij(društev in krovne zveze), da potrdijo upravičenosttega statusa in izkoristijo potencialsvojega članstva in razvejenosti v 251 članicahpo vsej Sloveniji. m19

1-2008Moj hribNa Kamniški vrh zaradi rož in Alenka MihoričNe bom zanikala, da hodim na Kamniškivrh predvsem zaradi lepega cvetja, ki me zadnjaleta hudo zanima, a tistega meglenega dne, 30.decembra 2005, sem se po fronti, ki nam je prinesladebelo snežno odejo, odločila, da gremgor, vsaj tako visoko, da vidim košček modreganeba. Vedela sem, da se je vreme ustalilo, damoramo le v kotlini prenašati temačno sivinood jutra do večera.Avto sem kot običajno parkirala v Klemenčevem.Nisem imela gamaš, a na srečo jenekaj sprehajalcev že pred mano naredilo lepogaz in trdne stopinje v stopničasto snežnobelino. Zagazila sem v široko pot, nad kateroVasica Slevo pod Kamniškim vrhom v prebujajočem jutruso se kot tunel bočile veje grmov, obteženeod debele snežne odeje. Kmalu sem iz gozdaprišla na plano. Megleni nizki oblaki so mi zastiralipogled navzgor, skozi koprene pa se jez vsakim metrom višine bolj svetlikala slutnjasonca. V gazi sem srečala psa dalmatinca, ki jekot navadno peljal gospodarja na sprehod inse je z vzorcem kožuha lepo skladal s pokrajino.Na spodnjem delu deviško belega pobočjasem skozi vrhove dreves zagledala speče hišicezaselka Kuharjevega, ki so se stiskale v dolini,kakor bi jih naslikal slikar naivec. Po gazi semnadaljevala do zgornjega dela Ravnih senožeti,kjer se je odprla jasnina in gore so pred menojbelo zažarele v soncu, nebo pa je bilo temnomodro, povsem brez oblačka.Videla sem, da je (čedalje ožja) gaz narejenatudi naprej, prav do vrha, vendar nisem šladalje. Globoko sem vdihnila svežino, ko semzagledala, kako se po širokem strmem žlebulevo od poti navzdol proži sneži plaz, kakršnihje že nekaj pustilo sledi na Planjavi, sosednjemvrhu. Plaz se je spustil skoraj do leseneVladimir Habjan20

1-2008kočice, pri kateri sem ravno obračala. Spominmi je odtaval najprej do obeležja, ki označujesmrt planinca, ki si je drznil pozimi v ledu potej strmini preizkušati svoje zmogljivosti. Natopa sem v mislih potovala daleč nazaj, sedaj bokakih 30 let …DričanjeS skupino bivših sošolk in sošolcev smo bilispomladi na Kamniškem vrhu. Razposajenismo obujali spomine na komajda minule razigranegimnazijske dni, tudi na tistega, ko smosi nekoč prej na vrhu skuhali vanilijev pudingin ga začinili z napolitankami in kislimi kumaricami,zbijali »štose« in se neznansko zabavali.Pri sestopu smo se razdelili v dve skupini. Ena,v kateri so bili tudi vsi fantje, je šla po melišču,saj se je prav zabavno dričati po njem, kolenamanj trpijo, pa še hitreje gre navzdol. Nekateradekleta pa smo šla najprej po poti, nato pa, nevem, čigava je bila briljantna ideja, namesto pocikcakastih ključih kar po širokem strmem travnatemžlebu. Nisem imela primerne obutve,le običajne semiš gležnjarje, zato sem najprejprotestirala, nato pa sem se vdala in šla z njimi,saj nisem imela namena hoditi sama po poti.Že od vsega začetka sem čutila, da mi poštenodrsi po suhi travi, ki se pod težo čevljev trga terzdrsi po spodnji plasti, in na vsakem koraku jebila potrebna skrajna previdnost. Ni pomagala.Zdrsnilo mi je in dričanje se je začelo. Najprejpo zadnji plati; suha trava je bila kot tobogan.Potem sem se nekako obrnila na trebuh inzačela zavirati z nogami, rokami … nos semseveda molela čimbolj kvišku. Hitrost se jekljub temu večala. 100 m, 200 m, kdo bi vedel,kako daleč navzdol. Z nohti vseh prstov semgrabila zemljo in se končno počasi ustavilanekaj nad iztekom žleba. Vstala sem in začelapostopek čiščenja suhe trave in zemlje s sebe.Lep čas sem pljuvala prah in delce trave, umazanijoizza nohtov sem odstranjevala še dva dni.Zavedala sem se, da sem imela veliko srečo. Čebi se v toboganu pod mano znašla iz tal štrlečaskala, bi me razparala po vsej dolžini.Skupina je bila spet skupaj pri leseni hišici.Beseda, dve in zabava je tekla dalje. Na kosihpolivinila smo se še nekajkrat podričali po spodnjemdelu žleba, preden smo šli proti domu.Oh, mladost!Grmiščni okarčekCvetje skozi objektivRes, Kamniški vrh ni tako zelo nedolžen vrh.Zadovoljna, da sem užila lepo porcijo sonca inmodrega neba (kot navadno sem vse zabeležilas fotoaparatom), sem se preko poljane iskrečihse belih kristalčkov vračala v dolino. Kmalu some spet zagrnile megle.Nekajkrat sem se že vzpela na vrh pozimi.Na srečo sneg na prisojnem pobočju zelo hitroskopni. Včasih že januarja zacveti spomladanskaresa, in potem kmalu telohi in potem celepreproge raznega cvetja, ki vabi, vabi …Zadnja leta pogosto obiskujem naše gore.Pot me zaradi bližine največkrat zanese vsmer Kamniških Alp, na katere imamo leprazgled tudi iz Ljubljanske kotline. Že od domalahko vidim, ali vreme tam »je« ali ga »ni«. Nateh poteh še posebno rada opazujem krasnogorsko cvetje. Ko vidim lepo rožo, sama prisebi vzklikam: »O, zvončica! O, lilija! O, šentjanževka…« in malo me jezi, če rastline neznam imenovati. Vprašanje mi ne da miru, zatosi običajno vzamem čas, da v literaturi ali naspletu poiščem ime rastline, katere podoba semi je vtisnila v spomin. Ugotovila pa sem, da vmnogih primerih sploh ni tako enostavno določitipravega imena. V botaniki je tako: odkriješeno skrivnost, pa se pred teboj razgrne stonovih.21

1-2008Na sprehodu po Kamniškem vrhu sem radaopazovala pogačice, orlice, nageljčke …, potempa sem nekoč zagledala lepe vijoličaste gladiole!!!Bila sem šokirana in navdušena. Pogledalasem v rahlo zaprašeno knjižico iz serije Sprehodiv naravo, Alpske rastline, a tam te rože nisemnašla. Našla pa sem jo v deset let starejši knjigiToneta Wraberja Sto znamenitih rastlin naSlovenskem, kjer sem izvedela, da so to mečki,ki so res bližnji sorodniki gladiol (danes vem,da je bila narejena študija in so travnike, kjerrastejo, zavarovali). Drugič me je presenetilavelika bela zvončica z lepim klasastim socvetjem,o kateri mi je na moje poizvedovanjesodelavec, ki poučuje biologijo, povedal, da ješopasta zvončica. Tako sem odkrivala vednoveč vrst. Na enem sprehodu sem videla listein popke ter se spraševala, kaj se bo razvilo iznjih, pri naslednjem sprehodu je bila skrivnostrazkrita. Večkrat kot sem šla tja, bolj me je hribpresenečal. Na različnih delih hriba sem našlakar nekaj rastlin, ki jih tam sploh nisem pričakovala,kot na primer avrikelj, dišeči volčin,wulfenov jeglič, kranjski volčič in turško lilijo(za kranjsko sem vedela že prej). To pa je samonekaj primerov od množice cvetja.Meček (močvirski) (Gladiolus palustris)Ko sem zbrala že lepo število fotografij, semse odločila, da jih predstavim tudi na spletu.Lepote tega hriba sem želela deliti z ljudmi, kiimajo radi naravo, saj je naših, slovenskih spletnihstrani na to temo zelo malo. Oskrbela semse tudi z literaturo, da ne bi »učila krive vere«,marsikdaj pa sem prosila za pomoč tudi poklicnebotanike. http://www2.arnes.si/~sspamiho/je naslov, kjer predstavljam rastlinstvo Kamniškegavrha, dodala pa sem še nekaj gob.Letos sem začela pogosteje brkljati pojužnih vznožjih hriba in odkrila še velikonovosti, tudi zavarovanih kukavičevk, ki se jihje nabralo že 22 vrst! Malokateri hrib se lahkopohvali s tolikimi zavarovanimi vrstami rastlin.Vseh vrst rastlin je v moji zbirki že preko 600,nekatere od teh še čakajo na spletno predstavitev.Kakšnih 100 vrst rastlin pa tudi poklicnibotaniki na tem območju, »kvadrantu«, šeniso zabeležili. Ne smem pa pozabiti omenitimnožice prelepih metuljev, ki tukaj uživajoradosti življenja na prostranih travnikih in vgrmičevju. Marsikdaj v objektiv ujamem tudidelček te lepote.Botanični prijateljiPreko spleta sem spoznala nekaj ljudi, ki setako kot jaz zanimajo za rastline. Skupaj smoodšli že na marsikateri botanični in tudi sicerzanimiv izlet. Vsakokrat nam eden pokaželepote področja, ki ga najbolje pozna. Kersmo iz različnih koncev mile domovine, je šeposebej zanimivo. Tako je naneslo, da sem jihjunija letos tudi sama povabila v cvetoči raj Kamniškegavrha.V vabilo se je spodobilo dodati približenseznam rastlin, ki naj bi jih imeli možnost opazovati,zato sem dva tedna pred načrtovanimizletom šla na oglede. Letos je vse cvetelo dvado tri tedne »pred rokom«, zato bi se utegnilazmotiti, kaj bo še cvetelo in kaj bo že odcvetelo.Bil je zadnji majski dan. Popoldne sem senajprej namenila pogledat, če že cveti bodičnik(Drypis spinosa ssp. jacquiniana) pri kamnolomuv Stahovici. Popolnoma razcvetene blazinete čudovite klinčnice so se bohotile po meliščunavzgor! Nato sem se peljala k zaselku Slevo, dabi ugotovila, ali nad njim že cvetijo oblaste kukavice.Pred naseljem me je prijetno presenetilasrna, ki se je pasla na travniku pod gozdnim22

1-2008obronkom. Iz avta sem naredila nekaj posnetkovin v srce sta se mi naselila toplina in optimizem.Parkirala sem pri malem peskokopu in sepodala po poti proti lovski koči. Na robu gozdaso me pozdravile prve zrele borovnice. Hitrosem poskusila nekaj prvih, zato tudi najslajših.Malo naprej so me pozdravili navadni kukavičnikin nekaj močvirnic v popkih. Nato pa semsi morala pokriti usta z dlanjo, da nisem naglaszavrisnila: prav ob poti je ponosno rasla lepaorhideja Orchis insectifera (muholiko mačjeuho). Videla sem jo prvič v življenju in nisemvedela, ali naj se smejem ali jočem od veselja.Niti v sanjah nisem pričakovala, da me moj hribzna še po tolikšnem času osrečiti s takim presenečenjem.Še fotoaparat je užival!Pri lovski koči sem zagrizla v kolena. Lanisem tu naletela na dva primerka oblaste kukavice(Traunsteinera globosa), sedaj me jepozdravilo vsaj petkrat toliko nežno rožnatihsocvetij na travnatem pobočju levo od poti.Ne bom razočarala prijateljev! Srečna sem kotmlad kozliček odskakljala preko brega, kjersem ugledala tudi razcveteno kranjsko lilijo.Prišla sem na pot, ki vodi od lovske koče boljpoložno poševno navzgor v levo. S sebe semfrcnila dva klopa, ki sta mi plezala po nogah.Malo naprej kakih, 50 metrov pod potko, semzagledala majhno melišče. Kamni so bili temnosivi, podobno kot na melišču pri Stahovici(zaradi stabilnosti se na kamnih naselijo lišaji),zato sem nekaj posumila in se spustila nanj.Še enkrat so se mi orosile oči, saj sem – mordaprva – tukaj odkrila nekaj grmičkov bodičnika,ki pa še ni bil razcveten.Po poti sem prečkala Slevško rožo in na temmelišču, kjer se bohotijo temnordeče močvirnice(Epipactis atrorubens), ki so tedaj ravno nastavljalepopke, zagledala polno pasjih črnobinv družbi s pokalicami. Čeprav so manj uglednerastline, sem se jih kljub temu razveselila, saj tehčrnobin še ni bilo na mojem seznamu. Vračalasem se po markirani poti in spodaj našla leposkupino cvetočih piramidastih pilovcev (Anacamptispyramidalis), ki na zgornjem robuRavnih senožeti še niso zacveteli.Čez teden, ko sem šla preverit, ali mačjeuho še cveti, sem med vračanjem med plohov bližini naletela še na en primerek. Prijateljemsem to orhidejo pokazala na koncu uspešneture za posladek.Pikastocvetna kukavica (Orchis ustulata subsp.aestivalis)Presenečenj pa ni in ni konecV začetku poletja se nas je nekaj kljub boljklavrni vremenski napovedi, ki je bila k srečinapačna, odpravilo na lep večurni sprehod. Kosmo nad Klemenčevim prišli iz gozda, je Ankaob potki v travi zagledala popek in vprašala,kaj bi to bilo. Branko, znan poznavalec orhidej,pa je vzkliknil: »Ali veste, kaj je to!? To je Orchisustulata subsp. aestivalis – poletni različekpikastocvetne kukavice!« Čez dva tedna semtam občudovala deset lepih polno razcvetenihprimerkov. Na vrhu pa smo doživeli še eno presenečenje:pozdravil nas je julijski ušivec (Pediculariselongata subsp. julica).Je to vse? Ne, seznam rož, ki smo jih ta danvideli, je predolg, da bi naštevala.Samo še tole bi dodala: škoda in sreča, daKamniški vrh ni niti omenjen v knjigi Slovenijaturistični vodnik. Škoda zato, ker malo ljudive, kaj premoremo, in sreča, saj bi sicer lahkota botanični biser kaj kmalu izginil. Izbrancipa vemo, kako je ta mali hrib v resnici velik inkoliko je vreden. Ne samo ljubiteljem rož, tudirekreativnim pohodnikom. m23

1-2008Cola, sklepam, ob cesti rasejo šmarnice, ki sotako ofenzivne, da kjer je pozimi led načelcesto, bodejo kar med razpokami. Naletimna Colčanko, ki moža, šoferja, ki mora odrinitiv Francijo, pelje do kamiona v Ajdovščini.Ženska me zapelje kar na vodiško cesto, takoda si novonastalih colskih vil ne utegnem ogledati.Ob cesti bom verjetno že našla šmarnice,če v tej gorki in sušni pomladi niso že končale,mi reče. Na Suhem vrhu nad Vodicami pa šeniso, je dodala. Peš se podam po cesti in reskmalu najdem »šmarnišče«. Dve sorti jih je,večje in manjše. A cvetlic je bore malo, ne vem,ali so jih že pobrali ali sploh niso cvetele. Veste,prostora, kjer cvetijo šmarnice ali ciklame,ne najdem s pogledom, temveč po vonju.Posebno, če se napravlja k dežju.Krenem naprej proti Vodicam, pa mepremami zložna, kolovozna pot čez hrib, verjetnoproti Višnjam. Tako lepe in zložne cesteskozi gozd že dolgo nisem videla. Za mano sepo cesti zapodijo trije fantalini na motorjih.No, če gredo na motorjih, se bo že dalo pritičez, si mislim. Kot po aleji se vije pot medsmrekami in skozi listnat gozd, a naenkrat jete lepote konec. Znajdem se na oblem vrhu.Tam je neka skromna stavba, nek zaklenjentraktor in skrbno obdelana le nekaj arov velikanjivica krompirja. Seveda, tu ni ne peronosporene koloradskega hrošča in na teh njivicahpridelujejo semenski krompir. Kam pa sedaj?Kam so zginili fantalini na motorjih? Zagledamkamnito in strmo stezo, po kateri bom šes čevlji težko prišla, a očitno se mladeničemne smilijo ne starši ne motorji, prav tod so semorali spustiti. Tudi sama se podam po nič kajprijazni strmi in kamniti stezi. Pod seboj vidimlepe gozdove in veliko stavbo. Kdo ve, kjesem?! Pa kmalu pridem na civilizirano pot, naasfalt, do hiše s št. 10. Hiša je lepa, ima velikoteraso, mnogo rož in na široko odprt prazenhlev, živino so očitno nekam odgnali. Čez parminut sem že na cesti, ki s Hrušice skozi Višnjevodi v Ajdovščino. Dvignem palec in ustavi mimlad moški v avtu z neko čudno registracijo.Zato ga vprašam, če zna slovensko. Nasmejese. Slovenščina, ki jo govori »malo mešano«,mu ne dela težav, je namreč iz Moldove, tam pavsi mladi govorijo rusko, romunsko govorijo lestarejši na podeželju. Dela v Batujah, stanuje vDornberku in se med Primorci odlično počuti.Z Gorenjci, prej je delal na Jesenicah, se nidobro razumel. Vedel je tudi, kje je moj Dom.Vendar sem se le medlo nasmejala, ko me jevprašal, če moja pokojnina doseže 1000 evrov.No, nisem mu hotela reči, kar me je poučilaena od mojih treh sestra, ki živi v Švici, in sicer,da o dohodkih ni olikano govoriti.Tretjič – pri Stari pošti je šmarniczvrhan košČez en teden se spet podam na lov za šmarnicami.Vem, da so sedaj v vrhpoljski in sanaborskiborovni, a je ta meni nedosegljiva. Pa sedomislim: v Hrušico pojdem, tja, kjer od Starepošte cesta pelje v Šajsno Ravan ali pa v ČrniVrh, takoj za prvim ovinkom so. Nedeljsko popoldneme že ob enih najde tam pri Stari pošti,na ravninici, kjer ima neznani čebelar čebelice.K sreči ga ni tam, saj običajno zelo grdo gledavse prišleke.V grmovju nad ravninico je šmarnic šepa še. Hlastno jih nabiram, še prej pa z rutoskrbno odenem glavo; nekoč mi je pri nabiranju- ne vem, ali šmarnic ali ciklam - veja izpulilaslušni aparat, da se je izgubil med steljo. Ksreči je ta slušni aparat tako narejen, da piska,če je vključen zunaj ušesa in se mi je iz sredestelje oglasil. No, šmarnic je sedaj dosti, kaj čebi odpeketala v Črni Vrh? Prav pozabila sem,da sem bila celih 15 let mlajša, ko sem tod krevsalamimo Petelinove bajte. Ne vem, komu jeslužila, še vedno ima klopi in mizo, še pometenaje in na stežaj odprta. Tod se lahko pridena Šajsno Ravan. Vendar Petelinove bajtenoče in noče biti, le ptičje petje in lepa ravnadrevesa ter z mahom obraščene skale … Pa zamano pripelje avto in v njem možakar, nekolikomlajši od mene. Ne zna prav povedati, kamgre, niti, kaj išče tod, jaz pa ga le vprašam, čenamerava peljati na asfaltno cesto. Nekaj nedoločenegami reče in potem začne raziskovatineštete gozdne ceste. On se boji mene,jaz pa njega. Naenkrat zagledam pred sebojhiše in takoj mi je jasno, da je to Novi Svet -saj je velik kot Pariz. Potem naglo obrne poneki še kar užitni gozdni cesti proti zahodu inmi zaupa, da se pelje v Idrijo in da pravzapravgre skozi Godovič. Pa res! Pusti me tam, odkoder krenem domov. S šmarnicami vred, kijih potem delim v Domu.26

1-2008Še dvakrat po šmarnice, pa žeciklame cvetijo!Sledečo nedeljo dobim prevoz proti Ljubljaničez Hotedršico. No, pa pojdimo. Saj veste,kod se gre k Urbanovcu, k turistični kmetiji,pa do katere z magistralke pelje makadamskacestica? Po njej vedno hodijo izletniki, ki gredoše naprej proti Žibršam in proti MedvedjemuBrdu. Jaz za to nimam časa. Še v prijazni gostilnicise ne ustavim, čeprav je pred njo zanimivkažipot. Nekdanje opuščene kmetije naRavniku, sedaj so vse obnovljene, imajo kravein konje, nekatere pa nič. Nad vasjo je razgledengriček s cerkvico sv. Barbare. Nekoč, netako davno, je nekdo okradel to cerkev. Potemso na cerkveni zid pritrdili puščico z napisom,da pobirajo miloščino za obnovo notranjščinecerkve, za ukradene predmete. Nekdo jeukradel tudi puščico. Senožeti so prav do cerkvenegadvorišča, razgled je pa, da je kaj! Tudina počitniško hišico rožnate barve, ki je boljpodobna vili.Naslednjo nedeljo poskušam na Suhi vrhnad Vodicami. Tam so sedaj v začetku junijagotovo še šmarnice. Do Cola dobim prevoz,proti Vodicam grem peš, trije avtomobilipeljejo mimo in mi ne ustavijo. Končno miustavi lepa mlada deklica in vpraša, če mi nebo nerodno, da se bom peljala s pomijami,ki jih pelje k sorodnikom v vodiško dolino.Prvič: sploh ne grem v vodiško dolino, temvečle do suhovrškega križišča. Drugič: oh, s komvse sem se že peljala - s starci, z otroki, s psi,s teletom, s Papežem, a le z veliko začetnico, shomoseksualcema, ki to nista prav nič skrivala,z Italijani, Bosanci, Francozi, Nemci, z dr. Wraberjem,z Božom Rustjo … No, le s pomijami sedo sedaj še nisem peljala, a vsaka reč je enkratprvič. Deklica, ki je sestrična domske delovneterapevtke, me odloži na križišču za Suhi vrh.Tam je bajtica, kjer je samevala vdova s sinkom,ki je kasneje postal duhovnik. Asfaltna cestado suhovrške domačije pelje skozi lep gozd,sredi katerega je strm travnik, kjer so včasihbile šmarnice. Pa jih ni več! Cel travnik precoklam,naberem šopek primožkov, arnike, orlicin lepega plavega repuša, povzpnem se, čepravne maram lesti na Suhi vrh, saj je ves v grobljah,a tudi tam šmarnic ni. Tudi na suhovrško domačijone grem, saj bi se predolgo zadržala. Imamdrug cilj. Na koncu lepega travnika je majhnagozdna steza. A glej, razširili so jo v zadnjihletih v lepo gozdno pot. Z nje je med drevjemvideti Roženberk, Col in Malo Polje, vendar …včasih sem tukaj našla šmarnice, kukavice insalomonove pečate, a letos ni ničesar.Nekoč sem s Suhega vrha hodila po tejstezi in na njej sem našla verigo, ki se uporabljapri delu v gozdu. Nesla sem jo seboj, sajsem vedela, da je iz prve hiše. Sedaj stopampo tej isti poti naprej. Ob njej so zložena drva.Odkar sta plinska napeljava in nafta, se drva zakurjavo slabo prodajajo, tožijo Gorjani.Tudi en zapuščen avto najdem; tukaj gaočitno hranijo za rezervne dele. Končno semŠmarnice (Convallaria majalis)27

1-2008pred Bajcovo hišo. Ta hiša je dala dva misijonarja,oba sta na Slonokoščeni obali. Tretji bratohranja domačijo, redi živino in dela v tovarni.Travnika proti javorniški cesti, ki sta ob koncuzime polna teloha, sta ograjena z električnimpastirjem. Pa še nekaj: preden pridem do te domačije,zagledam (2. junija!) cvetočo ciklamo!Kaj bi iskala šmarnice, ko so že ciklame!Ciklama ponavadi začne cveteti malo po kresuna gori in se potem spušča v dolino, kjer cvetiskoraj do novembra. A tako zgodaj je še nisemdobila. Poberem jo.Sem in tja po cestah – pa vendar neizgubljenaDomačijo obnavljajo, očitno se je nekdoporočil in se bo tu ustalil. Tu so domačije zeloredke, a lepo obnovljene. Otroke do šole vozijoz avti ali pa le-ti stanujejo pri sorodnikih naColu. Nekoč je bila montažna šola v KanjemDolu, a danes je ni več. Vendar tudi Kanji Dolne more brez otroškega živžava. V eni opuščenidomačiji je Dom duhovnosti, kjer se celepomladi in poletja vrstijo otroške kolonije.No, na javorniški cesti mi ni težko dobitiprevoza. Onim, ki so me peljali do Cola,podarim arniko, njej, ki me je peljala do Doma,pa ciklamo. Vse, kar je prav, prevoz je trebaplačati!Tudi kresničevje je treba nabrati in prinestiv Dom. Ponj pojdem na Farmance. Saj veste,na štop do Podkraja in potem proti Beli in naFarmance. Če mi bo sreča mila, dobim prevozše do Abrama. A sem delala račune brez krčmarja.Ustavi mi simpatičen možakar, ki ima vkombiju pet deklic. Rečem, da bi rada do križiščaza Farmance, a pozabim, da bi morala izstopitiže sredi Podkraja in se raje peljem naprej,možakar pa mi nekaj omenja Pivko. Med Podkrajemin Hrušico izstopim na enem križišču, sezahvalim in z začudenjem opazim, da cesta negre po ravnem, ampak navzdol. Asfaltirana. Inkončno ob njej cvetijo vijoličaste in bele kukavice,slišim pa tudi kukanje enako imenovanihptic. Burje tod ni, zato je drevje izjemno visoko,bodisi so iglavci bodisi listavci. Markirana potgre dol, dol, dol. Vidim z mahom poraščeneskale zanimivih oblik. Potem pa konec asfalta.Kaj je tam? Stavba? Ne, smetnjak? Ne, mobilničebelnjak! Ja, vsa Hrušica je polna čebel. Potemše ena lepa pot, a markacija pelje po mojemmakadamu. Na skali ob markaciji piše: po cestido Gorenje 2b. Lepa reč! Potem moram res naPivko, saj je Gorenje pri Bukovju! Kar naprej!Pridem do kraja, kjer so ogromne skladovnicedrv, posekanih dreves, obdelanih vej; tu očitnočistijo gozd, a se mu skoraj ne pozna. Nadaljujemin naenkrat sem na drugi gozdni cesti,kjer je kažipot! Oh, to je stara znanka, cesta kiod Stare pošte pelje v Bukovje in ki jo vsakopomlad prehodim ob telohu. Da, kak kilometerod Bukovja je znameniti telohov kot, kjer je tegacvetja po celem gozdu. In če greste s ceste protijugu, pridete na mali Vrhac, kjer stoji preprostapočitniška hišica z baliniščem in s čudovitimrazgledom na vso pivško dolino, na Predjamo,na Postojno … Ampak jaz sem bliže Hrušici. Žepo dobrem kilometru stopim v Staro pošto naokrepčilo. Pa mi še ni dovolj! Šla bom po bližnjici,ki mimo Plesničarjevih domačij pelje nacesto. Tam je za cel travnik kresničevja. Veselose ogledujem po pokošenih pašnikih, nabiramkresničevje in pridem do naslednje domačije.Zelo lepo in sodobno je urejena, ima tudi skalnjakin vse sorte okraskov okrog hiše in prednjo kar velik nasad krompirja, ki še ne cveti. Ponjem resno špancirata dva moška, nekaj ogledujetain se od časa do časa pripogneta. Že karmehanično pobirata koloradske hrošče. Tukajjih je tako malo, da ni zdravo škropiti, če se jihtakoj pobere, je krompir rešen.No, danes imam res srečo! Naslednji avto, kimi ustavi, je kombi z napisom Soške elektrarne.V njem možakar prevaža, ne izda mi, zakaj, petdesetletnih fantičev. Dva, ki sedita pri meni,se prav modro držita, trije zadaj se nekaj prerekajookrog čipsa in okrog kopanja v bazenu.Ni važno, glavno da sem se zastonj pripeljala vmoj Predjamski grad. m28

Med svetlobo in temo1-2008Izza koroških gora Milan VošankPeca s PohorjaNekaj zunaj za okni … kot da me hoče prebuditi.Nekaj, kar je čisto tiho, neznano, pa vendarneustavljivo vabeče. Neka pritajena svetloba izzagora, ki že naznanja jutro, da še ob polmraku kotzasanjan zatavam na dvorišče in bos zagazim vhladno rosno travo tja čez gmajno do odprtega,kjer se razprejo razgledi. Uršlja gora in Peca ses svojo severno stranjo nagibata nad globoketemačne koroške doline in globače. Glej: nasedlu pod Peco, pri kočah, gori luč in svetilkaje še živa na stolpu na Uršlji gori. Med obemagorama pa utripajoče sije zadnja zvezda …Spomini na jutroNa očeta me vežejo prenekateri spomini.Ne vem, morebiti sem se ravno od njeganaučil tako zaživeti z naravo. V zavesti mi žividogodek, imenoval bi ga zgodnjejutranji …hodil sem tedaj še v osnovno šolo. Še v temi meje oče prebudil, potem ko je že nakrmil vole, inodpravila sva se orat njivo spodaj pod lipo.S prvo svetlobo tega poletnega dne, ki seje komaj opazno razvlekla nekje od vzhodnihgrebenov, medtem ko je bil trg spodaj v doliniše v meglenem mraku, so bile narejene prvebrazde, iz katerih se je kadila sopara. Tudi volaRobi Vrancesta pihala skozi nozdrvi v jutranji hlad, ko stahodila počasi in enakomerno, preudarno,eden v brazdi, drugi zunaj, od ozare do ozare.Samo malo ju je bilo treba usmerjati. Bila stastara in vajena takšnih del. Oče je hodil zadajpo brazdi s palico v desnici in občasno pritiskalna ročici težkega železnega pluga, le naozarah ga je moral prenesti, obrniti in nastavitilemež v novo brazdo.Sprva sva bolj malo govorila, kakor da sva šezaspana, še največ sva, priganjaje ju, prigovarjalavoloma: hej, hap, štija! Dobro sta razumelate besede. Ta njiva je bila kar dolga, usločena vsredi in rahlo položena v breg, pa vendar smohitro prodirali v svežino njene prsti. Zemljaje morala biti dobro in globoko preorana; pripoljskih delih in nasploh pri obdelavi zemlje jeznal oče biti še kako skrben.Nastajal je dan. Obrisi trga in fabrike spodajna Ravnah so postajali vse razločnejši in takose mi je zdelo, kakor da se prebujajo in otepajosvoje večne sivine. In tudi kovaška kladiva tertalilne peči so zaropotali in zagrmeli še glasneje.Tu zgoraj na našem vrhu na Brdinjah pa so sezačeli oglašati petelini in veter v krošnji svežerazcvetene lipe. Pa vendar – pričakovanje je bilotam na vzhodu: sonce. Barve, svetloba, dan …29

1-2008Toda narava je svoj zastor odkrivala počasi, dabi potem še bolj presenetila. Vzhodne grebeneza Uršljo goro, nad Selami in nekje nad daljnimPohorjem je najprej obarvala rahla sivomodrasvetloba, ki je postajala vedno močnejša in silnejša.Nato pa naenkrat: eksplozija! Rumena jenadvladala ostalo ter se pričela mešati s sprvakomaj opazno oranžno, že kar rdečo, dokler nivse skupaj postalo prelivanje vse bolj svetlečeslepečih odtenkov, da so izginili v tem vrtincuše zadnji sivomodri oblaki in je iz vsega tegakakor iz kraterja razžarjenega vulkana planilasončna krogla in se je barva divje in naglorazlila na grebene Uršlje gore in čez gozdovenoter do Prežihovine in Kotelj do najine njive.Vsa narava je kakor na novo zaživela v premočnisvetlobi, sonce se je dvigovalo nad vrhove inves vzhod je bil en sam ogenj, ki pa je že hitrougašal. Sivina vsega ostalega neba je postajalasvetla modrina, vse dokler ni dokončno prekrilaše ves zahodni kot pod Peco.Z očetom sva ustavila vola in zrla v to dogajanje.Le nekaj kratkih minut je trajalo. Svetlobaje prevladala nad mrakobnostjo meglenegajutra. To je bilo spet novih barv: zelenigozdovi in zeleno modri odtenki s priokusomvijoličaste, pa vmes še vedno kaj jutranje rdeče,oranžne, rumene in oker … Tudi trg spodaj vdolini se je zbistril, le fabrika – kakor da senikakor ne more otresti svoje večne sivine.Ob tem vzhajanju sonca, ob tej igri jutranjesvetlobe nisem mogel ostati miren v svojiduši. Kakor da je bila pesem v meni. Seveda somorala čustva pretresati tudi očeta. Danes razmišljam:Kdo ve, če si ni takrat, muzikant, zamrmrallepo melodijo? In gradim misel naprej:Kdo ve, če se ni takrat v meni, še otroku, prebudiloveselje do lepot v naravi, do barv, do svetlobe,do melodije, navdihov za verze …, vse to,kar me je kasneje v življenju usmerjalo na potiv iskanju do slikarstva, muzike in poezije?Do devetih ta dan je bila njiva zorana.Spomini na večerOb lepih poletnih večerih smo oče in midvaz bratom Jožetom radi polegli v travo tam naravnici pred skednjem naše Kurtnikove domačije,pri lipi, in zrli proti zahodu, proti barvamzahodnika, ki so se izgubljale v sivini in črnini.Bogve, kaj naju je takrat, rosna mladca, boljzanimalo: zahajanje sonca, prehajanje dneva vnoč ali vedno dovolj zanimiva očetova pripoved.Zgodbe o njegovih vojaških časih, hudihpreizkušnjah med drugo vojno, o vseh njegovihpopotovanjih, predvsem pa o muzikantarstvu:tolikih ohcetih in veselicah, vseh običajih,navadah in raznoterih dogodivščinah zraven.Morebiti mi vsa ta barvita zahodna obzorjazaradi očetovih pripovedi ostajajo v spominihše bolj otroško zasanjana in še vedno vzbujajočaradovednost, kaj je tam naprej, tam onstranzahodnih obzorij, onstran koroških gora …Še vedno doživljam vse to, ko se vračam izsveta na naš vrh! Še vedno rad poležim v mehkitopli poletni travi in se prepustim zahodnimbarvam, pesmim v vetrovih, mislim in spominom.Čudoviti večeri, polni otroške domišljije inspominov, ko se zahodno nebo temno rdečeobarva, oblaki pa nadenejo nadih pariškomodre, vijoličaste in črne, ko se Brinjeva gorain strojanski bregovi kar potope v to valovje inse barva razlije še tja do visoke Pece in skorajdahoče še do sosednje Uršlje gore, na drugistrani globače nad Mežo pa čez Zelenbreg inTolsti Vrh proti Ojstrici in Kozjaku do daljnegazakritega Pohorja, da je ta igra narave žekar fantastično čudovita, da me stisne v prsihod vznemirjenja in me hoče postati še strah. Vdolini pa ropota fabrika. Zdi se, da z mrakomin nočjo še bolj. Sivina mraka med betonskiminaselji vse hitreje prehaja v črnino, napolnjenoz medlo svetlobo okenskih luči in uličnihsvetilk, medtem ko se v vejevjih naše stare lipetu na vrhu Brdinj začenja še drugačna igra: plesv naletu večernih vetrov, da debla presunljivozaječijo v sunkih in zapojejo v zateglih zvokih,dokler za hip vse skupaj ne potihne in je slišatile še večno melodijo pošumevanja gozdovzgoraj v holmih nad domačijo.Tako traja ta večerna drama, ta večernasonata do popolne teme, do črnine, ki silovitonadvlada okolico, ko barve izginejo in je vse leše v brezpredmetnih obrisih pod zvezdnatimnebom med Uršljo goro in Peco.So ti večeri še takšni ali pa so to le šespomini? Spomini na očeta, na njegove zgodbe,na tisto vedoželjnost mladca, na tiste barve inmelodije narave? mDesno: Uršlja gora Andrej Veternik30

1-200831

1-2008Barvita jesenska lepotaNedelja, 15. oktober 2007 Milka BokalJesenski zrak se je napolnil z barvami inpogledi na pisane gozdove so ustvarili nemir.Pojdiva vendar gledat macesne v gore; več letsi že želim, da bi vendar videla v resničnostimnožico oranžnih drevesnih postav. Hotenje seje tokrat uresničilo. Na Slemenovo špico greva.Jutranje megle so se razpodile, in ko svamalo za Kranjsko Goro zavila proti Vršiču, se ježe rojeval lep dan. Korakanje po cesti od Erjavčevekoče bi bilo dolgočasno, če ne bi opazila,kako je čez gorovje desno od Prisojnika nenadomaplanil stožec svetlobe jutranjega sonca.Ozek snop žarkov se je širil, potem pa razblinilv megličast razsev. Kot da bi z nevidno napravoproučevali svetlobne zakonitosti v naravi! Ja, toje tisto, to prikliče veselje in napravi poskočenkorak! Ob cesti so že pozdravljali prvi macesni. Milka BokalNekateri so bili na koncu vej še zelenkasti, bliženjihovemu korenu pa že rumeni. Svežina jutramalo nad lediščem jih je obdala s kapljičastimpoprhom. Vsaka iglica je imela svojo solzo.Tako je bilo tudi ruševje. Sonce ga je rumenozlatilo, prav tako pa tudi macesne višje ob stezi.Zelenina na posameznih drevesih je počasiprehajala v izrazito oranžne veljake. Modronebo, belina Mojstrovke, temno zeleno ruševjein oranžni macesni, to naju je spremljalo doSlemena. Obnemogli ostanki marsikaterega sostrmeli v nebo ali pa so že klonili premaganipod težo naravnih sil. Še posebej tisti z od streleožganim votlim deblom se je vtisnil v spomin.Za sedlom, kjer je odcep proti Mojstrovki, jebilo v senci rastlinje po tleh že belkasto. Slanaje ožgala še nekaj redkih cvetov.Pestra barvitost se je z vrha Slemenove špicenadaljevala. Megličasto morje pod nama se jesem in tja pretrgalo, še posebej izrazito okoliskakalnic v dolini Tamar. Bukve so tam predkratkim odvrgle listje, in preden vejevje dokončnone posivi v pričakovanju zime, je nekajčasa skoraj temno rdečkasto. Res je, medtem koje poletje čas vonjav, je jeseni čas barv.Nekoliko bliže proti Jalovcu se je sredinapobočja pretrgala z belkasto črto gorskegapotoka. Vrel je iz neder zemlje. Mojstrovka paje bila rahlo modrikasto nadahnjena. Nekje nasredi njene skalnate gmote se v lokih vije nizpolic; črnikasto ruševje na njih je dajalo kontrastglavni barvi. Sonce se je bližalo zenitu. Pozimije njegov lok na nebu s tega mesta najbrž zelokratek. Ko človek gleda od daleč vse te previse,poči, strmali, si ne more misliti, da je mogoče najtistopinje v njih. Ko pa od blizu siliš v kamenje, levidiš, da ni nemogoče in da noga lahko najdekolikor toliko varno stopinjo. Kakšne sile nekitičijo v teh kamnih, kakšno ravnovesje jih drži vmirnosti?! Je to trd oreh za fizike?Sedla sva. Tla so zvezdasto pokrile plahtice.Na nekaterih macesnih je oranžna barva32

1-2008že izgubila svojo živost in dobila motne siveodtenke. Sonce pa je toplo grelo in na planotise je počasi nabrala množica. Uho ji je prisluhnilo.Nekaj slušnih utrinkov je bilo takih:A lahko vprašam: Kje je Ajdovska deklica?So rekli, da se to splača pogledat'! (Ženska srednjihlet se s tem vprašanjem obrne na mimoidočovrstnico.)To so hribi. Tu ni kostanja. (Mamica svojemupredšolskemu otroku.)Da te ne vidim več! (Nadaljevanje ne prenesezapisa. – Starejši moški in ženska, najbrž dedekin babica z osornim, pretečim glasom svojemuvnuku. Njuni pogledi po teh besedah kradomauidejo v okolico.)Kar zaplavala bi po tem zraku, tako je lepo.(Ženska srednjih let najbrž svojemu soproguob pogledu proti modrikasti Mojstrovki, ki jona nekaj mestih zakrivajo oranžni macesni.)Tam je. Mogoče kakšni alpinisti gredo ponjej. (Starejši moški v nekdanjih pumparicahkaže na skalovje svojim starostnim tovarišem.)Mene narava ne zanima tako zelo. Zaradizdravja hodim. (Moški srednjih let, zelo močnepostave svoji nekoliko suhljati spremljevalki.)Škrlatica s SlemenaZdaj sem pa res že lačna. Že včeraj nisemdobro jedla. (Kar zajetna ženska svoji ženski inmoški družbi.)V kotlinici med dvema skalama si je na mehkitravi neki moški udobno postlal s puloverji, vetrovko,za zglavje si je dal nahrbtnik. Obraz si jezakril z volneno kapo, da mu sonce ne bi nagajalopri uresničevanju reka o spanju pravičnega.Čez nekaj časa se je zaslišalo rahlo smrčanje, kije zdaj pa zdaj seglo v močan forte. Kljub temuse je blizu zbrala druščina moških in žensk inbrez komentarja prenašala disonantne zvoke.Mlajši par si je vztrajno prizadeval najtiprimerno okolje za ovekovečenje s fotografijo.Mlaka, ki običajno krasi razglednice s tegamesta proti Jalovcu in ob kateri se slika večinaobiskovalcev Slemena, mu ni bila preveč všeč.V fotogenični nasmešek sta fant in dekle obmirovalašele na lokasto ukrivljeni veji ruševja, zJalovčevim ozadjem seveda. Digitalec je spravilresničnost.Taka je torej povprečna slovenska planinskaduša. Lepa in mrka, zvedava in samovšečna,a naj bo taka ali taka, nek pradaven nagon jovznemiri, barvit jesenski dan jo malce uroči, dase mu posveti in vsaka po svoje spoji z njim. m Dan Briški33

1-2008Zimski utrinkiPri turnem smučanju je vsega dovolj Jana RemicSončni žarki so se v poznem dopoldnevudaleč z juga pritihotapili v dolino in na zasneženapobočja risali dolge sence. Veje košatihsmrek so bile upognjene pod debelim plaščemsnega, prav vse iglice na vejah so se spremenilev ledeno srebro. Na tankih bukovih vejah sonastali pravi majhni snežni zidovi, ki so gradilikrhke snežne palače ob trdnih deblih dreves.Smuči so se utapljale v nežnem, mehkem puhuin očarana sem se ustavila na strmem pobočju,lahkotno sem se prepustila občudovanju belihplanjav, očarljivo nežnih, pravljično lepih. Vzimskem mrazu je skoraj ves raznovrstni trepetživljenja zaspal pod belo snežno odejo.PrijateljicaKo sva se ob avtu preobuvali, nisva razmišljalio zimskih lepotah, saj je jutranji hlad vsenčni dolini rezal prav do kosti. Pograbili svasmuči in odhiteli proti temačnemu gozdu. Že ponekaj metrih sva našli smučino, ki je vodila potravniku ob cesti, stopili sva na smuči in kmalusva se ob hoji ogreli. Nekje v daljavi se je bleščalrob gozda, ki je obljubljal sončno toploto.Seveda, bilo je mraz, toda ob hoji se je teloogrelo, srce pa je kar vriskalo, ko je spoznalo,da sem si končno spet odtrgala čas in da znovahodim. Razum in srce zdaj že vesta, da obstajarazlika med tem, ali grem hodit ali hodit. Zdajje že popolnoma jasno, da si želim lepote, davsaj toliko, kot ljubim gibanje, tudi uživam obdrobnih, a vseskozi navzočih lepotah narave.Estetinja sem, močno doživljam bele smreke,pa hladne, na pol zaledenele slapove, beladebla dreves in blagodejno tišino srebrnobelih pobočij.S kotičkom očesa sem pogledala prijateljico.Čeprav se iskreno strinjava, da mora biti vgorah mir, sva neutrudno klepetali. Ob misli napriljubljeno tišino v gorah sem se nasmehnilain spomnila najinega prvega srečanja.Zgodaj, temno jutro je še bilo, sem z nahrbtnikomna ramah štopala v Kranjski Gori.Ustavila je in mi takoj povedala, da štoparjemsicer ne ustavlja, ampak ker imam ravno nahrbtnik… »Kam pa si namenjena?« Obe sva bilinamenjeni na Prisojnik, le da vsaka z drugestrani. Ko je Mojca slišala, da bom šla po Kopiščarjevipoti, me je vprašala, ali se mi sme pridružiti.Seveda sem privolila, ampak malo meje pa le skrbelo. Le kako naj vem, kako ženskahodi? Kaj, če jo bo strah, če si ne bo upala pozahtevnih delih poti?Lep poznojesenski dan se je prebujal inko sva se začeli vzpenjati po skalovju, so vrhMojstrovke pozlatili prvi sončni žarki. Začelisva se spoznavati. Opozorila sem jo na težjidel poti in na tisti osamljeni zlati macesen vskalovju, pokazala sem ji, kje lahko mimogredezaideš z označene steze in kje je na skalahposebno neprijeten grušč. Končno sva prišliskozi okno in takrat sem že vedela, da je Mojcačisto prava in prav nič strahopetna planinka.Sredi dopoldneva sva uživali v razgledih z mogočnegavrha. Bil je eden tistih jesenskih dni,ki si jih človek lahko le želi za prijetno pohajanjepo gorah. Vetrovi so se umirili, sonce jepodarjalo zadnje tople žarke tiste jeseni, neboje bilo brez oblačka in gamsi se skoraj nisozmenili za naju. Hodil sva polni žara in resničnouživali v neizmerno lepi naravi. Turosva raztegnili čez Razor in daleč v dolino Vrat;tja sva prišli že v trdi temi. Ne da bi pričakovali,je tisti jesenski dan tiho zaživelo prijaznoprijateljstvo.Spomin na plazPogovor je ob vse bolj strmem vzponupočasi utihnil, v hladni zimski pokrajini jevladal blagodejen mir. Štori, pokriti z debelimizimskimi kučmami, so nama resno kimaliv pozdrav. Kot stari strici so, polni življenj-34

1-2008skih zgodb in izkušenj komaj čakajo, da bodospregovorili in nas poučili o življenjskih resnicah.Da bi jih le znali poslušati! V bele vrhovesmrek so se ujeli prvi sončni žarki in kmaluzatem sva obstali na prijetni, od sonca obsijaniplanini. Od neverjetne beline naju je zaščemelov očeh, prav takrat pa je že presenetil razgledna bližnje vrhove. Streha nizke pastirske kočeje kot zasnežen griček polnila samotno jaso.Sledi gamsov in zajcev, ki so nekajkrat porisalegladko belo površino, so pripovedovaleo živahnem življenju v hladnih dneh, zaupaleso nama, kje in kako preživljajo svoje dneveživali, ko pokrajina utone pod globoko snežnoodejo. Skoraj bel, komaj opazen zajček je skočiliz goščave, se ustavil, ko pa naju je zagledal, jebrž spet izginil nazaj v gozd. Kako zelo takatiha srečanja polepšajo doživetja v gorah! Prijetnorazpoloženi sva nadaljevali pot proti sedlu.Na razpotju sva obstali in se odločali, ali naj nadaljujevavzpon ali se obrneva proti dolini.Pravzaprav so to težke odločitve. Nisva bilipreveč utrujeni in obe sva želeli nadaljevatipot. Toda le dan je minil od zadnjega sneženja,belo, vabljivo pobočje tam za grebenompa je bilo zelo strmo. »Vidiš, tam ni še nobeneNa grebenu Prisojnikasmučine!« Medtem ko naju je bleščeče pobočjekar klicalo, mi je srce vse bolj stiskal strah.Tistega dne je pihal močan veter in po postankunad gozdno mejo me je pošteno zeblo,zato sem odhitela naprej. Ob hoji sem se resogrela, hkrati pa sem spet občutila tisto neverjetnoželjo še hoditi, iti naprej, sonce je bilobolj vabljivo kot pa me je motil močan veter,ki je dvignil snežinke, jih ponesel ob pobočjuin ustvarjal prosojno zaveso. Šele na vrhu semostrmela nad čudovito sliko stoterih vrhovJulijcev, ki so kot na dlani blesteli v svoji mogočnosti.Pozabila sem na mraz in kar vpijalalepoto okoli sebe. Sončni žarki so se odbijali odvrhov, na bližnjih pobočjih so se risale sence, vdaljavi so lebdeli Dolomiti, na drugi strani paKaravanke in Kamniške Alpe.Vsak vrh je doživetje, vsakič znova enkratnoin neponovljivo, doživetje, ki ga dajo prehojenapot, gozdovi, veter, sonce in mraz.Pripela sem si smuči in se odpeljala, smučanjeje bilo na trdem snegu prijetno. Kmalusem prišla do strmine nad planino. Ker nisemdobra smučarka, sem se odločila, da grem ponajstrmejšem delu raje peš, potem pa sem seodpeljala na levo, ven iz grape. Že prej sem si Iskra Jovanović35

1-2008ogledala pobočje in nekaj smučin na njem jebilo zame zadosten dokaz, da je zamišljenapot varna. Rada imam položnejša smučišča …takrat pa je zašumelo nekje nad menoj in prestrašenosem obstala … tega zvoka ne pozabišnikoli, če ga enkrat doživiš … in ni mi večneznan … pravzaprav nisem obstala, ampaksem se po pobočju peljala s plazom … kakihdvajset metrov niže se je sneg ustavil na položnejšihtleh. Globoko sem zajela sapo, srce mije divje razbijalo: »Sprožila sem plaz!«Ko sem se peljala čez precej strmo pobočje,sem s svojim gibanjem in ob verjetno za tougodnih vremenskih razmerah povzročila,da se je zgornja, kakih štirideset centimetrovdebela plast snega odluščila od spodnje in meodpeljala – k sreči le nekaj metrov niže. Čeznekaj trenutkov sem tresočih se nog odpeljalaz nagrmadenega snega. Pa počasi, tokratzares s smučarskimi zavoji začetnika pripeljalana Suho …Tisti plaz pod Rodico mi je nagnal nekajstrahu v kosti. Čeprav so bile na pobočjusmučine, sem ga sprožila in prav nič presenetljivegane bi bilo, če bi me zasul; le kako bi se odkopala?Vse bolj spoznavam, da ga je resničnonemogoče predvideti, skušam biti previdna inskušam pametno izbirati poti. Kaj niso že temperaturezadosten razlog za drugačno vedenjezasneženih strmin? Pa severna in južna stranterena, bolj ali manj suh sneg in še bi lahko naštevala.Nikdar ne bomo popolnoma poznalidelovanja sil v naravi, čeprav že kar nekajvemo in nas tudi vsaka izkušnja nekaj nauči.Toda lepote narave in čudovita doživetjaimajo večjo moč kot strah …Pametni planinkiZavili sva naprej, med vse redkejšimi smrekami,po pobočju ozkega grebena. Dogovorilisva se, da greva do gozdne meje, v zavetjugozda sva se počutili varno. Odprl se namaje veličasten pogled na severne stene Viša indolg greben vse do divjih, slikovitih, v zimskooblačilo odetih pobočij Montaža. V puhastempršiču je za nama ostajala vse globlja sled inkmalu sva popolnoma zadovoljni z doseženimpospravili pse v nahrbtnika in se odpeljali načudovito, s soncem obsijano poličko. Debelouro sva uživali v družbi živahnih kavk.Vsakič ko zaradi trenutnega položajaocenim, da bi bilo vzpon na vrh pametnejeopustiti, se v meni pozneje porajajo vprašanja,ugibanje. Je bilo res treba oditi? V zasneženihstrminah sem pogosteje jaz tista, ki zaradi nezaupanjav trdnost snežne odeje zahteva, da seodpoveva svojim velikim željam. Seveda mi jepozneje vedno vsaj malo hudo zaradi tega.Mojca pa je, kot da bi mi brala misli, prestreglamoj pogled in mi rekla: »Veš kaj, prav svastorili! Saj bi bilo tudi mene strah, če bi vztrajali.Kdaj pa kdaj morava tudi odnehati, bova pa šeenkrat prišli, ko bodo boljše razmere. Pametnimorava biti, saj veš!«Da morava biti pametni, sva se dogovorili,ko sva se bolje spoznali in ugotovili, kolikšna jevčasih najina drznost. No, spoštovani planinci,resnično si lahko zamislim ironičen nasmeh obmisli: dve ženski, pa pametni!Zimski vzpon na Jalovec je ena tistihvelikih, skritih in drznih želja, ki se mi vednotiho prikradejo v zavest, ko zaslutim, da sorazmere ugodne. Tokrat sem odšla na turoz Mojco. Hladna dolina je v meglicah ostajalaza nama, ko je čudoviti vrh zlato zažarel.Pridno sva napredovali proti ozebniku invse pogosteje obstali ob močnih sunkih vetra.Vendar pa naju kar prvi veter ni prestrašil.Nekje sta naju prehitela prav hitra planinca.Pobočje je bilo vse bolj ledeno in trdo, nataknilisva si dereze in se zagrizli v strm ozebnik.Ko sva stopili na toplo sonce, sta moža izginilaza robom. Vendar tudi s toplimi sončnimižarki ni bilo nič, čez strmine se je v sunkihpodil močan veter. Pohiteli sva na greben, zakaterim sva pričakovali zatišje pred vetrom.Opazovali sva planinca, ki sta napredovalanad grebenom, po ledu, s cepinoma. Najinnamen je bil, da greva po sledeh nad strmimLoškim žlebom, po (poleti označeni) poti, ki jeizredno izpostavljena. Prečili sva zasneženopobočje, potem pa bi morali navzgor. Pobočjeje bilo popolnoma ledeno, trdo. Že sem naredilanekaj korakov okoli skale, ko me je hotelodnesti orkanski sunek vetra. Pritisnila sem seob pobočje, se držala s cepinom in neskončnodolgo je trajalo, da je vetru pošla moč. Mojca jeostala za skalo. Vrnila sem se in ji zakričala,da bi bilo bolje, da odnehava. Ob hrumenjuvetra se je bilo nemogoče pogovarjati! Skrajnopočasi in previdno sva se vrnili za greben.36

1-2008Iskreno moram priznati, da mi je bilo hudo,hkrati pa sem se zavedala, da bi najmanjšanapaka v ledeni strmini eno ali drugo stala življenje.Vendar pa je planincema pred namauspelo priti na vrh! Obsedela sem kot kupnesreče, Mojca pa mi je zagotavljala: »Prav svastorili. Pametni morava biti, saj veš, onadvasta zagotovo zelo izkušena!« Vedela sem, daima prav, in posvetili sva se malici in razgledomna idilično zimsko pokrajino. Svet okolinaju se je bleščal v sončnih žarkih in v zatišjuni bilo čutiti močnega hrumenja in zavijanjavetra. Že sva zagledali moža na grebenu, kerpa naju je vse bolj zeblo, sva začeli sestopati.Bili sva že daleč pod ozebnikom, ko je Mojcazačela ugotavljati, da skozi ozebnik smuča leen človek. Upali sva, da ni kateri izmed njijuzdrsnil, in z nekoliko tesnobe počakali, da jesmučar prišel do naju. Povedal je, da si njegovprijatelj ne upa sestopiti; ostal je prav nadskalo, na kateri sva si midve premislili. Poznejeje sestopil ob pomoči gorskih reševalcev …Mojca pa je v dolini še ponovila: »Vidiš, ressva se pametno odločili!!«Planinske kavke, v ozadju VišTorej … upam, da se bova še naprej pametnoodločali in da se bova z najinih redkih skupnihtur vračali varno in zadovoljni. Ampak tistiškratek v moji glavi ne odneha, sem ter tja mespomni: »No, pa spet nisi bila na vrhu!« Čutim,da me hoče jeziti, pa se le nasmehnem, kajtitedaj v mojem spominu oživijo čudovite slikes poti. Pot je tista, ki ponuja vsakovrstna doživetja!Seveda je vrh resnično čudovita nagrada,ki me razveseli. Hkrati pa vem, da brez dolgih,strmih gozdnatih in skalnatih pobočij, ki jih jetreba prehoditi, tudi vrh ne bi bil to, kar je.Spustili sva se v mehak pršič, skoraj lebdelisva; sledilo je prijetno smučanje in, kot je znanovsem turnim smučarjem, sva bili čisto prehitrov dolini. Turno smučanje je nekaj neverjetnega,vsega je dovolj, veliko hoje, doživetij in lepot,mraza in toplih sončnih žarkov, tudi nevarnosti,še najmanj od vsega pa je smučanja. Vturnem smučanju je čar, lep in močan, gibanjepo sveže zasneženih poljanah je enkratenin močan stik s prvinsko naravo, je dviganjenad vsakdanjo stvarnost, je vsakokrat znovačudenje ob zimskih slikah v gorah … m Jana Remic37

1-2008Veriga Grintovcev, pred njimi ruševnati Rzenik Vladimir HabjanBombni napad na RzenikNaše gore nekoliko drugače Miran BremšakMaja leta 1944 je na območje Male planinestrmoglavil poškodovan ameriški štirimotornibombnik B 17. V njem je bilo deset članovposadke. Dva sta umrla v strmoglavljenemletalu, preostali pa so skočili s padali, vendar jepozneje še en član posadke umrl zaradi hudihpoškodb, ki jih je dobil pri doskoku. Polegosebnih zgodb članov posadke je tu tudi materialnidel zgodbe, ki očitno ni dovolj pojasnjen.Podrobnosti zaradi oddaljenosti dogodka, neposeljenegaobmočja in vojnega obdobja nisoznane.Pri evidentiranju arheoloških najdišč v visokogorjusta bili odkriti dve lokaciji, ki se navezujetana omenjeni medvojni dogodek. NaMali planini je bil odkrit depo streliva z letala,ki ostaja varno zakopan, na planini Rzenik paje bil najden krater, ki ga je izkopala izrednovelika letalska bomba. Ta del zgodbe pa jemogoče delno razložiti.Na spodnjem delu planine Rzenik je bilanajdena lokacija z antično lončenino in ognjiščem.Pozneje se je izkazalo, da je le nekajmetrov proč tudi tloris antične koče. Pri pregle-38

1-2008du neposredne okolice z iskalcemkovine je bilo v zemljizaznati izredno veliko železnihpredmetov. Med rušjemse je pokazal krater pravilneoblike, globok več kot dvametra ter premera dobre trimetre. Odvzeti kosi železa sonedvomno pokazali velikešrapnele, ostanke letalskebombe. (Šrapnel je nabit tudiob vhodnih vratih Mlakarjevekoče na planini Rzenik.)Kako silovita eksplozija je tobila, si težko predstavljamo,je pa gotovo, da je gostotašrapnelov v zemlji taka kot naodpadu starega železa.Vrnimo se k poletu nesrečnegabombnika maja 1944. V zgodbi se pojavinekaj nejasnosti. Letalo naj bi napadlo cilje vokolici Dunaja v Avstriji in potem očitno nadaljevalopolet na jug (verjetno v delno osvobojenoItalijo). Nad Zagrebom naj bi ga zadela protiletalskaartilerija. Zadeto letalo se je obrnilonazaj proti severu. Poškodba je bila tako huda,da se je pilot odločil za skok posadke s padali.Da je let potekal iz smeri Zagreba, je sklepati,ker sta dva pilota s padali pristala v Podhruškiv Tuhinjski dolini, ki je močno odmaknjenaod Velike planine, na kateri so pozneje pristalidrugi člani posadke. Posadka je imela očitnopriporočila, kje v okupirani Evropi je možnozasilno pristati, da se je pilot po preletu Velikeplanine odločil za ponoven obrat in skok spadali. Ker je letalo še imelo zalogo bomb,je pilot pred padcem na Malo planino le-teodvrgel. Verjetno jih je nameraval spustiti naŠrapnel s planine Rzenikplanino Dol, da detonacije ne bi odmevalein pritegnile pozornosti. Zaradi neznanegavzroka pa so bombe padale po planini Rzenik.Zanimivo bi bilo preveriti, ali je pod planinamiše kdo izmed starejših, ki bi kar koli vedel o silovitidetonaciji ali detonacijah na pomlad 1944nad dolino Kamniške Bistrice.Ne želim razsojati zgodovinskih dejstev, jepa predvsem zanimiva povezava zgodovinskihdogodkov iz polpretekle dobe z našimi gorami,ki so bile tudi cilj drugih letalskih podvigov innesrečnih dogodkov. Predvsem velja omenitidele kovinskih zabojnikov ali kar cele zabojnike(cigare), v katerih so zavezniška letala dovažalaorožje in opremo za partizane. Pozornooko jih bo zasledilo nad Starimi štalami, pa tudina planini Spodnja Dolga njiva pod Košutnikovimturnom in še kje; planinci smo jih nevedezamenjali za staro odvrženo pločevino. m39

1-2008Zelo (malo) zahtevna pot Aleksander Čičerov Aleksandar GospićZgodilo se je letos, in vesel sem tega. Vzelo kratkem času sem namreč obiskal dvepoti v Kamniško-Savinjskih Alpah. Ker so biliz menoj člani skupine Planinskega orla, semse še posebej potrudil in izbrskal vso mogočoliteraturo o Mrzli gori in Raduhi. Čeprav obezelo zahtevni poti dobro poznam, sem bil prioznaki zahtevnosti druge neprijetno presenečen,moji planinski tovariši pa tudi. Pa lepo povrsti.Mrzla goraZa pot po zahodnem grebenu na vrh Mrzlegore v planinskem vodniku (Kamniške in SavinjskeAlpe, PZS 2004, Habjan in sod.) nastrani 165 piše, da gre za zelo zahtevno pot.Če se vzponu po njej pridruži še mrzlogorskiveter, ki te hoče preprosto odpihniti v dolino,je zadeva presneto resna. Verjemite, mi smo jodoživeli takó. Na poti smo srečali tudi nekajdrugih planincev, opremljenih s plezalnimipasovi za samovarovanje in čeladami. Vse, kotje treba, saj je zelo zahtevna pot pač taka, da jetreba ves čas uporabljati roke (pa tudi na glavone gre pozabiti), varovalne naprave omogočajoprehode težjih mest, čelada pa sodi na tej potiprav gotovo na glavo in ne v nahrbtnik. Ni zavrtoglave! Priporočljiv je celo vodnik. Smerves čas izkazuje resnost in pogledi v dolino so»letalski«. Še na vrhu se moraš pazljivo obrniti,da ne bi po hitrem postopku sestopil nazaj naOkrešelj ali kam drugam. Sestop je prav takozahteven in oznaka na začetku poti opravičujeresnost početja na Mrzli gori, zato sem prepričan,da oznaka zelo zahtevna pot ne zavaja morebitnegapogumneža. Oceni o zelo zahtevnipoti se pridružuje tudi Andrej Mašera v svojih50 zavarovanih poteh (glej str. 33).RaduhaŽe kmalu po uspešno opravljenem vzponuna Mrzlo goro nas je pot vodila na Raduho.Slavna ferata Via delle Bocchette40

1-2008Do Grohata smo kar hitroin že strmimo proti severnisteni Raduhe. Zaenkrat smoše sami, na Durcah pa žeslišimo in vidimo, kako sevzpenjajo planinci, ki sozačeli bolj zgodaj. Kmalusmo pri križišču, leva pothiti proti Durcam, mi pa sepri smerni tabli odpravimona desno. Na tabli z belimičrkami na rdeči podlagipiše »VRH RADUHE, ZELOZAHTEVNA POT«. Takoj seoglasijo prijatelji in mi sicerv šali očitajo, da sem jih zapeljalna težjo pot, kot semobljubljal. Mirim jih, da nebo nič hudega in da so takepoti že plezali v Dolomitih,na feratah. Zavijemo podsteno in se počasi bližamo vstopu. Izkoristimoravnino pod vstopom, da se opremimo spasovi in čeladami, palice romajo v nahrbtnik.Še požirek, da ne bomo žejni, ko se mimo naszapodi skupina glasnih planincev in nadaljujepo poti na vrh. O pasovih in čeladah ni sledi,palice imajo kar v rokah in se veselo pomenkujočodpravijo navzgor. Moji me gledajo, jaz pavztrajam pri popolni opremi. V že omenjenemplaninskem vodniku na strani 260 najdemooznako, da gre za 'zelo zahtevno, markiranoin zavarovano pot'. A. Mašera zapiše, da greza malo zahtevno pot. In prepričan sem, damu lahko pritrdimo, čeprav smo jo osvojili vpolni »bojni opremi«. Po naši oceni bi zaslužilaoznako zahtevna pot, ker je pri vzponu čeznekaj mest treba uporabiti roke, varovalnenaprave pa so namenjene planinčevi varnostiin niso nujno potrebne za premagovanje težjihmest. Brez težav in varno smo zlezli na vrhRaduhe kljub čudnim pogledom planincev, kiso skoraj tekli pred nami in se zaradi oznakezahtevnosti sploh niso vznemirjali. Pri koči naGrohatu sem premišljeval o oznaki. Mislim, dabi zaslužila drugačno, ki je sicer kategorizacijaplaninskih poti PZS ne pozna, je pa prav posrečena;zelo (malo) zahtevna pot. Kazalo bi razmislitio oznakah in jih prilagoditi dejanskimrazmeram. Naj opozorim na zelo smiselne pripombeA. Mašere v junijski številki PV (2006),Ferata je lahko tudi navpičnaki mu je kmalu sledil A. Stritar s prispevkom oocenjevanju poti v gorah (PV, št. 10/06).Novi zakon o planinskih potehPrav tako kaže opozoriti na Zakon o planinskihpoteh, ki je začel veljati 7. julija 2007 in gaje PZS pospremila na pot z zahvalo vsem, ki sosodelovali (poleg poslanca Mogeta bi bilo smiselnosporočiti še preostale sodelavce) pri pripravitega za planince tako pomembnega besedila!Zakon je potreben, o tem ne kaže izgubljatibesed. Ali pa je oblikovan tako, da ne bopovzročal »Raduhinega sindroma«, je avtorjuprispevka v tem trenutku težko reči. Vendarje še čas, da se planinska strokovna javnostpotrudi in pomaga ministru in ministrstvu zašport, da pripravita predpis, ki bo natančnodoločil način kategoriziranja planinskih potipo zahtevnosti. Časa imamo še do 7. aprila2008. Neproduktivno bi bilo rušiti zakon, kije komaj začel veljati, podzakonski izvedbenipredpisi pa še niso sprejeti.Pa brez zamere. Tudi prihodnjič, ko bomošli na Raduho, bomo opremljeni, kot je prav.Zaradi treninga in za zgled. Upamo le, da nebo preveč drugih zgledov in nasmeškov, kinas bodo spraševali: »Kaj pa strašite s čeladamiin plezalnimi pasovi? Saj je skoraj pešpot navrh!« m41

1-20082. mednarodni festivalgorniškega filmaFebruarja bo spet pestro Urban GolobOd srede, 13., do sobote, 16. februarja2008 bo potekal 2. mednarodni festivalgorniškega filma v organizaciji Društva zagorsko kulturo in soorganizaciji Cankarjevegadoma. Na njem bo predstavljenihveč kot štirideset tujih in domačih filmov,med njimi tudi takšni, ki so prejeli najvišjenagrade na tovrstnih festivalih po svetu.Ob filmskih projekcijah se bodo vrstilapredavanja vrhunskih domačih in tujih alpinistov,okrogle mize z gorniško vsebino,predstavitve gorniške literature, na ogledpa bo tudi razstava gorniških slik in fotografij.Predstavljamo letošnje predavatelje.Tina Di Batista že nekaj let zaporednosi naslov najuspešnejše slovenske alpinistke.Odlična je v vseh zvrsteh alpinizma.Je prva ženska, ki je smučala z Denalija, zMoniko Kambič sta opravili prvi ženskivzpon na Fitz Roy v Patagoniji, v Himalajise je povzpela na Ama Dablam, lani pa je sSandro Voglar in Tanjo Grmovšek opravilaprvi ženski vzpon na Trango Tower. Preplezalaje vse »tri probleme Alp« (severne steneMatterhorna, Eigerja in Grandes Jorasses),za nameček pa pri športnem plezanjuuspela v spodnji deseti stopnji. Tina je enaizmed dveh slovenskih gorskih vodnic zmednarodno licenco, sicer pa je zaposlenav enoti vrhunskih športnikov pri policiji.Matej Kladnik, najperspektivnejši mladislovenski alpinist, je začel plezati leta 1999 vKamniku, štiri leta pozneje pa se je udeležilsvoje prve odprave (v Ande) in postal tudi pripravnikGRS. Septembra 2005 se je prvič srečals Himalajo in se kot član odprave povzpel naDaulaghiri VIII (7246 m) po Nemški smeri. Leta2006 je opravil solovzpon po zahtevni in kompleksni2700 m visoki Cassinovi smeri na najvišjivrh Severne Amerike, Denali, jeseni istegaleta pa preplezal še novo smer na Čomolhariju(7326 m) v Tibetu.Andrej Grmovšek, neutrudni »Grmo«,je zagotovo eden najboljših in najaktivnejšihslovenskih alpinistov v zadnjem desetletju.Predstavnik hitrega in lahkega plezanja vvelikih stenah (Cerro Torre, Nameless Tower)se najbol je počuti v skali Dolomitov, v katerije opravil nekaj težkih prostih ponovitev,42

1-2008podobne pa je nanizal tudi v zahodnih Alpahin doma. Na odpravah uspešno združuje plezanjein raziskovan je, rezultat tega pa so »eksotične«nove smeri na Kitajskem, v Indiji in naMadagaskarju.Marjan Manfreda - Marjon je legenda zodprave na Makalu 1975, na kateri je osvojil vrhbrez dodatnega kisika – to je bil takrat svetovnirekord. Že konec šestdesetih let je s prijatelji izskupine Peronospora opravljal vzpone, ki sosodili v vrh evropskega alpinizma. Na Everestu(1979) je za veliko ceno nekaj izgubljenihprstov odprl pot proti vrhu preostalim članomodprave. Po kar dolgem odmoru – v tem času jenapisal tudi odlično knjigo Golo sonce – se jeves zagnan vrnil in leta 2003 preplezal severnosteno Matterhorna, leto pozneje je stal na vrhuDaulaghirija, leta 2005 pa na Ama Dablamu.Miha Valič je odličen vsestranski alpinistmlajše generacije. Še nedavno smo ga poznalikot odličnega skalnega plezalca, lani pozimi paje z 82 osvojenimi štiritisočaki pokazal svojoalpinistično širino. Plezal je še v Andih, Yosemitih,Kavkazu in dvakrat tudi v Himalaji. Po dokončanemštudiju biologije se je preživljal kotgorski vodnik, v zadnjem času pa je zaposlen všportni enoti policije.Anglež Mick Fowler je eden najbolj cenjenihalpinistov na svetu, znan po originalnempristopu k alpinizmu. Danes 51-letni Fowler jezačel plezati v londonskem predmestju in nadaljevalz odmevnimi vzponi na Škotskem. Prebojna mednarodno sceno mu je uspel z novosmerjo v Taullirajuju (Andi, 1982), od takrat paje nanizal številne nove smeri, med katerimiso najbolj znane Zlati steber v Spantiku (1987),prvi vzpon na Arwa Tower (Indija, 1999), novasmer v Tavečeju (Nepal, 1995), izjemna smerv Sigunjangu (Tibet, 2002), za katero je prejelzlati cepin, in Manamčo (Tibet, 2007). Vseskozihodi v redno službo in pleza le v prostem času.Fowler je tudi izjemen pisec in avtor številnihčlankov ter dveh knjig.Poljak Krzysztof Wielicki je plezal povsem svetu in se v sedemintridesetih letihsvojega plezalnega staža udeležil 37 odpravv visoke gore, vodil pa jih je osemnajst. Kotpetemu človeku na svetu mu je uspelo splezatina vse osemtisočake in vsi ti vzponi brez izjemeso bili zelo kvalitetni, npr. prvi zimski vzpon naEverest, nova smer na Manaslu, na Daulaghiri(solo) in Šiša Pangmo (solo). Tudi na Lotse (prvizimski vzpon) se je povzpel popolnoma sam.Sam je opravil tudi z Nanga Parbatom, svojimzadnjim osemtisočakom leta 1996. Wielicki jevsekakor eden najbolj izkušenih himalajcevsploh.Več informacij na spletni strani Društva zagorsko kulturo: www.imffd.com. mČez zelene trateČez zelene trategrem med hribe v svate;že tam gozd šumi,potok žuboriin pastirček vriska,na piščalko piska;srečen sem, vesel,da bi ves svet objel.Bele so planine,v cvetju že doline;spletel venec novs tisoč bom cvetov.Tam na oknu belibodo že dehteli;ko pa se ospo,novi se razcveto.Kaj bi ne prepeval,svetu razodeval,da res ljubim jo,tole zemljico.Živa je narava,v vetru pesem plava;sredi teh gorasreča je res doma!Zvonko Čemažar43

1-2008Montaž –Via DognaGrande course par excellence in Brane Pahor Andrej StritarOnŽe dolgo sanjal jaz sem tvoj obraz,obraz iz Dunje, najlepših sten tvoj raz,sprejel pet lačnih duš si tam lepote,slovo težko je, srca niso več sirote …Človek v sebi tako kot gora vedno skriva večobrazov, tudi najlepšega, le da človek najlepšegadostikrat skrije, gora pa ne, vedno ti ga je pripravljenapokazati, če si to le dovolj močno želiš. Čese znaš zazreti v ta obraz z vso svojo spoštljivostjo,ti bo gora to vrnila z nasmehom, v sebi bošostal globoko potešen in bogato poplačan.Tudi Montaž, vsemogočni kralj, ta veličastnagora v Zahodnih Julijcih, skriva v sebi najlepšiobraz. Pokaže nam ga iz Dunje, osamljenegorske doline, kjer se nam razkriva njegovaosupljiva zahodna stena in kjer poteka njegovaznamenita smer – Via Dogna.Na Montaž sem se povzpel dvakrat, obakratpo klasični poti s Pecola, obakrat me je sprejelv meglicah, a nič zato, vseeno sem spoznal, daje to velika gora, vredna vsega spoštovanja. Žeprvič, še bolj pa drugič je v meni zatlela iskricaupanja. Želel sem si tudi Vio Dogno, ta najžlahtnejši,najnaravnejši pristop čez zahodnosteno.Pot k njemuV soboto me pokliče Irena, tisto majhno,drobceno bitje neizmernega poguma in iskrivegaduha. Skupaj s prijateljem Borutom smože imeli načrt za Tumovo na Veliko Špičje, kovpraša: »Imam še boljšo idejo, sta za Montaž poVii Dogni?« »Ja, kdo nas bo pa vodil in varoval?«»Borut, prijatelj od Bojane, saj ga poznaš!«Takoj pristanem in že smo dogovorjeni. Borutasem spoznal pred nekaj leti v Tamarju, ko sva44

1-2008zjutraj, čakajoč, da Irena in Bojana vstaneta,skrila Irenine gorniške čevlje in se nato od srcanasmejala, ko jih je dve minuti vneto iskala,preden sva ji povedala, da gre za šalo. Lahko biga označil za pravega alpinista med glasbenikiali pa glasbenika med alpinisti, saj sta skupajs Tinetom (Miheličem) v njegovem zadnjemobdobju zlezla marsikatero, bila sta sodelavcain prijatelja. V meni je takoj vzbudil velikomero zaupanja in spoštovanja.Temna noč se še krepko upira rojstvu prvojulijskegadne, ko vozili drvita novim, povsemsvežim poglavjem naših gorskih poti naproti.V prvem so Irena, ki jo že vidim, kako preklinjazanjo povsem nehumano uro, naš vodjaBorut in njegova Bojana. V drugem sva skupajz drugim Borutom, najzvestejšim prijateljemZahodnih Julijcev, kar sem jih kdaj koli srečal,zato mu Via Dogna predstavlja še posebej velikpraznik.Zvezde ugasnejo, že smo na Nevejskemprevalu, rojeva se dan, z Ireno pa sama pohitivana planino Pecol. Mirno, spokojno jutro.Sonce še ni pokukalo izza vogala, da bi ssvojimi žarki stopilo roso na travah prostranihpašnikov, v katerih nedrjih tudi svizci spijosvoj mirni sen. Le on, gospodar nad planino, kiod tu kaže svojo najmilejšo podobo, je buden,željno pričakujoč novih duš prišlekov, ki biradi pokukali v njegova kraljestva. Le počakaj,prijatelj, popoldne se spustimo čez tisto tvojodolgo lestvico, če nas bo le Via Dogna spustilaskozi.Z mojim avtom se vrneva na sedlo, zbašemose vsi v enega, pot pa nas po dolini Reklanicepospremi navzdol in na koncu zavije desnov dolino Dunje. Tam se kmalu spet pričnemodvigovati. Kot v tropu ovac se tiščijo skupajskromne hiške v redko posejanih osamljenihvasicah. Sami mračni gozdovi, številni tuneli,na desni pa se začnejo risati visoki obrisi vnovo jutro prebujajočih se gora. Kar malcesmo bili že siti dolge vožnje, ko nam za nekimovinkom skoraj vsem naenkrat vzame sapo.Skozi krošnje dreves se prikaže pred nami on,velikan nad velikani, s svojo čudovito zahodnosteno. Ostri robovi številnih sten, med katerese zarezujejo divji žlebovi, visoko ležeče prepadnepolice, nad katerimi v nebo kipi ponosnivrh, ja, to je podoba, ki tudi nas navdihne z vsoresnostjo in spoštljivostjo.Do steneKončno za kapelico ustavimo, si oprtamonahrbtnike in se spustimo po kolovozu. Kmaluprekoračimo živahen potok Dunje, ki naspozdravi s svojim žuborenjem, za njim pa žezačnemo oprezati za napisom Via Dogna. Napisane najdemo, pač pa prve redke, nato pa čedaljepogostejše rdeče packe, ki nas po rahli stezicimed na gosto posejanimi bukvami vodijo strmonavkreber. Sape nam že močno primanjkuje, kose končno prebijemo iz gozda in si oddahnemopri sestopu v grapo, kjer nas pričaka potoček.Videti je, da žeje na turi res ne bomo trpeli. Kose dvignemo proti robu, smo polni pričakovanj,kaj nas čaka za njim. In to je tista, ena izmedmnogih stvari, zaradi katerih rad hodim v gore.Srce je vedno radovedno, vedno lačno, vedno siželi nečesa novega. Po prečkanju dveh grap postrmi gredini je pa res že čas, da si ogrejemo tudihladne prste. Nedolžno poplezavanje v prvemdvajsetmetrskem skoku nam prijetno poženekri po žilah in nam pove, da se je plezanje poVii Dogni pravkar pričelo.Redka, komaj vidna stezica nas med strmimskrotjem in redkim ruševjem vodi naprej. Nadnami eno samo veličastno obzidje, posejano zneprehodnimi stenami, pod nami pa globokonekje spodaj, komaj še slišno našim ušesom inpovsem nevidno našim očem šumi rečica.Poskušamo se pomakniti čez rob, da bi uzrlinjeno dno, pa se ne da. Naj ostane taka, kot je:skrivnostna, nenavadna, taka, kot jo je ustvarilamati narava, soteska Clapadorie. Iz njenega dnase šopiri v nebo ostenje, ki je na vrhu nabrušeno,kot da bi rasle iz njega kamnite igle, nožiali meči. Greben mečev (Cresta delle Lance naJof di Miezu), onkraj katerega se nam v soncunasmiha Zabuš, je skupaj s sotesko Clapadorieeden od prvih smejočih se delov obraza, kinam jih tisti dan pokaže Via Dogna.Stezica se nenadoma konča v ruševju,navzdol ne gre več, navzgor tudi ne, kaj pazdaj? Seveda, ko preberemo opis, vemo, trebabo samo malce nazaj do prve široke grape.Borut, Irena in Bojana odhitijo v grapo inveselo javljajo, da so po dolgem času ponovnonaleteli na rdeče packe. Smer bo torej v mokrizlizani grapi, ko Borut naenkrat od zgorajzavpije: »Pazi, kamenje!« Z drugim Borutomnama komaj še uspe skloniti glavi in ju pokriti45

1-2008z rokami, ko kamni, kot pest veliki, z vso brzinozgrmijo mimo naju. Montaž nas opozarja, kdoje tu glavni in kako moramo biti previdni, danas bo varno spustil do svojega prestola.Vzpon po steniGrapa, sprva posejana z mokrimi in gladkimiskalami, je ravno toliko še prijazna, danam dopušča sproščeno plezanje. Potrebe povarovanju še ne začuti nihče, pravzaprav vsiuživamo v svobodi in sproščenosti ter pričakovanju,kdaj bomo uzrli bivak Muschi. In končnose prikaže izza vogala. Ali sem napisal mordabivak? Kje pa. Malce širša votlina sredi stene, natleh pa par mokrih blazin. Če jih ne bi bilo, če bitam gorel skromen ogenjček, bi človek zlahkazačel oprezati, od kod bo v svoj dom prikolovratilkakšen kosmat neandertalec. Bivak pa jetudi mesto, nad katerim se začne najtežji delvzpona, t. i. Siva stena. Zato vsi takoj ubogamoBoruta in si nadenemo plezalne pasove.Srce mi začne hitreje utripati, poln sempričakovanj, poln skritih bojazni, bo šlo? Vstopnicado Sive stene je širok, izbočen skalnattrebuh, nad katerim je preozek preduh, da bišlo skozenj, pod njim pa moker sluzast lijak.Edina možnost torej okoli trebuha. Borut je ssvojo višino in dolgimi koraki kar hitro čez,in ko pripravi varovališče, krenemo eden zadrugim tudi vsi preostali. Led je prebit, telose sprosti, vse zavore popustijo, ko si željnoogledujemo široko, močno razčlenjeno stenopred seboj, zraven katere se na desni bohotiprevisna rdeča stena. Na vrhu vsakega žlebu alikrajše stene pa police, ene ožje, druge širše.Borut se ponovno prvi zagrize v skalo inkot veverica je urno na novem stojišču. Vsakegaposebej vpraša, ali je treba varovati, nato pakrene naprej. V osrčju Sive stene smo. Dihamoz njo, dajemo ji vsak svoj košček hrepenenja,ljubezni in življenja v tistih kratkih, enkratnihtrenutkih, ki minevajo ob grabljenju našihrok za čvrstimi oprimki in pomikanju nog sPlezanje v Sivi steni46

1-2008Montaževa Sfingastopa na stop. Težave se stopnjujejo, vednobolj zaupamo Borutovi vrvi. Izstop iz stene senam že nasmiha, ko se pred nami pojavi zadnjaovira. Borut tipa na levo, desno in po sredinipreizkuša, kje bi šlo lažje. Odloči se za srednjikamin. Višje ga ne vidim več, le ko spusti vrv, sepripnem, mu zavpijem, da sem pripravljen, onpa nato, da varuje. Zadnji kamin, ozek, a dovoljza roke in noge, ki se opirajo na obe strani inse dvigujejo. Smeh nama obema zleze čez usta,ko sem pri njem. Naroči mi, naj stopim na ozkopoličko nad njegovo, da bodo ostali imeli kamizplezati. Mera adrenalina doseže vrhunec, kostojim na tisti komaj za čevelj široki in meterdolgi polički ter čakam na konec najbolj napetegadela zgodbe tistega julijskega dne.Kako majhna je ločnica med poličko inneznansko globino pod menoj, kako majhnaje ločnica med življenjem in večnostjo, premišljujem,ko vendarle zagledam glavo prijateljaBoruta pod sabo. Še krajši žleb pred nami inSiva stena je premagana.Kakšno olajšanje, kakšna nagrada, ko lahkovsi hkrati poležemo na zeleni skrotasti preprogi,ki nas pričaka na vrhu stene. Globoko sioddahnemo, pogledi pa zaplavajo tja navzdol,od koder smo prišli, in kot v sanjah plapolajokrošnje dreves v neskončnih globinah Dunje.Kam pa zdaj? Divjina okolja je nepopisna,sami prepadi, same ostre stene objemajo Oslovgreben. Izhod se pokaže na desni na policah,ki pa so lažje prehodne, posute s travami,mahom, kot da bi nas stena hotela nagraditi,ker smo premagali njen najtežji del.Kako lagodno, kako pomirjajoče je plezanje,ker se zavedamo, da je najhujše za nami.Višje smo, bolj se svet odpira, širijo se novaobzorja in na levi se pokaže lepo oblikovanaskalnata Sfinga. Kamnito levinjo z njeno izrazitopokončno glavo na nežnih travnatih policahskrbno čuvajo kozli, njeni večni zvesti prijatelji.Kakšno enkratno sožitje mrtve in žive naravepredstavlja Montaževa sfinga. Onkraj nje nasedelcu počivata gornika. Prilezla sta gor poVii Amalii, še eni od poti, ki vodijo na Montaževprestol. Široka prostrana melišča še zmeljejonaše rahlo utrujene noge, ko nad Visoko policokončno ugledamo ogromno markacijo. Pooznačeni poti se nam za prvim večjim ovinkompokaže bivak Suringar. Kako lepo bi bilo zvečer47

1-2008posedeti pred to kovinsko kočico, ki je pripetanad previsno steno, in se zazirati v sijoče zvezdnatonebo, kakršnega v dolini nikoli ne zrejonaše oči.VrhPo krajšem počitku pred bivakom in zaužitjuvelike malhe čudovitih razgledov se obaBoruta odločita, da bosta skrajšala turo in sestopilapreko škrbine Vrh strmali na Pecol. Jaz pa siželim več, želim si še vrh in ne samo poti, želimsi postaviti še piko na i, pa čeprav je že pot preseglavsa tista moja tiha pričakovanja. Dekletimi ustrežeta in skupaj gremo do vrha.Čez skrotaste, izpostavljene strmali seobrnemo levo v Findeneggov ozebnik. Soncemočno žge, nahrbtnik postaja vse težji, znoj micurlja izpod čelade, noge so vse bolj svinčene,a ne dam se kar tako, tik pred ciljem pa vendarne bom odnehal. Punci sta precej spredaj, jaz paiztiskam iz sebe še zadnje atome moči, ko premagujemmočno razčlenjeno skalo in za posladeknaletim še na ozek kaminček, čez kateregame gladko požene trma. Končno, žleb se naenkratpoloži in kratek, zanesljiv grebenček nasprivede na vrh.Majhen, kamnit in nekoristen košček svetanaenkrat postane zatočišče naših izpolnjenihželja, sreče in ponosa. Pozabljen je ves napor, izginejoskrbi, posuši se ves znoj, ko se začnemoozirati naokoli. Dolga je veriga preostalih Poliškihšpikov, ki kot vojščaki stražijo svojega poglavarja,tudi prvi sosed Viš prav nič ne zaostajapo veličini, pa odsekana Strma peč, v daljavi pase v soncu nasmiha naša kaninska skupina. Paše bi se videlo, če se od nekod ne bi prikradlenezaželene meglice, ki onemogočijo popolnrazgled.Obe prijateljici me tesno objameta, vsaka ssvoje strani, bližnjega Italijana pa prosimo za hudomušenposnetek (za mojo ženo, pravi Irena).V njihovi skupini pa prepoznamo starejšegaitalijanskega gornika, ki smo ga pred dvematednoma spoznali na Monte Serniu, kamor jo jeprimahal z najlepšim kužkom, kar sem jih kdajvidel. Kakšno naključje, tesno nam stisne roko,pripovedujoč, kako je tudi on nekoč priplezalgor po Vii Dogni. Ponoven dokaz, da gore ljudizdružujejo in ne razdvajajo, kot se to prepogostodogaja v dolini.Sestop in slovoPo izdatni malici pozvonimo še na zvonzraven velikega križa in se prepustimo markacijam,ki nas sprva po zračnem in ozkem grebenu,nižje pa po nevarnih gruščnatih rolerjih pripeljejodo vrha znane Pipanove lestve. Krepkodržeč se za stranske jeklenice in neprestanoozirajoč se v svoje noge, se previdno, korak zakorakom spuščamo v nam grozeči prepad.Na to jekleno lestev me veže prav prijetnaanekdota. Ko sva se pred enajstimi leti prvičskupaj s sinom povzpela na Montaž, sva ženidoma ločeno pripovedovala svoje vtise. Ko jesin ušel na dvorišče, sem dejal ženi, da je bilokrasno, le na lestvi me je bilo zanj kar malcestrah. Medtem pa, ko sem se tuširal, je žena pobaralaše sina, ki ji je odvrnil: »Prav super je bilomami, le na lojtrci sem se za očija močno bal.«Prav prijetni so tisti spomini na skupne poti ssinom in upam, da bodo nekoč tudi njega goreponovno zvabile medse.Še nekaj skoraj previsnih jeklenic in žesmo na dnu. Tam je res konec vseh težav, le šeogromno melišče in že lahkotno poskakujemomed na gosto posejanimi cvetlicami živozelenih trat planine Pecol. Malce preglasnoje žal naše čebljanje o prvih vtisih, tako da sesvizci s svojimi predhodnimi žvižgi brž poskrijejov svoje luknje, ne meneč se za vnete občudovalce.Že smo pred kočo Brazza, kjer nas veselo pozdravitanaša Boruta, ki sta si medtem kar poštenoodpočila po dveh zaužitih hmeljnih napitkih. Vsiskupaj si krepko stisnemo roke, z Ireno pa pohitivanaprej. Dolga pot naju še čaka nazaj v Dunjo,a nič zato, po takem doživetju nobena stvar niveč težka za najini utrujeni telesi.Končno sva se pripeljala do mojega avtapri jutranjem izhodišču, a na tistem jutranjemovinku sva se nazaj grede le ponovno ustavila.Zadnjo, najlepšo sliko tistega julijskega dne sopobožale najine oči. S spoštljivostjo sva se šezadnjič zazrla v Montaževo zahodno obličje. Bilaje še zadnja slika, ki se je počasi usedala v najiniduši: slika, polna rumenih, rdečih in modrih živahnihbarv, ki jih je le tu in tam zmotila rahlasivina, ki je presekala steno in dala še večji poletdvema ostrima špicama, da sta vzkipeli v umirajočidan. Tiho, brez besed sva se usedla vsak vsvoj avto in se odpeljala prijateljem naproti. m48

Simonyspitzein Großer Geiger1-2008Redko obiskani gori v skupini Großvenedigerja in Bor ŠumradaLega in predstavitevSimonyspitze, 3488 m, in Großer Geiger,3360 m, sta gori v odmaknjenem in redko obiskanemzahodnem predelu skupine Großvenedigerja.Večini slovenskih gornikov sta v največjigorski skupini v Avstriji, Visokih Turah,najbolj znana Großglockner in Großvenediger.Prvi zato, ker je pač najvišji vrh Avstrije, drugipa zato, ker je glede na višino dokaj lahko dostopen.Tukaj se poznavanje Visokih Tur povečinikonča. Sam sem se v zadnjem času izrednonavdušil nad osvajanjem težje dostopnih tritisočakovv Avstriji in Italiji, predvsem tistih, kiso povsem tuje množicam, ki vsak dan derejona Großglockner in Großvenediger. Tako meje pot ponesla tudi v predel, kjer nad kočamile redko srečamo kakega gornika. Zahodnood mogočnega Großvenedigerja v glavnemgrebenu, ki se vleče proti zahodu, je prvaGroβvenediger49

1-2008Vzpon na Simonyspitzevisoka gora Großer Geiger. Z njega je verjetnonajlepši in najmogočnejši pogled na Großvenediger,saj nam je njegova celotna zahodnastran kot na dlani. Z vrha Großer Geigerja semogočni greben nadaljuje proti zahodu in čeznekaj manj pomembnih tritisočakov dosežedvoglavi vrh Simonyspitze. Ta ima dva glavnavrhova, zahodni je 40 metrov višji od vzhodnega.Greben se nadaljuje na najvišji vrh najzahodnejšegadela Visokih Tur, na 3499 metrovvisoko Dreiherrnspitze. Preden pade v globokodolino, ki meji na Zillertalske Alpe, se dvigneše na 3495 metrov visoko Rötspitze, o kateremsem pisal v eni od prejšnjih številk Planinskegavestnika. Torej en sam lep venec tritisočakov.Gori, opisani v tem članku, sta najlažje dostopniz juga. Za orientacijo naj nam bo dolinaVirgental, ki se iz Matreija odcepi proti zahodu.V dolini se ne bomo mogli izgubiti, saj je izhodiščeprav konec doline v vasici Streden, navišini 1403 metrov. Tu je začetek več značilnih,izredno dolgih dolin. Naša je prva, ki se raztezaproti severu in se imenuje Maurertal. Čisto nanjenem koncu se dviga Großer Geiger. Približnona sredini doline leži izredno prijetna koča Essener-RostockerHütte, 2208 m. Od nje sta namvrhova Simonyspitze kot na dlani, medtem koGroßer Geigerja od tu ne vidimo. Nad kočo sezačnejo mogočni ledeniki, ki segajo do višine2600 metrov in so obsežni, izredno razpokaniin razbiti ter težko prehodni. Njihova edinašibka točka je zima, saj so takrat ob obilnihsnežnih padavinah razpoke praviloma zalite.Simonyspitze in Großer Geiger sta na vse straniobdana z ledom. Iz doline in od koče so ledenikivideti dokaj lepi in prehodni, vendar ko smoenkrat višje gori, vidimo, da smo se znašli v labirinturazpok z redkimi prehodi.Čeprav dostope varujejo ledeniki, ima izdoline Maurertal Simonyspitze šibko točko.Od vzhodnega vrha poteka v dolino skalnato-snežnijugovzhodni greben, ki je v zgodnjisezoni popolnoma zasnežen z naklonom do60 stopinj, kasneje pa ima skalne odseke, ki50

1-2008postrežejo s plezanjem do druge težavnostnestopnje. Visok je več kot tisoč metrov in predstavljaprvovrstno turo z izjemnimi razgledi. Ponjem pridemo direktno na vzhodni vrh, do 40metrov višjega zahodnega vrha nas loči še polure plezanja po zračnem snežnem in skalnatemgrebenu.Pristop na Großer Geiger je dosti daljši inobjektivno nevarnejši zaradi razpokanegaledenika. Od Essener-Rostocker Hütte nadaljujemopo dolgi dolini Maurertal, ki se začnestrmo dvigati prav na koncu, kjer preko razbitemorene in ledenika Maurerkees dosežemovršno pobočje. Za vzpon na vrh imamo večmožnosti. V dobrih razmerah priplezamo direktnopo snežni vesini v jugozahodni steni,po zahodnem grebenu ali nekoliko težjemjužnem grebenu.Deževni pristopPo dolgotrajnih deževnih dnevih v avgustuso vremenarji končno napovedali lepše vreme.Tako se odločiva, da ga izkoristiva in opravivadaljšo turo. Četrtek naj bi bil zadnji deževenin napovedano je bilo, da se bo popoldne odzahoda popolnoma razjasnilo. Odločiva se,da se pozno popoldne povzpneva do koče Essener-Rostockerpo dolini Maurertal, kar najbi nama vzelo tri ure hoje. Okoli poldneva sev oblačnem vremenu odpeljeva iz Ljubljane.Na avtocesti poskrbim za prvo presenečenje,saj ugotovim, da sem pozabilvozniško dovoljenje. Sledi sklep, dajaz vozim po avtocestah, oče papo magistralnih cestah, ker bi bilakazen v Avstriji zaradi vožnje brezvozniškega dovoljenja verjetnozelo visoka. Vožnja po avtocestihitro mine in pripeljeva se že skoraj doLienza, kjer se avtocesta konča, začne pa rahlodeževati. V Lienzu zavijeva proti Matreiju, kjerv daljavi v dolini zagledava izredno črno neboin deževno zaveso. Nenadoma začne liti takomočno, da postane vožnja dokaj naporna. VMatreiju zavijeva v Virgental. Ob spremljavidežja se peljeva skozi številne vasice, tudiskozi Hinterbichl, ki je izhodišče za vzpon naGroßvenediger. Prav na koncu doline je vasicaStreden, kjer naju na skoraj praznem parkiriščuoskubijo za devet evrov. To naj bi bila parkirninaza ves teden, dnevna stane tri evre. Parkiravain okoli četrte ure popoldne obsediva v avtu vpopolnoma meglenem in deževnem vremenu.Vsake toliko časa naju preseneti kakšen gornik,ki je kljub dežnemu plašču popolnoma moker.Pravijo, da je bilo dopoldne že lepo vreme. Neobupava še, saj optimistično razmišljava, da boproti večeru lepše. Okoli pol sedmih dež žeponeha in v petih minutah sva nared, vendarzačne ponovno deževati, tako da se kar z gorni-Na jugovzhodnem grebenu Simonyspitze51

1-2008škimi čevlji usedeva v avto. Že misliva na mrzlonoč v avtu brez spalne vreče, ko se nenadomaokoli pol osmih megle razkadijo in hipomase odločiva za zadnji poskus. Začneva hoditipo makadamski cesti, ki naj bi bila zaprta zapromet. Hodiva že petnajst minut, ko začnespet rositi. Že malce mokra prideva do koncaceste, kjer je spodnja postaja tovorne žičnice. Izterenskega avta dva možakarja natovarjata kabinico.Ustaviva se, da bi oblekla dežne plašče,ko nama eden ponudi prevoz prtljage do koče.Vesela mu dava nahrbtnika in odhitiva naprej,kajti vedno močneje začenja deževati. V temidobesedno pritečeva do koče. Ko prideva vjedilnico, naju gledajo kot prikazni. Pot sva siskrajšala z napovedanih treh ur na slabo uro inpol. Naravnava uro in se odpraviva spat.Presenečenj noče biti konecVstaneva zgodaj in zadovoljna ugotoviva, daje popolnoma jasno. Hitro pojeva in se začnevapripravljati, ko me nenadoma pograbi panika.Vse zmečem iz nahrbtnika in presenečen ugotovim,da sem pozabil dereze. Glede na čudovitdan, ki se obeta, sem besen, kako sem lahkopozabil bistveni del opreme. Tečem dol vprašatoskrbnika. Ko ugotovim, da ne zna angleščine,se počasi v polomljeni nemščini pripravljam,kako naj ga vprašam, ali mi lahko posodi dereze.Nenadoma me preseneti z besedami: »Pa dobro,mi čemo da pričamo po naše.« Nasmejem sein ugotovim, da je doma iz bivše Jugoslavije.Hitro mu razložim situacijo. Glede na zgodnjouro naredi resnično vse, kar je v njegovi moči,da bi našel dereze ali da bi dobil koga v koči,ki jih ima in jih ta dan ne potrebuje. Po eni uripove, da jih vsi, ki so budni, potrebujejo. Tako seodločiva, da se vzpneva na hišni vrh RostockerEgge, 600 metrov nad kočo, in se sprijazniva skruto usodo. Odhitiva na vrh in s sabo vzamevasamo fotografsko opremo. Ko se po eni uri hojena vrhu naužijeva veličastnih razgledov in razočaranaopazujeva svoje velike načrte, se vrnevah koči. Do naju pride oskrbnik in nama pove, daje našel fanta, ki tudi dela v koči in bi mi lahkoposodil dereze. Hitro se domeniva, da kljubpozni uri poskusiva na Simonyspitze. Takose od koče odpraviva ob devetih. Do vrha najbi rabila slabe štiri ure in skoraj 1300 višinskihmetrov, kar bi glede na jutranjih 600 metrovzneslo kar lepo višinsko razliko. Prečkava potokin se preko travnatih pobočij vzpenjava protigrebenu. Razgledi so res veličastni. Čim višjese dvigava iz doline, tem lepši je pogled na okoliškevrhove. Po dveh urah prideva do začetkaNa vrhu Vzhodne Simonyspitze, na levi Zahodna, na desni Dreiherrnspitze52

1-2008grebena in prvih skal, kjer se za kratekčas ustaviva. Nato priplezava do prvegasnega, kjer se naveževa in opremiva.Greben je vedno strmejši. Prvo stopnjouspešno preplezava, čeprav je posutaz novim snegom. Sledita strmo snežnopobočje in druga skalna stopnja, kije dosti težja od prejšnje. Nad globokimpogledom na ledenik priplezavana vršno snežišče, ki naju privede naglavni greben, kjer po strmem snežnemrazu po štirih urah stopiva na vzhodnivrh. Ker sva kar utrujena in se je začelooblačiti, ne nadaljujeva proti zahodnemuvrhu, ampak začneva sestopati inpo dobrih dveh urah strmega sestopasva spet v koči. Po tem čudovito preživetemdnevu se zgodaj odpraviva spat,saj zgodaj zjutraj nameravava na GroßerGeiger.Razbite morene, ledeniki inveličasten zaključekPonovno se obeta lep dan. Noge nebolijo od prejšnjega dne, dereze imamna voljo tudi danes, zato se vesela odpravivana pot. Po višinski razliki bodanašnja tura krajša, zato pa bo tolikoveč dolžine, saj je treba prehoditi celotni zgornjidel doline Maurertal. Do vrha naj bi bilo slabihpet ur. V slabi uri prehodiva zgornji, skoraj ravnidel, ki nekaj časa poteka po markirani poti podčudovitimi slapovi in seraki zgornjih ledenikov.Prav na koncu doline, preden se začnevadvigati, je pogled res veličasten. Začneva hoditipo izredno krušljivi moreni, ki ima povrh vsegaše polno ledeniških lukenj, kjer globoko spodajslišiva vodo. Potrebno je kar nekaj previdnosti.Po skoraj treh urah prideva do vrha morene inzačetka ledenika. Opremiva se in vidiva, da bohoja zelo pestra zaradi razpok, ki so ponekodod zadnjega sneženja rahlo prekrite. V pomočpri orientaciji nama je slabo vidna gaz. Prečivaprvi pas razpok in se spustiva za skoraj 50metrov v ledeniško kotanjo ter se nato prekomostičkov, ki na srečo vsi zdržijo, vzpneva nazgornji del ledenika pod jugozahodno steno.Ker stena ni popolnoma zalita, se odločiva zapristop po južnem grebenu. Prečiva ledenikdo sedla med južnim grebenom Geigerja inSestop z Großer GeigerjaGroßes Happom, 3350 m, na jugu. Tu se odprečudovit pogled na Großvenediger, kjer prvičta dan vidiva ljudi. Mnogo navez se vzpenjapo ledenikih in ozkem vršnem grebenu. Pojužnem grebenu s plezanjem do druge težavnostnestopnje doseževa vrh. Ključni del jezračni obvoz okoli strmega stolpa. Razgledje veličasten, ob že omenjenem Großvenedigerjuse vidijo vsi visoki vrhovi Visokih Tur zGroßglocknerjem na čelu. Pogled seže tudi dodolomitskih velikanov. Kmalu se odpraviva,saj naju čaka še izredno dolg sestop po doliničisto do avta.Za konec naj povem, da je bilo to nepozabnodoživetje, polno presenečenj. V dveh dneh svanaredila skoraj 4000 metrov višinske razlike.Popolnoma sama sva uživala v nepozabnem inveličastnem gorskem miru. Za popolnoma izpeljanodoživetje se moram zahvaliti predvsemrojaku iz koče, ki je bil tako prijazen, da mi jepriskrbel dereze. m53

1-2008Na AraratVzpon na najvišjo goro Turčije (5165 m) in Aljoša DornikBoris mi je dve leti neutrudno govoril: ''Daj,gremo na Ararat!'' V mislih se mi je stalno vrtelfilm, kako veselo in lahkotno, z manjšim nahrbtnikom,kot član večje skupine stopam medskalovjem in ledeniškimi jezeri proti vrhu.Sanje so letos postale resničnost, ko je Borisprek PD Viharnik le dal svojo večno željo vprogram izletov. Šest zagnanih planincev senas je s kombijem in kupom opreme odpravilona trinajstdnevno popotovanje po Bližnjemvzhodu. Preden smo se prepustili cestnim dogodivščinam,smo pridobili turške vize in dovoljenjeza vzpon na vrh najvišje gore Turčije,ki je formalno nujno, neformalno pa, kakorsmo ugotovili pozneje, niti ne tako življenjskopotrebno.Ağri DağiArarat leži na skrajnem vzhodu Turčije. Preteklovulkansko delovanje ga je izoblikovalo vstožec, katerega pobočja se počasi razlezejo vnižino. Za Armence je to sveta gora, ki leži naozemlju, ki je nekoč pripadalo njim, sedaj paže nekaj desetletij Turčiji. Tudi poimenovanjegore je različno. Ararat je armensko ime in jemednarodno priznano kot ime najvišje goreTurčije. Turki Ararat imenujejo Agri Dagi, Kurdipa spet po svoje. Ko smo radovednim Turkomna zahodu države, ko so nas spraševali, od kodprihajamo in kam gremo, odgovarjali, da je ciljnašega potovanja Ararat, nas niso razumeli. Kosmo Ararat poimenovali po turško (Agri Dagi),Bazni tabor54

1-2008Večerni Araratnas spet niso razumeli, vendar tokrat zaradinaše izgovarjave: njihov g smo izgovarjali kotslovenski g, kar je nepravilno. Šele podrobnobranje poglavja turške slovnice v vodnikuLonely Planet in neskončno poslušanje turškeizgovorjave je razkrilo pravilno in mistično izgovarjavo:ar da.Pot nas je iz Ljubljane vodila čez bivše jugoslovanskerepublike, Bolgarijo in celotnoTurčijo do živahnega mesteca Doğubayazit.Štiri dni in še nekaj ur smo potrebovali, dasmo prevozili 3200 km. Dogubayazit je manjšemesto, ki leži tik pod Araratom in kjer dobišskoraj vse, kar potrebuješ za vzpon. Ne bomnašteval, kaj vse se nam je zanimivega pripetilomed potjo do izhodišča, naj omenim le našosilno zagnanost za vstop v Turčijo, ko smo nabolgarsko-turški meji ob spremljavi blagodejneorientalske glasbe, ki je vela iz zvočnikov,kot pečeni purani porivali kombi, ker nam jenagajal ventilator in ugašal motor.Za aklimatizacijo ni bilo časaV Dogubayazitu smo brez večjih težavdobili vodiča, zbarantali za ceno in hitro zapustilimesto. Odpeljali smo se do izhodiščaza vzpon na Ararat, do koder vodi razrita makadamskacesta. Tam nas je pričakal konj, kismo ga zasuli z odvečno prtljago, še vedno paso nam ostali težki nahrbtniki, ki smo jih saminosili do drugega tabora. Pot se je zlagomavzpenjala preko travnatih pobočij mimo pastirskihšotorov. Naš vodič Burhan, ki je domaprav pod Araratom, nas je po dobri uri hojepripel jal k svoji družini, ki živi pastirsko-turističnoživljenje na pobočju gore. Pogostiliso nas z izvrstnim slanim jogurtom (Ayran),precej drugačnim od tistega, ki je na voljo vtrgovinah. Vzpon smo nadaljevali po srednjestrmih travnatih pobočjih do tabora 1 (3200m), kjer smo ob sončnem zahodu postavilišotore.55

1-2008Veseli na vrhuPrebudili smo se v lepo sončno jutro. Pozdravileso nas živahne ovce, ki so silile pomelišču ob potoku navzgor. Po štirih urahstrmega vzpona po kamnitih pobočjih, zavitihv neprebojno meglo, smo prisopihali v tabor 2(4200 m), kjer smo že vsi čutili blag glavobol,le Boris se je komaj privlekel. Že med potjonavzgor se je odločil, da se naslednjega dnene povzpne z nami na vrh. Vedeli smo, da bovzpon brez aklimatizacije posut s trnjem. Časaza aklimatizacijo ni bilo, višinska bolezen pa selahko pri posamezniku na tej višini že razvije.Nobenemu od nas se ni dalo vzpenjati še nekajsto metrov više, v glavnem smo počivali, kuhaličaje in se bodrili za vzpon. Megla se je počasirazkadila in topli sončni žarki so greli našautrujena telesa. Zopet smo občudovali večernebarve neba in se dokaj hitro odpravili v šotorek počitku.Vseeno na vrhuPonoči nisem zatisnil očesa. Prodorni glasnašega vodnika nas je ob enih zjutraj spravilpokonci. V šotoru je zaradi telesne slabostiobležal tudi moj »soborec«. Hrana nam ni pravnič dišala, zato smo rajši srkali topel čaj. Ves časnašega potovanja jasno nebo je bilo tokrat prekritoz oblaki in naletavale so posamezne snežinke.Negotov pogled v temo je vame zasadildvom v osvojitev vrha. Ob dveh zjutraj smokrenili v hitrem tempu, ki ga je narekoval našnovi vodič, Burhanov oče. Kmalu sem zasedelčastno zadnje mesto v naši četvorki in začelsopsti kot konj. Tako sem bil izčrpan, da bi senajrajši ulegel na skale in zaspal. Pričel semse ubadati z vprašanjem, ali naj nadaljujemali sestopim. Zeblo me je v prste na rokah innogah in tako sem svoje misli in telo zaposlils pretegovanjem le-teh. Trma, ki se je pojavilanekje v globini možganov, je začela kljubovativabljivi misli na sestop. Poleg tega sem na svojostran pridobil še ostale tri vzpenjajoče kolege:vodičev maratonski tempo smo upočasnili stem, da smo začeli zaostajati za njim in tempoprilagodili najšibkejšemu – meni.Ob prvih zametkih dneva je Nataši postajaločedalje bolj slabo in s težavo se je odločilaza sestop. Sonce je že pokazalo prve žarke, kosmo prišli na vršni greben, ki je še vedno v leduin snegu, čeprav se tudi tukaj poznajo grozljiviučinki visokih temperatur. Nobenemu, nitinašemu vodiču, se ni dalo izvleči derez. Začel jebriti veter, vendar je sonce poskrbelo za toplotov premrlih udih. Vrh je bil že na dosegu roke inčedalje lažje sem hodil. S solzami v očeh semnaredil zadnji korak navzgor. Kar nisem mogelverjeti, da je konec neskončnega vzpenjanja.Neizmerno veselje ter sprostitev sta preplavilamoje misli. Lep razgled se je raztezal na Iran,malo meglen na Armenijo in sončen na Turčijo.Na jugu se je bohotil Suphan Dagi (4058 m),na katerega se nekateri vzpnejo za aklimatizacijo.Po obveznem fotografiranju smo začelipočasi zapuščati vrh, saj nas je čakal celodnevnisestop. Tik nad taborom 2 sem imel že polnkufer hoje med kamenjem in skalovjem. Izkoristilsem eno izmed zadnjih lepih zaplat snegater se s cepinom v roki pripeljal prav do šotora.Boris nas je pričakal z juho, ki nas je prijetnookrepčala. Pospravili smo šotore, naložili prtljagona našega zvestega nosača - konja in nadaljevalis sestopom do kombija. V poznih popoldanskihurah smo se že veselili hotelskih sobv Dogubayazitu, a pred spanjem vseeno nismoizpustili hamama, turške savne, v kateri smo sisprostili razbolele mišice na nogah in hrbtu.Preostanek časa smo posvetili ogledu kulturnihznamenitosti, ki jih v Turčiji kar mrgoli:Ishakpaşa sarayi, Akdamar kilisesi, NemrutDagi. Sklenili smo, da se še vrnemo v hribovitivzhod te dežele. Vsaj Boris, z novo ekipo zagnanihhribolazcev. Sam pa z željami segam šedlje - v Iran in Kavkaz. m56

na turoGmeineck (2592 m),Reiseckgruppe1-2008Zaobljeni velikan nad sotočjem Drave in Mölla Tomaž Hrovat Joc KastelecPred avtocestnim odcepom za Veliki Klek,pri Millstätskem jezeru, se pred nas postavivelikanska čokata postava Gmeinecka. Spodajporasla z gozdnim obročem (morda od tod neuglednoime?), zgoraj prostrana zimska belina.Predstavljam si, da pogovor turnosmučarskihzanesenjakov iz Gmeinecku bližnjega Spittalazagotovo poteka nekako takole: »Si letos že bilna Gmeinecku? Ali kaj veš, kakšne so razmere?«Gora je namreč tako izrazita in izzivalna kotza prebivalca ljubljanske kotline Grintovčevastreha. Skoraj nerazumljivo je, da je Gmeineckmed slovenskimi turnimi smučarji razmeromaneznan.Pa vendar hodi turni uživač okoli njega kotmačka okrog vrele kaše. Po obilnejšem sneženjuje vršni, odprti del lahko plazovit. Poleg teganikoli ne veš, kdaj bo od daleč prelepa belinav resnici nemarno skorjasta. In če čakaš napomladanski firn, se lahko zgodi, da ga bošzamudil, izpostavljenost pobočij je namrečpovsem južna. No, izmenjava informacij posvetovnem spletu je tudi na tem področju prihranilakakšno brezplodno romanje.Gmeineck je resen turnosmučarski zalogaj(1600 m višinske razlike!). Vmesnih planinskihpostojank ni. Na turo moramo priti tolikotelesno pripravljeni, da bomo imeli dovoljmoči še za dolgo in lepo smučarsko vrnitev.Orientacija ni nič posebnega, vsekakor pa jenujna uporaba planinskega zemljevida. Spustje srednje zahteven, posebnih orografskih nevarnostini. Zaradi razsežnosti gore zagotovone bomo hodili v gneči, ob lepem dnevu pa naturi ne bomo edini. Zgodnje ure glede na južnoorientacijo in dolžino ture verjetno ni trebaposebej omenjati.Opis tureOd izhodišča pri gostilni Kolmwirt(možnost prenočevanja) še nekaj deset metrovdo odcepa za gozdno cesto, pri katerem nataknemosmuči. Po nekaj sto metrih pridemodo križišča gozdnih cest in se obrnemo ostrona levo, proti severu, naravnost v gozdnati,temačni Hintereggengraben. Kakšno urohodimo po položni gozdni cesti, nato smopozorni na odcep na desno (smerna tablicaza Salentinigalm). Prečimo graben in gremopo nasprotnem pobočju do Salentinigalma.Tam je gozdna meja in primeren kraj za kratek57

1-2008počitek. Nadaljujemo pot navzgor, rahlo protilevi, in se povzpnemo na širok hrbet, ki nas pripeljenaravnost na vrh.Spust poteka po smeri vzpona, možna jetudi varianta z direktnim smukom v Hintereggengraben(do Kolmaierhütte), v katerega nasusmerijo smučine predhodnikov. Pri tej variantise niže v grabnu spet priključimo naši smeridostopa.Višinska razlika: 1600 m, čas vzpona: 4 ure,najprimernejši čas: od januarja do marca.Kako do izhodišča?Avtocesta Ljubljana–Karavanški predor–Bel jak–izvoz Lienz, nekaj km do kraja Lendorf.Ob glavni cesti smo pozorni na tablico za gostilnoKolmwirt. Gostilna je visoko na pobočju.Orientacijska točka je tudi antenski stolp poleggostilne. Cesta je dobra in plužena. Od Ljubljanedo izhodišča je 150 km.Povezave in viriVodnik: Manfred Korbaj. 1. Kärntner Schitourenführer(Band 1). H. Weishaupt Verlag,Graz, 1997.Zemljevida: Kompass št. 66: Maltatal - Liesertal,1 : 50.000; Kompass št. 63: MillstätterSee – Nockgebiet, 1 : 50.000. mwww.dumo.sipohodništvo • alpinizem • jamarstvogorniška oblaèila • turne veziplezalna oprema • èevljiTilak • Bask • NaxoSinging Rock • KaylandVladimir K.58

Podobev ledu1-2008 Oton Naglost59

601-2008

1-200861

1-2008intervju»Moje sporočilo je akcija«Steve House, za Slovence ŠtefPogovarjala se je Mateja Pate Marko PrezeljPetek, 23. 11. 2007Ljubljana, 13.57Perko 1 končno dvigne telefon.»Prosm?«»Živjo, kako zdaj kaže z intervjujem? Boimel Steve čas?«»Ja, tam okoli pol šestih bi šlo.«»OK, se vidimo.«O, panika! Dva dni pred tem sem uspelaopaziti najavo Stevovega predavanja in rezerviratikarte, potem pa je trajalo še en dan, da sem»staknila konce« in se spomnila, da bi lahkoizkoristila to enkratno priložnost za pogovor znjim. Ker je bil teden zelo napet, se s sestavljanjemvprašanj niti nisem imela časa ukvarjati,poleg tega pa je intervju do zadnjega trenutka»visel v zraku«. Zdaj naj bi čez dobre tri ure žesedela pred Stevom in ga po možnosti spraševalakolikor toliko pametne reči. Neprestanegahitenja sem sicer že kar navajena, a tokrat se jepovrh vsega pojavila trema, natanko taka kotpred prvim intervjujem, ki sem ga opravila vživljenju. O, mater, Steve House je rekel ja, jazpa še sploh ne vem, kaj naj ga vprašam, da nebo izpadlo preveč … kr neki.1Uroš Perko, organizator predavanjaBoštjan LikarBoštjan LikarAjdovščina, 17.23Z Boštjanom šibava proti dvorani.»Glej, tamle je Perko!«V trebuhu me črviči. Pridruživa se trojici zamizo v lokalu poleg dvorane. Steve, simpatičnasuhljata pojava v zeleni bundi, nama ponudiroko in se nasmehne. Na tla se zvali pravibalvan. Vse bo OK, moj bodoči sogovornik ničisto nič »zvezdniški«.Po uri rahlo živčnega prestopanja je vsenared za predavanje, Steve pa si prijazno vzamedebele pol ure za moja »last minute« vprašanja.Predavanje se na ta račun začne z zamudo; če jekdo od čakajočih bentil: mea culpa. Mislim pa,da po predavanju ni bilo več sledu o kakršnikoli slabi volji.Steve House je v zadnjih letih eden najprepoznavnejšihameriških alpinistov. Pleza takorekoč že od malih nog in s tem si tudi služikruh, saj se preživlja kot gorski vodnik, svetovalecza znanega proizvajalca gorniške opreme,podjetje Patagonia, in kot pisec člankov zaplezalske revije. Na seznamu njegovih najpomembnejšihvzponov so smeri v velikih stenahAljaske, Pakistana, Andov in Himalaje in nekateriizmed njih so alpinistično javnost tako62

1-2008Steve na vršni opasti Cayesha v Cordilleri Blanci (Andi)navdušili, da je bil dvakrat (2004 in 2005) nominiranza nagrado zlati cepin, ki jo podeljujetaorganizacija Groupe de Haute Montagnein revija Montagnes Magazine. Leta 2004 jedobil nagrado občinstva za solo prvenstvenivzpon na goro K7 (6942 m) v dolini Charakusav Karakorumu (Pakistan), leto pozneje pa sta zVincem Andersonom postala prva Američana,ki sta prejela zlati cepin, in sicer za prvenstvenivzpon v Rupalski steni Nanga Parbata (8125m), ki sta ga opravila v alpskem slogu. Steve jegoreč zagovornik tega sloga; če v šali malo špekuliram,morda zato, ker je svoje »alpinističnootroštvo« preživel v slovenskih Alpah …? Kotdijak je namreč eno leto prebival v Mariboruin se družil s štajerskimi plezalci. Takrat se jetudi naučil slovenščine, pravzaprav štajerščine,in kljub temu da je vmes vrsto let ni uporabljal,je v Ajdovščini, kamor je prišel zaradi odpovedanegapredavanja na Poljskem, suverenopredaval v našem jeziku. Ob komplimentu, daje očitno nadarjen za jezike, se samo skromnonasmehne in odmahne z roko: »Ah, ne, nisemtalent, poleg angleščine govorim samo še slovenščino…« Njegov moto oz. sporočilo (ki gaje videl napisanega kot grafit na neki steni) je»action is the message 2 «. In med njegovim predavanjem,začinjenim s humorjem, smo videlikar nekaj Štefove akcije. Ko je v Sloveniji, jeSteve namreč – Štef.Če začneva s Slovenijo – kako to, da simed študentsko izmenjavo pristal prav v našideželi?Hotel sem iti nekam v Evropo, v Italijo, Francijo,ampak rekli so mi: »Če hočeš iti, lahko grešv Jugoslavijo, v Slovenijo, v Maribor.« Sevedasploh nisem vedel, kje to je, sem moral pogledatina zemljevid. Ampak zdaj vidim, da semimel srečo, da sem prišel sem. V Jugoslaviji nasje bilo 22 študentov, ampak v Sloveniji sem bilsam. V Mariboru sem se pridružil Alpinističnemuodseku Kozjak, začel sem plezati v hribih –to je bilo res pomembno leto zame, takrat semna nek način odrasel, dozorel.Kdo so bili tvoji plezalski mentorji pri nas?Huh … Na začetku sem dosti plezal z LjubomHanslom, Dušanom Golubičem, Borisom Strmškom,takrat je bil tam tudi Marko Lukič … Zelo2Sporočilo je akcija63

1-2008Jožeta in Marijo, kako sta plezala, kako sta operirala… In sem si mislil: Aha, to je to, tako jetorej treba delati … Dobro je bilo.Zadnja leta pogosto plezaš z Markom Prezljem.Kako je prišlo do tega, da si se navezal navrv z njim?(Smeh) Zanimivo je, da se nisva srečala vSloveniji, temveč na Aljaski, mislim, da leta2001. Plezal sem z Rolotom (Rolando Garibotti),on pa s Stephenom Kochem. Srečala sva se vbazi, sn čul enega Slovenca, sem šel tja …Slovensko–ameriška naveza: Marko in Steveso bili aktivni pri športnem plezanju, v hribih,pri turnem smučanju … Dosti sem plezal tudi zZdenkom in Miro Zorič, v šolo ni bilo treba itivsak dan, zato sem bil vedno kandidat za kamiti (smeh).Kateri vzpon v naših gorah si si najbolj zapomnil?Ja, dva sta. Enkrat smo z Ljubom in Dušanomplezali pozimi neko smer v Štajerski Rinki, nevem, katero, ampak bilo je super: malo slabovreme, nismo prišli na vrh, ampak je bil dober»adventure 3 «. Drugič smo pa z Miro, Zdenkomin Brankom plezali Dolgo Nemško v Triglavu,enkrat v decembru, ko je bil kratek dan, pahladno je bilo … Nisem razumel, da bomo vsteni ves dan; takrat sem bil tukaj šele tri, štirimesece in sem slabo govoril slovensko – no,še vedno slabo govorim (smeh) – slabo semrazumel in ko smo prišli pod steno, mi ni bilojasno, kaj bomo delali tukaj – nisem vzel dovoljhrane, vode, denarja, nič – mislil sem, da bomosplezali par cugov in šli nazaj (smeh).Leta 1990 si bil z našimi alpinisti tudi naodpravi na Nanga Parbat …Ja, to je bila zame prva odprava. Organiziraljo je Tone Golnar, na njej pa sta bila tudiJože Rozman in Marija Frantar, ki sta prišla navrh. Zame je bila to dobra šola, kajti videl sem,koliko se moram še naučiti. Prišel sem le malovišje od drugega tabora, bilo je res težko zame,nisem imel kondicije, izkušenj … Gledal sem3Avantura, dogodivščinaIn mu rekel »živjo« … ? (smeh)Ja (smeh), in mu rekel živjo … Tako sva sesrečala nekajkrat in potem sem ga povabilzraven na odpravo v južno steno Nuptseja, šelje z nami in tako sva začela plezati skupaj.Se med plezanjem pogovarjata v slovenščini?On govori angleško bolje kot jaz slovensko,tako da malo mešava. Včasih jaz govorim angleškoin on slovensko; razumem veliko, govorimpa malo težje.Na seznamu tvojih najpomembnejšihvzponov, ki so objavljeni na spletnih stranehpodjetja Grivel, po številu izstopajo predvsemvzponi na Aljaski. Tja očitno zelo radzahajaš …Ja, Aljaska je blizu mojega doma (dve uri zletalom) in je tudi poceni, kar mi je prišlo zeloprav, ko sem bil mlad in nisem imel dovoljdenarja. Če si doma iz Severne Amerike, morašiti na Aljasko, če želiš najti kakšne … kak' sereče … bom povedal po angleško … »world classmountains 4 «, saj je v Ameriki vse bolj ravno – toje dobro za kmetije, ampak slabo za alpiniste(smeh). Zame so bile gore na Aljaski moje Alpe,tam sem se učil plezanja v visokih gorah. Dostisem se sicer naučil tudi v Sloveniji, ampak naAljaski je drugače – višje, hladneje, razmere sobolj »mixed 5 «. Za moj razvoj so bile pomembnetudi gore Canadian Rockies, ki so podobnevašim – skala je dostikrat krušljiva, hladno je,razmere so vedno problem, stene so visoke inprecej odmaknjene.4Gore svetovnega razreda5Mešane64

1-2008Za svoje vzpone si bil že dvakrat nominiranza zlati cepin – enkrat si dobil nagrado občinstva,drugič pa glavno nagrado. ReinholdMessner je nekoč tudi izjavil, da si najboljšiameriški alpinist, kar jih je kdajkoli bilo …(V zadregi) Kaj pomeni najboljši? Jaz ne bidelil alpinistov na najboljše ali najslabše, toje zelo čudno. Verjetno je, da sem Messnerjunajbolj znan, saj sem preplezal Rupalsko steno,tako kot on. Sam mi ni nikoli rekel, da me imaza najboljšega ameriškega alpinista, ne vem, čeje to sploh res, morda se je to komu zapisalo nainternetu … Messner je sicer en tak moj »hero 6 «,ko sem bil majhen, sem zelo rad bral njegoveknjige, to je bila zame čista fantazija.Se je veliko spremenilo, odkar si dobilnagrade, te alpinistična javnost bolje pozna?V Evropi morda da, v Ameriki pa nagradazlati cepin ni tako znana. To je bil prvi zlaticepin za Američane. Zanimivo pa se mi zdi, nakakšne vzpone ljudje reagirajo. Včasih na kakvzpon, ki se meni zdi zelo pomemben, splohni odziva med alpinisti. Nikoli ne vem, kdaj bonek vzpon »big deal 7 «, drugi pa ne (smeh).Leta 2004 si jasno izrazil svoje nestrinjanjez odločitvijo komisije, da zlati cepin podeliRusom za vzpon po severni steni Jannuja, ki soga opravili v klasičnem odpravarskem slogu. Vzadnjem času je vedno več govora o tem, da jepravzaprav nesmiselno podeljevati nagradev alpinizmu, ki je tako raznovrstna dejavnosts številnimi disciplinami, saj je vzpone medseboj zelo težko primerjati. Kaj meniš o tem?To je seveda zelo težko. Nemogoče je recimoprimerjati moj solo vzpon na K7 in ruski vzponna Jannu s številčno ekipo, fiksnimi vrvmi …To sta dve popolnoma različni stvari. Zameso pomembne izkušnje, moje izkušnje. Jazdrugače pojmujem uspeh kot Rusi – zanje jevažen vrh, zame pa tudi slog, predanost. Kakobi to razložil … (se zamisli in nato začne risatikoordinatni sistem po svojih kolenih). Če imaš»difficulty 8 « tukaj (pokaže na »os x«) in »style 9 «tukaj (pokaže na »os y« … malo pomolči) … To6Junak7Velika stvar, pomemben dosežek8Težavnost9SlogSteve med nastavljanjem »podvozja« med sestopom zvrha North Twin v Kanadi. Steve je med preobuvanjemna tretjem bivaku (od štirih) izgubil čevelj in potem šedva dni plezal in hodil (22 km). (Glej PV 2004, 6)bom razložil po angleško, prav? Ko se mojetehnične sposobnosti razvijajo in postajamvse boljši, lahko plezam težje stvari. Da bi imelenake izkušnje kot recimo pred desetimi leti,moram imeti enak slog, to je čisti alpski slog,in povečati težavnost. Moja filozofija je, da jeizkušnja zame na moji ravni težavnosti enakakot je recimo za plezalca začetnika na njegoviravni težavnosti. Jaz moram recimo preplezatiK7, on pa, kaj jaz vem, Jalovec. Toda, če se neoziraš na slog, izničiš izkušnjo. Lahko rečeš,da je nekaj tako zelo težko, da tega ne zmorešpreplezati v »dobrem« slogu, da s težavnostjoopravičuješ zanemarjanje sloga, toda to uničiizkušnjo, saj dobro veš, da če je pretežko ali teje preveč strah, greš lahko nazaj dol.Si goreč zagovornik alpskega sloga. Je tozate edini »pravi« slog, slog prihodnosti?Jasno. Zame je odpravarski slog z nosači, sfiksnimi vrvmi, kisikom ipd. »death 10 « za alpinizem.10Smrt65

1-2008Steve med vzponom na Taulliraju (Andi), prosti vzpon prek Italijanske smeriIdeja alpskega sloga ni nova, zdi pa se, daje pa vedno bolj priljubljena, kot so priljubljenetudi številne komercialne odprave v Himalajo,kjer se na najbolj obleganih vrhovih že pojavljajočisto »tehnično-organizacijske« težave,če pustimo ob strani etične in moralne vidike.Kako gledaš na to smer »razvoja« alpinizma?Komercialne odprave imajo za cilj zaslužek.Morajo priti na vrh, zato najamejo nosače,plezajo s kisikom. Kisik je zame doping, to jejasno. Komercialne odprave na osemtisočakeso realnost, ne bodo kar izginile, vedno bododel alpinizma v Himalaji.Ti kot vodnik ne bi nikoli peljal klientov nakak osemtisočak?(Smeh) Če bi mi kdo ponudil milijon dolarjev,mu najbrž ne bi rekel ne … Ne bom rekel, datega zagotovo ne bom nikdar naredil, ampakto je biznis, to nima veze z alpinizmom.Na seznamu s tvojimi »naj« vzponi nisemzasledila kakšnih bolj "frikovskih smeri", npr.v Yosemitih, Patagoniji, … Nisi tam nikoli bil,te take stene ne privlačijo oz. so ti vzponi zatemanj pomembni?Najrajši imam »mixed climbing 11 «. Privlačijome lepe gore in lepe linije v stenah. S športnimplezanjem se dosti ukvarjam, stanujem blizupodročja Smith Rocks, tako da grem tja vsajtrikrat na teden. Ampak če imam čas, da gremlahko na odpravo za nekaj mesecev, bom šelzagotovo v gore. Letos sem bil tudi dva tedna vYosemitih, ampak to ni moja specialnost.Domnevam, da spremljaš dogajanje v slovenskemalpinizmu. Kako bi ocenil dosežkenaših alpinistov v zadnjih nekaj letih, sodimov svetovni vrh?(V zadregi) To je spet en tak … kak' se reče …»judgement 12 «. Slovenski alpinisti so v svetovnemvrhu, a ne vem, če je zares pomembno,ali so v vrhu Slovenci, Američani, Italijani, …Zame je pomemben predvsem duh, v kateremplezajo, v kakšnem slogu opravijo vzpone.Nekoč si izjavil, da nisi nikoli bil prevečnavdušen nad soliranjem. Danes se to malo11Plezanje v mešanem terenu (led, sneg, skala)12Presoja, ocena66

1-2008hecno sliši, glede na to, da si bil nagrajen zasolo vzpon na K7 …Soliranje je zame le eno izmed orodij, kiso alpinistu na voljo. Včasih je pač logično,da vzpon opraviš sam, drugič je spet bolje,da plezaš v navezi. Meja med enim in drugimnačinom je za različne alpiniste pač različna.Na K7 sem hotel plezati v »single push 13 « sloguin sem vedel, da s soplezalcem ne bom dovoljhiter, da bi prišel na vrh in nazaj v manj kot 48urah in zato sem se odločil, da grem sam. ZaNanga Parbat sem računal, da bom imel boljšemožnosti za uspeh, če grem s soplezalcem:stena je velika, potrebuješ več dni, opreme,moraš abzajlati, pa tudi za gaženje je bolje, česta dva.13V enem zamahuBiti alpinist profesionalec je težko, hitro seznajdeš v začaranem krogu, ko je (za vsakoceno?) treba doseči rezultate, se oglaševati,biti prepoznaven, da si zanimiv za sponzorje.Nekateri gredo pri tem v ekstreme in naredijopravi šov, s tem pa lahko škodijo tudi ugledualpinizma. Kako ti preživiš z alpinizmom,brez da bi iz sebe delal klovna?Nič ni zastonj. Pol denarja, ki ga potrebujem,zaslužim kot gorski vodnik, pol gadobim od sponzorjev, s članki, fotografijami.Moj glavni sponzor je Patagonia, a zanj dostidelam – v Kalifornijo grem skoraj vsak mesecza en teden, testiram opremo, material zaoblačila, svetujem, … Za vzpone ne dobim ničdenarja, Patagonia mi da plačo, ampak zanjotudi delam. In če hočem iti v Himalajo, si samplačam karto. mSteve v plezališču Črni Kal67

1-2008Avantura v dolini Ak sualpinizemPlezanje v odmaknjenih predelih jugozahodne Kirgizije in Rok ŠisernikKirgizija: štirje milijoni ljudi, povprečnanadmorska višina 2400 metrov, ostanki Stalinovegarežima ter muslimanske vere in veliko nepreplezanihsten. Država, ki se je osamosvojilapred petnajstimi leti, še vedno nosi posledicestalinizma in kontrastov muslimanskega svetater surovega komunizma. Idealen cilj za plezalce,trekerje in ljudi, ki si želijo nekaj novega.Zgodba o uradnikih, mulah in tesniluStvari so preproste, dokler si predstavljaš,kako naj bi bilo vse skupaj videti in kako naj bito izpeljali. Potem pa te na letališču glavnegamesta Kirgizije, Biškeka, ob treh zjutraj sprejmejostrogi pogledi vojakov in policajev.»Kje je Aljaž?«»Še pri policaju,« izjavi Miha. Letim nazajpogledat, kaj za vraga se dogaja, pa Nastja inAljaž že prihajata naproti.»Kaj pa je bilo?«»Ah, nič,« odvrne Nastja, »skoraj smo ostalibrez Aljaža, so ga hoteli poslati nazaj domov,ker je imel malo natrgan potni list.«Uradno smo se torej prebili mimo prvihuniformiranih oseb v Kirgizijo in bili nato približno24 ur brez pravega počitka. Do poleta vBatken, kjer nas je čakala agentka, smo imeli triure časa in brez Nastjinega znanja ruščine terdenarja (ki je povsod po svetu vladar) bi zaradiformalnosti lahko izgubili še en dan. Psihičnoin fizično izmozgani se končno znajdemo vBatkenu, kjer nas na letališču pričaka vodič Junusbek,ki nas bo popeljal do našega končnegaVstop v dolino Ak Su - Central Pyramid, v ozadju Pik Slesova68

1-2008Pik Slesova ali Russian Towercilja, področja Karawshin. Da stvari ne bi bilepreveč preproste, je bilo potrebno še triurnovojaško zaslišanje, preden smo prišli do pečatana dovoljenju za našo odpravo.Naslednji dan je minil ob nabavljanju vsehpotrebnih stvari za enomesečno bivanje v baziin pakiranju tovorov za mule. Pet minut predodhodom naslednjega dne dobimo še takopričakovano plinsko bombo in se z minibusomodpeljemo proti Sairass Passu, kjer naj binaslednji dan naložili konje in v enem dnevudosegli bazni tabor.»Ej, a vohaš ti kaj?« vprašam Aljaža.»Kaj pa?«»Se mi zdi, da pušča plin.«»Ma ne me zaj…« odvrne in odpeljemo senaprej. »No,« smo si mislili, »še to.« Če bo treba,bomo kurili pa na drva. Da to ni bila pika na icelotni situaciji s plinsko bombo, smo ugotovilizvečer, manjkalo nam je namreč tesnilo … Pa otem pozneje …Naslednje jutro natovorimo konje (ki sose prelevili v mule) s šestdesetkilogramskimitovori. Naša mala karavana je v štirih urah prehodilapot, ki jo pohodniki običajno prehodijov slabih tridesetih minutah. Ne naš glavnigonjač mul, možakar okrog sedemdesetih let,niti njegovi mlajši spremljevalci namreč nisoimeli pojma, kako se mule natovorijo. Tovor jepadal z njih, se valil po bregovih, mule so bileizmučene, vsakih petnajst minut smo jih moraliponovno natovarjati, povrh vsega pa so živališe pobezljale. Tisti dan smo morali prehoditipribližno 12 kilometrov in se spustiti 1400 višinskihmetrov v sotesko reke Karawshin. Ozkaizpostavljena pot navzdol je bila nevarna zauboge, preveč natovorjene mule. Po sedemnajstihurah hoje brez hrane in pijače smo ob dvehzjutraj naslednjega dne dosegli sotesko. K srečismo ob poti srečali možakarja z nečakom, ki seje ponudil, da nam natovori živali in poskrbi zapot do soteske. Seveda za plačilo. Ob pomočinjegovega nečaka Ak Džoja smo se le začelipremikati. Prevod njegovega imena pomenisvetla pot. Mogoče pa je bilo le naključje …?Po treh dolgih dnevih hoje prispemo v bazo.Ravno na moj in Nastjin rojstni dan; 24. julij jebil dan, ko smo končno zagledali dolgo pričakovanodolino in stene. Vso pot do baze smorazmišljali, kje bomo dobili tesnilo za plinskobombo. Vodič in gonjač sta nas prepričevala, darezinka sploh ni problem, da jih ima Jafar, našdrugi gonjač, doma – pa jih ni imel in tako smoimprovizirali. Glavna improvizatorja sta bilaMiha in Aljaž in po nekaj urah je bila rezinka narejena– iz kondoma. Slava njima in kondomu.Ob slabem vremenu smo imeli čas, da siuredimo bazo, ki nam je bila dom ves mesec.69

1-2008Ureditev skupnega šotora, kuhinje, toaletnegaprostora in ognjišča nam je vzela slabadva dneva. Dolina nas je popolnoma prevzela:ogromne stene in popolne poči. Poštenoso nas že srbeli prsti, kajti prišli smo v granitniraj, ki ga ni pričakoval nihče od nas. Bazosmo imeli v osrčju doline Ak su. Dve minuti odšotorov se je dvigala prva ogromna, tisočmetrskastena Ortotubek (Central Pyramid), naslednjafatalna tvorba je bila stena Pika Slesove(Russian Tower), sosednja stran doline pa seje začela z vzhodnimi stenami Kotine, 1000 letruskega krščanstva (1000 YORC) in gigantskimPikom Boson (Pik 4810).V alpskem sloguBore malo informacij, ki so na voljo o plezanjuv tem področju, nas je nekako zatrlo.Kmalu smo spoznali, da s tremi skicami smerinimamo ravno veliko materiala. K sreči so biliv bazi tudi Angleži, ki so prišli dan pred nami,in skupaj smo nekako napraskali še dodatnihnekaj skic.Perestroika v Piku SlesovaAk – su Rok ŠišernikPodročje je bilo prvič omenjeno leta 1936, odkrilga je Vitali Abalakov, ki se je leta 1937 povzpelna Pik Piramidalny. Po dolgem obdobju zatišja jeruska federacija leta 1986 v teh gorah prvič organiziralarusko tekmovanje oz. šampionat. Preplezaneso bile težke tehnične smeri v največjihstenah. Prvi tujci – Francozi – so jih obiskali leta1989. Do leta 2000 se je zvrstilo približno desettujih odprav, nato pa so na tem področju ugrabilijaponske geologe in zanje iztržili šest milijonovdolarjev. Leta 2000 je bilo ugrabljenih tudi 12 plezalcev(Američani, Nemci in Ukrajinci), ki so jih rešilis pomočjo specialne vojaške skupine. Slediloje nekajletno zatišje obiskov tujcev; šele predtremi leti so se prvi opogumili Poljaki, predlani inlani pa je področje gostilo po dve tuji odpravi.Področje je znano predvsem po ogromnih granitnihstenah in ga ne imenujejo zaman azijska Patagonija.Zares slavno je postalo po obisku Američanovleta 1995 (Lynn Hill, Greg Child, ConradAnker), ko je Hillova opravila prosti enodnevnivzpon v Piku Slesovi (Perestroika Crack, 5.12oz. 7b) in bila za vzpon celo nominirana za zlaticepin.Bazni tabor leži na višini 2900 metrov, dostopi dosmeri trajajo od 1 do 4 ure. V dolini je sedem ogromnihsten, višjih od 900 metrov. Vzhodna stena Pika4810, najvišjega vrha področja, se začne na višini3000 in konča na 4810 metrih. Na desni stranidoline se dvigajo stene vrhov Central Pyramid,Pik Slesova (Russian Tower), Wall of Dykes, Wolf,konec doline pa nakazuje Pik Ptica. Levo stran dolinepa oblikujejo vzhodne stene Pika Kotina, 1000YORC (1000 let ruskega krščanstva) in Pika 4810(Pik Boson).Po prvih preplezanih metrih smo presenečeniugotovili, da je skala prvovrstna, poči nitine tako zaraščene in da ni sidrišč za spuščanjepo vrvi. Vsako smer, ki smo jo preplezali, smopotem tudi opremili s sidrišči, kar nas je stalonekaj časa, predvsem pa veliko opreme. Našosnovni namen je bil plezati v alpskem stilu,torej hitro, lahko in menda tudi varno. Spoznalismo tudi ruski slog plezanja. V smeri, ki stajo preplezala Aljaž in Ante (Tadej) v dvanajstihurah (od baze do baze), je ruska ekipa petihljudi na polovici smeri postavila šotor. Fiksnevrvi so napeljali najprej do šotora, nato pa šeskoraj v vsej zgornji polovici smeri, za katero soporabili tri dni … Da ne bo pomote – to je bilasamo ena skupina Rusov in ti imajo pač svojnačin plezanja, ki pa ima tudi svoje dobre strani.70

1-2008Nastja v smeri Lebediev89, 6b+, 900 mVsako smer, ki jo preplezaš, moraš recimo ožigosatina društvu; zanimivo pa je predvsem to,da ne moreš preskakovati ocen. To pomeni,da če hočeš plezati smer višje stopnje, morašimeti preplezano določeno število smeri nižjestopnje, kar pripelje do tega, da ima plezalecveč izkušenj.Naše bivanje v bazi se je nagnilo v drugo polovico.Vedno bolj pogledujemo proti Slesovi.Odločimo se, da malce drugače oblikujemonaveze. Prva bodo Nastja, Ante in Aljaž, drugapa midva z Miho. Ob prvem poskusu v smeriPerestroika so morali Ante, Aljaž in Nastjaobrniti, ker so bile na sporedu težave s prebavo.Program je vodil Aljaž. Sledila sta dvodnevnipočitek in zdravljenje v bazi. Istega dne namaje z Miho uspelo preplezati Francosko smer, vkateri sta bila pred nama uspešna že Aljaž inAnte. Smer sva preplezala v drugem poizkusu,saj smo morali prvič z Nastjo obrniti zaradisnežne nevihte in požleda po slabem kilometruplezanja. Za 1500-metrsko smer sva porabiladevet ur in še nadaljnjih šest za spuščanje povrvi. Po 15 urah naju je čakala še meter globokaledeniška reka, ki sva jo morala prečkati, da svaprišla do baze.Sledilo je nekajdnevno obdobje slabegavremena, ki smo ga izkoristili za ogled drugedoline Kara su. Privoščili smo si obisk priUkrajincih, ki so nas v sosednji bazi pogostiliz ruskimi dobrotami, ki se jim nismo mogliupreti. Dneve, preživete v bazi, smo zapolnjevaliz različnimi aktivnostmi, od balvaniranja dobranja. Imeli smo še eno posebno aktivnost –preganjanje krav. Začeli smo zjutraj, ko so namzačele jesti hrano iz skupnega šotora, in nadaljevalido poznih večernih ur. Začarani krog.Spočiti, siti in motivirani za smer PerestroikaCrack smo se pripravili za vzpon. Kilometersmeri, bivak ali dva, prosto plezanje do težavzgornje osme stopnje – to je to. Prvi vstopijoAljaž, Nastja in Ante, naslednji dan pa še midvaz Miho. Prvih tristo metrov smeri je ena samapoč, široka za pest ali malo več. Vriskava odveselja in uživava v plezanju. Naenkrat zakričimMihu: »Pazi, kamen!« Miha se hitro stisne ksteni. Nato gledam skalo, ki je letela mimo naju:plezalni čevelj Five ten, velikost 37. Nastjina plezalka.Že sem imel pred sabo sliko, kako bodomorali obrniti, vendar so plezali naprej. Preplezavadeset raztežajev in ob dveh popoldnesva že na bivaku, kjer so prvi trije prespali nočpoprej. Polica sredi stene, ki bi jo lahko ocenilz de luxe oziroma najboljši bivak do sedaj. Časna bivaku ob debati, kuhanju in hranjenju hitromineva in ob desetih zvečer dobiva družbo71

1-2008Pik Ptica na koncu doline Ak Su, osrednji del je SZ steber.plezalcev, ki se vračajo z vrha. Prijatelji so utrujeniin veseli, za njimi so dolga smer in dvapolna dneva plezanja. Nastjina izgubljena plezalka,ki jo je nadomestila z dvojno nogavico inlepilnim trakom, ni bila ovira. Vsa čast punci!Po kratki debati se trojica poda naprej navzdolin doseže bazo ob treh zjutraj, midva z Mihopa poskušava zaspati. Naslednji dan, po enajstihtežkih raztežajih, doseževa vrh Slesove obpoltretji uri popoldne. Oba sva opravila prostvzpon in vesela začneva s spuščanjem po vrviv dolino. Po šestih urah sva v bazi. Srečni inzdravi skupaj z Angleži organiziramo kirgizijskiasado s pečeno ovco in vodko.Ostal nam je še slab teden dni v bazi. Navrsti je bila spet prebava. Tokrat zvije Anteja inmene. Sledi klasični program z drisko in bruhanjem.Medtem ko z Nastjo zaradi opisanih težavopustiva misel na še zadnji načrtovani vzpon,Miha, Aljaž in Ante načrtujejo še en vzponv Piku Ptica. Dan pred odhodom se vrnejo vbazo. Aljaž in Miha sta poskusila v 800-metrskemsevernem stebru Ptice in zaradi slabeskale ter nevarnega in težkega plezanja obrnilanekaj raztežajev pod vrhom smeri. Zadnjonoč v bazi proslavimo skupaj z Nemcema inRusoma iz Irkutskega. V zrak pošljemo nekajplinskih bombic in nazdravimo z vodko.Nasled nji dan naložimo sedem mul in odpešačimo60 kilometrov do Vorugha, mesteca, kjernas je pobral minibus. In kar naenkrat smo bilispet v Batkenu. Za nami je bila prava avanturističnaodpravica. Ogromna porcija granita invelika izkušnja.Člani odprave:Aljaž Tratnik (AO Idrija), Anastasija Davidova(AO Ljubljana Matica), Tadej Krišelj(AO Kamnik), Miha Hrastelj (AK SlovenjGradec), Rok Šisernik (AK Slovenj Gradec)Opravljeni vzponi:• Right Lower Pillar of Central Pyramid:Great Game (6a+, 400 m; Tratnik-Krišelj,Davidova-Šisernik-Hrastelj)• Lost Mountain: Pyramid du Pamir (6b,580 m; Tratnik-Krišelj, Davidova-Šisernik-Hrastelj)• 1000 YORC: Francoska smer (ED+, 6a,1500 m; Tratnik-Krišelj, Šisernik-Hrasteljopravila verjetno prvi vzpon v enem dnevuod baze do baze)• Central Pyramid: Lebediev 89 (ED+, 6b,900 m; Tratnik-Krišelj, Davidova-Šisernik-Hrastelj)• Pik Slesova: Perestroika Crack (ED+, 7a,A2, 900 m; Tratnik-Krišelj-Davidova, Šisernik-Hrasteljprosto na pogled – 7b)• Lower Wall of Central Pyramid: Neimenovana(6a+, 400 m, Šisernik-Davidova)• Pyramid du Pamir: Russian disco (5.11+,450 m, prosto na pogled, 1. ponovitev Šisernik-Hrastelj)m72

1-2008Ragnarokin drugiZimski obisk osrednjeNorveške Aljaž AnderleKlemena obliva sonce v zadnjem raztežaju Thorfossena.Naj paziva na lose, se glasi zadnji SMSpozdrav od doma, ujet na münchenskemletališ ču tik pred zadnjim skokom v norveškozimo, ki jo že težko pričakujem. V Osloprispem nekaj pred poldnevom. Klemen meže čaka, hitro prevzameva že rezerviran avtoin nekoliko manj hitro odpeljeva, saj hondanoče vžgati. Še mrdne ne. Čez pol ure, ko namazmanjka idej o raznoraznih japonskih high-techvžigalnih »fintah«, se domisliva, da je najbržcrknil akumulator. Kar je bilo seveda tudi res.Po operaciji »kabelštart« naju prvo krožišče nezmotljivolansira proti mestu Gol.Losov pa od nikoderŽe naslednje jutro odideva na poizvedovalnoturo, na ogled razmer in potencialnih ciljev.Dobiva osnovni vir informacij – Bjoern Krusseiz Hemsedala nama da glavna izhodiš ča in prvepodatke o razmerah. Nato narediva več kot 400kilometrov dolgo krožno pot Hemsedal–Laer-Aljaž Anderledal–Aurland–Gudvangen–Voss–Eidfjord–Han-dargervidda pass–Geilo–Gol.Opaziva veliko zanimivih potencialnihciljev, narediva posnetke in posnameva lokacijev GPS. Zvečer si določiva prvi cilj, poleg tegapa se morava preseliti v nov, manjši apartma.Proti prvemu slapu štartava zgodaj zjutraj,do izhodišča v dolini Mo v Laerdalu naju ločitadve uri vožnje. Nato se morava premotovilitiše preko zoprnih petsto kotalečih se višinskihmetrov do vstopa. Med tem križava svežemedvedove sledi, kar nama malce pospešitempo. V naslednjih šestih urah nato preplezavaThorfossen (WI6, 500 m). Zelo impozantenslap s konstantno strmimi raztežaji, vmespa je, kot številni norveški slapovi, prekinjen zgrapo. Na začetku drugega dela naju presenetitanka sveča, ki ob prvenstvenem vzponu GuyaLacella leta 1994 ni bila potegnjena in tudi prejšnjosezono je Will Gadd moral splezati krajšikombinirani raztežaj M7. Čeprav bi nama kdorekel, da sva zaprisežena kombinatorca, pa z73

1-2008izbiro nimava težav in se veselo zapodiva v led.Sledijo še štirje strmi ledeni raztežaji, v katerihhitiva, kolikor se da, in sproti nameščava abalakoveza povratek. Prav pod robom stene najudohiti sonce, ki navpičen led hitro spreminja vtekočo vodo. Tako zelo pa že dolgo nisem bilmoker. Sestop po smeri vzpona je nato rahlodramatičen zaradi naraščajoče temperature intaljenja ledu. Ropotati začne povsod naokrog …Do avta se prikotaliva ob štirih popoldne. Medvedovod nikoder. Losov tudi ne. Vožnja nazajmine brez dramatičnih zasukov.Taleče se želje in tolažilne nagradeNorveška pozimiStroški: V 12 dneh sva imela oba 2500 evrov stroškovskupaj z letalskima kartama. Norveška ni poceni,zato se splača izkoristiti VIP (veze in poznanstva).Mi smo največ prihranili pri nastanitvi,kjer je pomagal Petzl Norge. Varujte se menjavevalute v hotelih, ker vam znajo »upiliti« poštenoprovizijo. Sam sem se poslovil od 50 evrov pri menjavi400 evrov v norveške krone.Prevozi: Z najetim avtom si zelo mobilen. Vseglavne ceste so prevozne, občasno jih zapirajo lev ekstremnih okoliščinah. Cestna služba je zanesljiva,ceste so očiščene po skandinavsko. Hudiklanci so sicer posuti, vendar pa vozišč ne solijo inne plužijo do asfalta, kar pomeni, da je na višje ležečihcestah precej ledu. To sicer nikogar ne moti,avtomobili so dobro opremljeni za zimsko vožnjo.Da o voznikih ne govorim. Med 3000 prevoženimikilometri nisva srečala niti enega hitečega živčneža.Balzam.Informacije: Vodničkov ni, razen za kako posameznoobmočje (Rjukan). Najbolje je »čitati kartui pitati seljaka«. GPS ni odveč.Razmere: Pričakujte veter in hitro spremenljiverazmere. Bolj mokro kot ne. In več snega kot ga jeobičajno v Tamarju.Odločitev za najobsežnejšo turo – 700-metrskiše nepreplezani slap v Gudvangenu – jesprejeta z rahlo živčnostjo, ki jo po eni stranipovzroča velika želja, po drugi pa zavedanje,da so razmere ob obali zelo spremenljive inkrhkega značaja. Zato se v Gudvangen zapodivaob prvi priliki kljub ne ravno briljantnemuvremenu. Na poti preko prelaza naju spremljasneg, pri morju pa celo dežuje. Slabe voznerazmere naju upočasnijo tako, da sva na izhodiščuza pol ure prepozna, vmes pa zaradi polediceskoraj postaneva podmornica v jezeruVassbygdvatnet. Pod slap pripeljeva ob svitu inugotoviva, da razmere ne dovoljujejo vzpona.Povsod teče, temperatura je nad lediščem.Poslikava dostop za drugič, nato pa se vrnevav hribe poiskat kak drug kos ledu. Vmes sezjasni, kar nama omogoči, da ob prihodu naplanoto opaziva zanimiv slap in ga brž preplezava.Izjemno slikovito okolje in sonce na vrhusmeri malce ublažita potrebo po večji težavnosti.Pa kaj, če je bil tale lahek! Duša je pomirjena.Lepo je bilo. 200-metrskega lepotca svapoimenovala Midgard (WI4). Ob povratku šenaprej opazujeva, snemava, beleživa. Takoj zapredorom Berdal nama v oči pade nekaj velikega… Naslednji cilj je določen!Navsezgodaj se vračava po isti cesti št. 51 naobmočje tunela Berdal. Vremenske razmere sose nekoliko stabilizirale. Podobno kot Thorfossenje tudi ta slap sestavljen iz dveh delov, kiju deli položen svet, le da je tu stena popolnomaodprta. Prvi del je dolg dva raztežaja, drugipa štiri. Vse skupaj kljub zelo tankemu ledu vposameznih raztežajih in hudemu vetru podrobom planote preplezava hitreje, kot pa svamislila. Slap dobi ime Ragnarok (WI5+, 400 mvse skupaj, ledu 320 m).Po dogovoru s prijateljem iz Osla, MariusomOlsenom, se že naslednji dan odpravivav Eidfjorden iskat Kanadčana Guya Lacella.Skupaj nato ob povratku preplezamo nov slapv Eidfjordu, ki sva si ga s Klemenom označilaže prvi dan. Zelo lepa linija je nekoliko skritapogledom in led v strmem kotu le slutimo. Raztežajza raztežajem nas preseneča, dokler namne vriskajo oči na vrhu 200 metrov nepopustljivestrmine. V čast deseti obletnici našega poznanstvaga poimenujemo 10 years later (WI6,300 m, 4 ure). Sestop opravimo s spusti po vrviin abalakih kot pri vseh ostalih dosedanjihvzponih. Do sedaj sva s Klemenom porabila ževeč kot 30 metrov pomožne vrvice za izdelavoabalakov … Greenpeacovski kotiček v možganih,ki se je ravno preselil v večje prostore, ženekaj protestira.Povsem na koncu, ko se polno obložen veličastnozvrnem med prečkanjem zaledenelereke, mi popusti tudi trema, ki me je težila večjidel dneva – da ga ja ne bi preveč »sral«, ko bo»ata« Guy gledal …74

1-2008Vse sorte je …Dolgo pričakovani počitek se močno razlikujeod najinih pričakovanj. Organizatorjifinalne tekme svetovnega pokala v lednemplezanju so v škripcih in potrebujejo pomočpri pripravi smeri. Midva sva kot naročena. Ha,midva pa routesetterja! Po krajšem zajemanjusape odideva vsak na svojo lokacijo in večinodne prebijeva viseč v steni. Ukvarjam se s problemom,kako v 30-metrski rahlo previsni steninarediti selektivno smer za finaliste. Potem kougotovimo, da je zadeva brezupna, si prikličemv misli nadelavo smeri doma na Ljubelju inkljub norveškim etičnim pomislekom začnembesno vrtati …Zvečer se nam v apartmaju pridruži šeErwan Le Lann. Zdaj smo štirje, gneča že.Čeprav se imamo radi, si bomo poskušali dobitivečji apartma.Prav nič spočita v mrazu in snežnem metežuponovno odideva proti Eidfjordu plezat vkanjon Mabudalen. Tja greva v želji ponovitislap, ki sta ga par dni prej splezala Will Gaddin nek domačin. Will ga je ocenil z WI7+, karje zadosten razlog, da se z najino hondo spetprebijeva čez prelaz Handangervidda. Dobesednoprebijeva, in to ob izdatni podporidveh snežnih plugov, ki v silovitem vetru inmetežu spremljata avtomobile skozi zametepreko prelaza. Mraz je. »Štala« bo! Dostop jetokrat udoben – spust na dno kanjona, natopa plezanje. Oba preplezava najtežji raztežaj vvodstvu, le ocena nama ne gre v glavo. Zdi senama WI6+. Je pa res, da ne smeš pasti, ker bisi sicer polomil kosti na ledeni polici pod ključnimraztežajem. Da dneva ne bi bilo prehitrokonec, se moj fotoaparat odloči za akcijo inbrez padala skoči nazaj čez celo smer. Do dnakanjona je skoraj 300 metrov … Hitro se poslovimod njega, vendar me podatki s CF karticepremamijo in odtehtajo vse argumentirane pomislekeproti iskalni akciji. Operacija searchand rescue steče kot namazana, spustim se 300metrov nižje ter na dnu kanjona začnem brskatipo ledenem drobirju za razsutimi ostankimalega canona. »Če bi bil nikon, bi ostal vsajcel,« se pridušam, ko pobiram koščke ohišja inobjektiva ter posamezne baterije. Najdem tudiCF kartico, ki je med strmoglavljanjem izskočilain preživela brez poškodb. Ostanke stlačim vžep in pomaham Klemenu, ki vse skupaj skeptičnospremlja 100 metrov višje. Kakšen dan!Končno počitek pride na pravi naslov.Erwan in Guy odideta v Eidfjord, midva s Klemenompa preseliva našo rezidenco v nov, večjiapartma. Mimogrede za šalo neseva moj razbitfotoaparat v bližnjo trgovino in prav nedolžnovprašava, koliko bi stalo popravilo. Prodajalkeza čuda sploh ne vrževa s tira, zadevo temeljitopogleda ter povsem mirno razloži, da se namabi nemara bolj splačalo kupiti novega … KoGuy zvečer prižge televizijo, se začne filmskimaraton, ki se ne neha prav kmalu … Seinfeld,Mr. Bean in Vojna zvezd. May the force be withus all.Kaj nam je storiti na zadnji pošteni plezalnidan? V Eidfjordnu je še ena linija, ki je vrednavsake ure vožnje do tja, a razmere v njej soglasnoocenimo kot preslabe. Sonce je že dodobrapredelalo led v zgornji polovici popolnomanavpične 200-metrske lepotice. Guya ohladišele vest, da je Will Gadd tam obrnil … Takonam preostane bore malo. Na koncu z Guyemin Klemenom preplezamo 200 metrov visokkombiniran slap nedaleč od Gola. Poimenovalbi ga Nekaj smešnega, preplezan pa je bil že ne-Klemen v slapu RagnarokAljaž Anderle75

1-2008koliko prej v sezoni. En raztežaj M7, ostalo WI4in WI5+. Tokrat se ne spuščamo na abalakove.Za eno zimo smo dovolj posvinjali naravo.Sedaj pa Guy nekoliko sumničavo gleda rastlinico,ki sem jo določil za nosilko enega izmedspustov: »I'll go first, you're still young,« reče,preden odmotovili navzdol.Z mrazom domovPočasi začne pritiskati mraz. V kanjonuGolsfjellet s Klemenom splezava Ca bitch amort (M8) in Jernmangel, ki naj bi se ponašalz naslovom najtežjega miksa na Norveškem(M10+). Oba s Klemenom smer splezava naflash in jo umestiva nekam med M9 in M9+.Popolne gremo z Guyem gledat zaključeksvetovnega pokala v lednem plezanju v Hemsedal.Medtem ko zmrzujem, opazujoč bivšekonkurente, ki se zvirajo po lebdečih sodčkih,se nekajkrat vprašam, na kateri strani mi jelepše … Ljudje se čudijo, zakaj ne tekmujem.V smeri Ten years laterRaven se ni kaj dosti dvignila, še vedno sem vkošu s prvo deseterico. Je pa tako: dokler neveš, kje si, se boriš in dokazuješ. Nato pa je najlepšespet zateči se stran, tja v čudne in tankeledene prehode, daleč od vsega, kjer so edinemeje, ki obstajajo, samo misli v tvoji glavi.S Klemenom sva ad hoc izpit za routesetterjaočitno opravila. V navpični finalni smeri zaključkaIWC je deset moških finalistov izpadlona različnih delih smeri in le eden je smer zlezeldo vrha. Besno vrtanje je rodilo sadove.Ostane le še odhod v Oslo in na letališče.Zjutraj je –26 stopinj. »Rit« se mi kljub ogrevanimsedežem ne odtaja skoraj do Osla. Tudi Guy sevrača z nama. Zvije me gripa, ki jo je on pred desetimidnevi dobil od fotografa z avstrijske Štajerske,zdaj pa sem štafeto prevzel jaz. Medtemko bloden ležim v čakalnici, zvočniki neprizadetoodpovedujejo polete proti Nemčiji, kjerdivja snežno neurje. Po glavi nam že hodi miselna ponovni bivak, ko nas končno posadijo nanadomestna letala in pošljejo nazaj na jug. mKlemen Premrl76

1-2008SatopanthNekaj uporabnih informacijo priljubljenem sedemtisočaku in Tone GolnarPogled s prvega tabora na sedlu proti vrhuSatopanth je lepo oblikovana gora v garvalskiHimalaji in je danes eden od najbolj priljubljenihin obiskanih sedemtisočakov v temgorstvu, še posebej v Indiji. Cilj je postal z mednarodnimitabori, ki jih organizira UIAA, šebolj privlačen. Satopanth je obiskalo kar nekajslovenskih odprav, nekatere samostojno, drugev sklopu taborov UIAA. Prav je, da podrobnejepredstavimo to zanimivo in privlačno goro invzpone Slovencev na njej.Zgodovinski pregled dejavnosti naobmočju SatopanthaPrvi resni poizkusi osvajanja gore segajo vleto 1938, ko so jo po severnem in severozahodnemgrebenu poskušali preplezati Avstrijci, ajim to ni uspelo. Prvi so se leta 1947 na vrh povzpelišvicarski alpinisti pod vodstvom AndreaRocha. Petčlanska ekipa se je takrat povzpelaše na nekatere druge vrhove v bližnji okolici.Pozneje je na vrh prišlo veliko odprav, večinomapo severnem grebenu, po katerem so šlitudi prvopristopniki. Z južne strani je vzponpreko dvatisočmetrske stene v začetku junijaleta 1987 uspel devetčlanski odpravi poljskihalpinistov. Sestopili so po smeri prvopristopnikovna severno stran. Leta 2003 je francoskimalpinistom uspel prvi smučarski spust z vrhapo severnem grebenu.Gora pa skriva tudi svoje pasti. Leta 1987 seje indijski odpravi zgodila huda nesreča, ko jetabor I na višini 6000 m prekril snežni plaz inpod seboj pokopal tri alpiniste. Vodja odpravein višinski nosač sta se pri tem čudežno rešila,vendar je prvi izginil med povratkom v baznitabor. Reševalna oziroma iskalna akcija je bilaneuspešna, zaradi slabega vremena in obilnekoličine padavin so jo namreč morali kmaluprekiniti.Slovenci na SatopanthuSlovenci smo to območje prvič obiskali leta1988. Majhna tričlanska odprava pod mojimvodstvom je takrat osvojila vrh v zelo kratkemčasu. Po enotedenskem premikanju po ledenikuin neuspelem poskusu zaradi nemogočihrazmer v južni steni smo se odločili za vzpon posevernem grebenu. Del opreme smo znosili do77

1-2008roba ledenika Sundar, dva dni pozneje pa smokljub vsakodnevnemu popoldanskemu sneženjuzačeli z vzponom. V prvem dnevu smo sepovzpeli do sedla, kjer smo postavili tabor I.12. septembra ponoči sta se na goro odpravilaDani Tič in Rok Preložnik, ki sta osvojila vrh inse še isti dan vrnila v prvi tabor. Na sestopu stasrečala naju z Andrejem Gradišnikom, ki svazačela z vzponom dopoldne in pod vršnim pobočjemna višini 6400 m prenočila v snežnembrlogu. Čez noč je zapadlo okoli 20 cm snega,naslednji dan, 13. septembra, pa sva se kljubtemu tudi midva povzpela na vrh, potem pa sestopilavse do baznega tabora, kamor sva prišlakmalu za prijateljema.Drugi slovenski obisk tega območja jepotekal v sklopu mednarodneodprave (pod okriljemUIAA) od sredineseptembra do sredineoktobra 2002. Odprave sose udeležili štirje slovenskialpinisti: Tina Di Batista,Gregor Rozman, Žiga Šterin Mojca Žerjav. Razenvodje odprave Hansa ChristianaHockea in njegovegasoplezalca Thomasa vrhatakrat ni osvojil nihče drug.Razlog za neuspeh našegadela odprave so bile kljubdobrim razmeram zdravstvenetežave.Naslednji obisk Satopanthav organizaciji UIAAje bil leta 2003, ko so 4.oktobra vrh osvojili JernejBevk (vodja), Rok Blagus,Tine Cuder in Samo Krmelj. Naslednje leto jeposkušala še ena ekipa, ki pa ni imela sreče.Odpravo so v sklopu tabora UIAA sestavljali:vodja Tadej Zorman, Tadej Debevec, MincaMramor in Miha Vuk. Zaradi slabega vremenaso se morali obrniti nad taborom 2.Lani je območje obiskala odprava, ki jo jevodil Miha Habjan, člani pa so bili AmbrožBajde, Mitja Gleščič, Jernej Lanišek, UrbanNovak in Marijana Prezelj. Vsi razen Jerneja so1. septembra dosegli vrh.Satopanth bo še naprej privlačen cilj,posebej za mlade alpiniste, ki si želijo nabratičim več izkušenj v Himalaji, saj gre pri njem zarelativno lahek dostop in ne preveč zahtevenvzpon po severnem grebenu, ki pa ga nikakorne smemo podcenjevati. Ob primernih razmerahje ta pristop tudi dokaj varen. Ne gledena uspehe odprav na Satopanth je bilo večinislovenskih udeležencev to vedno dobro izhodišče.Veliko jih je potem nadaljevalo z uspešnimivzponi v Himalaji in drugih visokih gorstvihsveta.Kako na Satopanth?Od Delhija nas čaka dan vožnje z avtobusompreko Rishikesha do Utarkashija, od tampa še dan neudobne vožnje do Gangotrija,78

1-2008Satopanth: smer po severnem grebenuenega najbolj svetih hindujskih krajev, saj tamizvira reka Ganges.Satopanth se nahaja med ledenikoma Gangotriin Chaturangi. Dostop do gore je lahek intraja običajno tri dni. Prvi dan se od Gangotrijapodamo do samostana v Budjiwasi. Sledi potdo izvira reke Ganges in vzpon čez ledeniškomoreno do Tapovana, nato pa še ena etapa hojeob robu ledenika in pod severnimi pobočji Bagiratijev.Bazni tabor se nahaja nad robom ledenikaob jezercu na višini okoli 4900 m, velikoodprav pa postavi še vmesni tabor na konculedenika Sundar na višini 5250 m. Ob dobriaklimatizaciji se lahko še isti dan povzpnemona 5970 m visoko sedlo. Pri vzponu do prvegatabora moramo premagati dobrih sto metrovvisoko skalno stopnjo, v kateri so običajnonameščene vrvi. Nad njo pridemo v grapo, kije običajno zasnežena. Če ni snega, nas čakatežavno vzpenjanje po drobljivi skali. Višjezgoraj je grapa vedno zasnežena in se počasipoloži. Na prostranem sedlu je dovolj prostoraza tabor. Dalje poteka smer proti vrhu poširokem hrbtu, ki pa se vse bolj oži, tako danadaljujemo po ponekod zelo ostrem grebenu,s katerega se moramo še pred koncem spustitidesno in prečiti strmo zahodno pobočje. Nakoncu nas čaka prostrano snežno pobočje,kjer lahko izkopljemo brlog ali snežno poličkoin postavimo tabor 2. Čaka nas še enakomernoblag vzpon (do 40°) po snežišču do vrha.Organizacija odpraveVzpon moramo prijaviti na IMF (IndianMountaineering Foundation) vsaj leto in pol(še bolje dve leti) pred načrtovanim odhodom.Vse informacije o prijavi, taksah za vrhove,prijavne obrazce in drugo lahko dobimo naspletni strani IMF. Sledi plačilo takse za vrh,ki znaša okoli 2500 USD. Odprava mora sseznama izbrati eno od uradnih agencij, ki boprevzela organizacijo v Indiji. Indijci nato ponudijoproste termine v načrtovanem letu, kitrajajo od 10 do 30 dni, odvisno od zasedenosti79

1-2008območja. Pred odhodom si je potrebno ureditiposebne vizume z oznako X, podatke o članihodprave pa na najbližje veleposlaništvo posredujeIMF. Lahko se zgodi, da pošljejo seznamna indijsko veleposlaništvo v Budimpešto, zatoje pomembno vztrajati, da ga pošljejo na nambližje veleposlaništvo na Dunaju.Z nekaj sreče lahko uredimo vse administrativneformalnosti v Indiji (srečanje na sedežuIMF v Delhiju, prevzem dokumentacije, seznanitevz zveznim oficirjem) v enem dopoldnevu.Takšne so moje izkušnje z zadnje odpravena Kun izpred dveh let, pa tudi pred dvajsetimileti ni bilo nič drugače.Uradna agencija poskrbi za vse prevoze,namestitve v Delhiju in na poti do gore, zagotovišotore za bazni tabor, kuharje in hrano,za doplačilo pa še višinske nosače in višinskešotore. Na račun uradne agencije tudi vse administrativneformalnosti opravimo zelo hitro,zato nam ne sme biti žal kakega dolarja več.Ker je seznam agencij zelo obsežen, so tudicene uslug različne – od 50 do 150 USD na dan.Dve leti nazaj smo imeli zelo dobre izkušnje zagencijo Artou, ki je bila tudi cenovno najboljugodna.Viri:Osebni vir Tone GolnarAmerican Alpine Journal (različni letniki)Slovenski alpinizem 2001–2003. Zbornik komisijeza alpinizem PZS. PZS, Ljubljana 2006.http://www.americanalpineclub.org/AAJO/pdfs/1987/257_india_aaj1987.pdf mPoljska smer v dvatisoč metrov visoki južni steni Satopanta80

naša smer1-2008Grape vMatkovi kopiO nekaj prvenstvenih smereh izpod peresa njihovega avtorja in Tone GolnarGrapa pod vršnim delomKo se zapeljemo v Matkov kot, zagledamona desni mogočno stožčasto goro. Matkovakopa se opira na dva grebena, na severu protiMatkovemu Grintovcu, na jugu pa preko Krničkegasedla na Krničko in Mrzlo goro. Nazahod pada s strmo steno proti Belski Kočni,na vzhodni strani proti Matkovem kotu paje prepredena s strmimi grapami, ki se podvrhom končujejo s strmim pečevjem. Gora jez vseh strani dokaj nedostopna in na njen vrhne pelje nobena pot. Edini prehod na vrh vodiod Krnice, ki leži pod Krničko goro. Tukajnajdemo ostanke pastirskega stana. Do Krnicevodijo iz Matkovega kota pastirske steze, odtam pa proti jugu obkroži pobočje pod vrhomMatkove kope lovska steza, ki se nadaljuje protiMatkovemu sedlu. Če se hočemo povzpeti navrh, moramo z lovske steze zaviti navzgor poJugozahodni grapi.Prvi obiskovalci Matkove kope so biligotovo pastirji in lovci, po večini domačini,ki so dobro poznali pobočja nad Matkovimkotom. Med planinci ni bilo nikoli prevelikegazanimanja za vzpone na to goro. Najbrž sovzroki za to velika odmaknjenost območja,dolgi dostopi, brezpoten svet in dejstvo, da jev okolici kar nekaj gora, ki so lažje dostopnein višje.Prvi zimski vzpon po Centralni smeriDaljnega leta 1980, ko sem služil vojaščino vČrni gori, sem si krajšal dneve z načrtovanjemnovih zimskih smeri v Kamniško-SavinjskihAlpah. Pomagal sem si z razglednicami, nakaterih so bili panoramski posnetki gora nadLogarsko dolino in Matkovim kotom. Takoj mije pozornost pritegnila slika, na kateri je izstopalamogočna Matkova kopa. V slike sem zarisalnekaj linij, dve med njimi v Matkovi kopi. Obesmeri smo potem preplezali pozimi 1982.Prvi vzpon je potekal brez kakih posebnosti,napetost je povzročalo le dejstvo, danismo vedeli, kakšni prehodi nas čakajo podvrhom. Bilo je mrzlo zimsko jutro in razmereza hojo in plezanje so bile odlične. Po slabiuri hoje smo bili pod vstopno grapo. Bolj alimanj smo spodnji del po strmi grapi prehodi-81

1-2008li, potem pa smo prišli do slapu, ki na srečo nibil pretežek. Nad slapom se je teren postavilbolj pokonci, prava strmina pa nas je čakala vizstopnem žlebu, kjer so bile snežne razmereodlične. Na vrh smo prišli malo čez poldne.Čeprav vrh ne spada med višje v Kamniško-Savinjskih Alpah, pa je doživetje, ko preplezašnovo smer na težko dostopno goro, zelo prijetno.Čakal nas je še sestop po neznanem svetu.Največ možnosti je ponujal žleb na vzhodnistrani, ki pa se je končal v votlini, pod kateronas je presenetil tridesetmetrski skalni skok.Ko smo ugotovili, da ne bo šlo drugače, smose spustili po vrvi. Sledilo je prečenje strmegasnežnega pobočja, nato pa spust v grapo. Ponjej smo z manjšimi »obvozi« še pred temoprišli v dolino.Drugi zimski vzponKer sem steno Matkove kope že poznal, semse odločil, da poiščem še kako drugo možnostvzpona. S prijatelji smo se marca leta 1985 voblačnem zimskem jutru spet podali v Matkovkot. Sneg je bil bolj južen in je omogočal lahkoin hitro hojo. Odpravili smo se v grapo, ki potekajužneje od prvih dveh smeri. Plezali smo poožjih grapicah, ki so nas vodile vse višje. Sledilje prehod preko grebena in na drugi stranisvet, ki ga nismo poznali. Tukaj smo moraliprečiti lovsko stezo, ki obkroži vrh v zgornji tretjinistene. Za stezotakrat nismo vedeli,pa tudi videli jenismo na zasneženempobočju. Zgrebena smo prišliv široko grapo, ki seje nadaljevala v obesmeri, gor in dol,zato smo se odločili,da bomo kasnejepo njej tudi sestopili.Kmalu smo v lažjemvzponu doseglivrh, s kateregapa zaradi oblačnostini bilo nobenegarazgleda. Ker seje vreme slabšalo,smo se hitro spustili.Najprej je narahlo snežilo, potem pa je začelodeževati. Grapa, ki smo jo izbrali za sestop,je v nadaljevanju imela nekaj skokov, ki smo jihbrez težav preplezali, a preden smo prišli v dolino,se je spremenila v ledni slap (kasneje soga preplezali in poimenovali Fakin). Umaknilismo se v strma snežna pobočja jugovzhodnood nje in kmalu smo bili v dolini. Zaradi hojepo dežju, ki je padal vedno bolj, smo prišli doavta pošteno premočeni. Ta dan smo preplezalidve novi grapi, Jugovzhodno in Levo.Prva ponovitev v znamenju nevarnostiPrvo ponovitev Centralne smeri smo opravilišele marca leta 1991. Najbolj se mi je vtisnilo vspomin to, da smo bili ves čas izpostavljeni nevarnostimin da smo imeli veliko srečo. Dan je bilsončen in topel, mi pa smo malo prepozno vstopiliv grapo. Tik nad njenim najbolj ozkim delomsredi stene nas je presenetil plaz sprijetega snegav obliki velikih težkih kep, ki so zgrmele mimonas po žlebu. Če bi se sprožil malo prej, bi naskepe najverjetneje zbile kot keglje. Drugo neprijetnopresenečenje nas je čakalo pri sestopuv votlini, kjer smo se morali prvič spustiti povrvi. Ko sem hotel vrv vpeti v klin, mi je ta ostalv roki. Moral sem ga nadomestiti z novejšim, kise je bolje zaril v razpoko. Nevarnosti pa še nibilo konec, saj nas je čakalo še prečenje prostranestrme grape v obliki lijaka, kjer smo gazili doRisala: Barbara Žižič82

1-2008Smeri v Matkovi kopi: 1 Jugovzhodna grapa, 2 Leva grapa, 3 Centralna grapa, 4 Sestopna grapa, 5 Variantasestopne grapepasu. Še danes mi ni jasno, zakaj se tam ni utrgalplaz. Kot že dvakrat ta dan, smo se tudi tokratlahko zahvalili srečnemu naključju. Sestop vdolino je potem bil le še sprehod.Presenečenje ob zadnji ponovitviKasneje, pozimi 2006, sem Centralno smers sestopom po Sestopni grapi preplezal šeenkrat. Pestra druščina šestih alpinistov nas jenaskočila goro v ne preveč dobrih razmerah.Zgoraj nas je najprej čakalo gaženje do pasu popršiču, najbolj strm žleb pa nam je postregel sskalami in travo. Za čuda smo na vrhu zagledaličloveške stopinje in takrat me je prešinilo,da so morda pred našima prvenstvenimasmerema iz leta 1982, pozimi že plezali tukaj.Podatkov o tem ni, ni pa izključeno, da se kdood domačinov ni že pred nami pozimi povzpelna goro. Manjkajo nam tudi podatki o morebitnihvzponih s še bolj nedostopnih pobočij zavstrijske strani.Ne glede na to, da točnih podatkov o prvopristopnikihin prvih zimskih vzponih najbržne bomo nikoli dobili, pa je plezanje grap vMatkovi kopi zelo privlačno, čeprav tisti, kiiščejo zelo zahtevne zimske smeri, tukaj nebodo našli zadoščenja. Na sicer resni alpinističnituri nas čaka veliko hoje po strmih grapah,ne preveč težko plezanje, iskanje pravih prehodov,čudovit razgled z vrha in, če se na goropodamo nepremišljeno, v neprimernih razmerah,še kopica nevarnosti, ki se jim najpogostejene moremo izogniti, tako kot smo se jim zveliko sreče mi.Kdor pa bi vseeno želel v Kopi opraviti zahtevnejšoturo, lahko združi slap Fakin z Jugovzhodnograpo. Poleg tega je v mogočni gori ševeliko prostora za kako bolj drzno smer.Dostop: Z glavne ceste v Logarsko dolinose najprej odcepimo desno proti Pavličevemusedlu in po slabih dveh kilometrih zavijemolevo v Matkov kot. Nadaljujemo po cesti,ki je pozimi vedno splužena, še okoli 4 kmdo odcepa markirane poti proti Matkovemuškafu. Do sem se lahko pripeljemo z avtomobilom,ki ga pustimo ob cesti. Dalje po markiranipoti skozi Matkov kot proti Matkovemu škafuoziroma Mrzli gori do lovske koče. Tam desnoin po plazovitem pobočju levo navzgor dogrape. Od ceste 45 minut.83

1-2008Opis Centralne grape: Po grapi navzgordo prvega skoka. Čez skok (v ugodnih razmerahje pod snegom) in levo po grapi navzgordo ledenega žlebiča. Čezenj, nato desno inlevo čez greben v strm žleb. Po njem navzgorin desno čez skalnat prehod (v ugodnih razmerahje zasut s snegom) nazaj v grapo. Kadarje skok kopen, lahko plezamo tudi desno čezslapič in dalje po grapi, ki nas pripelje levo vglavno grapo. Dalje po njej in desno ali levo obgrebenčku. Navzgor proti rumenemu odlomu.Pod njim levo po žlebu navzgor na raz. Dalje porazu ali levo ob njem in desno v vršni žleb. Ponjem čez dva strma odstavka (III, če ni snega)na desni (severni) vrh. Na glavni južni vrh sebrez težav povzpnemo po vršnem grebenu.Sestop: Po Sestopni grapi. Z rame podsevernim vrhom se spustimo po grapi protiseveru približno 100 m do votline. Na eni odsten votline poiščemo klin in se spustimo 30 mpo vrvi na rob široke lijakaste grape. Spust jemogoče opraviti tudi z enega od dreves napobočjih ob votlini. Sledi daljše, plazovom izpostavljenoprečenje široke grape. Ko dosežemogreben na drugi strani, se grapa pod namiodpre. Po njej nadaljujemo navzdol približno200 m, dokler ne pridemo v strugo potoka.Dalje po strugi navzdol, mestoma čez strmejšeskoke. Skoku pred koncem se ognemo v gozdna desno stran. Sledi sestop po gozdu, doklerne dosežemo kolovoza z markacijami v dolini.Do sem 2 do 3 ure, do ceste še 30 minut.Obe smeri prvi plezali Tone Golnar, LjuboHansel in Dušan Savič 16. 1. 1982. Ocena: III,70°/35–50°, 700 m, 3 h.Viri in dodatna literatura:Silvo Babič in Tone Golnar. Plezalni vodnikLogarska dolina – zahodni del. PZS, Ljubljana,1999.Zemljevid: Kamniške in Savinjske Alpe. Planinskazaložba PZS, Ljubljana, 1996.Planinski vodnik Kamniško-Savinjske Alpe.PZS, Ljubljana, 2004.Planinski vestnik 10/1994. mnovice iz vertikale8cJure Bobnar je 8. novembra opravilvrhunski vzpon v Mišji peči.Preplezal je že svojo tretjo smer zoceno 8c. Na vrsto je prišla smerCorrida, ki sodi med najveličastnejšev steni. Je v osrednjemdelu in vodi prav do roba stene,torej premore približno 40 dolžinskihmetrov.Praskanjepo sneguNekaj vesti o zimski alpinistikise je dalo zaslediti že pred začetkomprave zime. Razmere vgorah so ta čas praviloma slabe.Pravilo je sicer potrdila Severnagrapa v Vevnici, ki je v odličnihrazmerah spustila čezse lepo številonavez in tako poskrbela zaprijeten uvod v zimsko sezono.Radovljičani Borut, Jurček in Gašperso plezali po Severnem razuMojstrovke (IV/III, 350 m). Dejaliso, da je bilo v smeri precej snegain zato niso videli kaj dosti svedrovcev.Ker ni bilo hudega mraza,so se imeli prav fino.Janko Smolnikar in Andrej Seljak(oba AO Idrija) sta presodila,da morajo biti glede na novice izVevnice v redu tudi razmere v Tumoviv severni steni Jerebice. Nakraju samem ni bilo ravno tako inmorala sta se dovolj potruditi, dase je pivo v dolini zelo prileglo.Poletna ocena (V–/III–IV, 450 m)je ob dobrem poprhu zahtevalaprave ,,vragolije”, med drugimtudi nekaj metrov obvoza. Nekajglobokega gaženja v srednjemdelu je končno pripeljalo do škripanjav zadnjem raztežaju. Jankoin Andrej sta za smer potrebovalapet ur, sestopila pa sta v Možnico.Društvena kolega oče in sinAndrej in Nejc Lužnik pa sta zaSeverno grapo v Vevnici potrebovaladve uri in pol. Dejala sta,da vodi čeznjo pravo stopnišče,po katerem sta tudi sestopila.Obletnicav Jerebici29. novembra je minila častitljivaosemindvajseta obletnica prvegavzpona v Sivem idealu (VI,450 m), smeri, ki je močno preraslalokalne okvire in s svojo idealnolinijo buri domišljijo vsakegaslovenskega alpinista. PeterPodgornik je 4. novembra z ZlatkomKorenom še v trdi temi rilpo globokem jesenskem listju iniskal stezo. Po njej sta hitro prišlapod grapo, ki vodi naravnostpod veliko zajedo Sivega ideala.Koprenasto nebo je spustilo donjiju nekaj sončnih žarkov šeledva raztežaja pod vrhom. Plezanjeje potekalo kot v starih časih,ob lepih pogledih na jesenskebarve v dolini in v prijetnemplezalnem ozračju. To je bila žešes ta Petrova ponovitev omenjenesmeri.Novice je pripravil Tomaž Jakofčič84

planinsko branje1-2008Na Nejčevi potiZ Mojco sva v ranemmajskem jutruleta 1982 zadihanavstopila v kočo naHlevišah nad Idrijo.Na steni je viselačudovita svetla slika,silhueta plezalcav previsu. V neštetihodtenkih intarzije.Naslovnica NejčevePoti … Poti, ki je izšlaleto prej. Poti, ki jebila takoj naša pot, sajsmo hodili v gore z žarommladosti, ki si gaje komaj mogoče zamišljati.Še ob osmih,že v mraku, sem prejšnjivečer doma okopaval koruzo,ob štirih zjutraj že tekelna avtobus, pa na naslednjega,in po poldrugi uri sva bila žena Hlevišah. A komaj na začetkunajine poti tistega dne. Podvanajstih urah hoje, po napornemgaženju preko prostranstevTrnovskega gozda,se je, že v temi, pot končala vkočici pod Golaki.Četudi je bil Nejc alpinist, plezalec,mi pa le navadni planinci,je bil naš, in zdelo se nam je,da hodimo njegovo pot. Ko jedve pomladi prej prišel predavatna srečanje našega planinskegakrožka v Gimnaziji Vič,je bil tako preprost, da smokar pozabili, kako velik alpinist,eden najboljših na svetuv tistem času, zmagovalec Everesta,je med nami. Videti jebil kot mi - ker je bil navdušen,ker je govoril o gorah tako, kotsmo jih mi čutili, ker je govoriltako, kot je mislil, ker je biltako iskren. In Pot, ki je kmaluzatem izšla, je bila njegovagovorica. Prebral sem jo takoj,kar dvakrat, in si nekatere mislipodčrtal – kar v knjigah storimres poredko.Komaj slabo leto za tistimdnem na Hlevišah, ko se mi jezdelo, da vse gre samo naprej,navzgor in proti svetlobi, smo vzgodnjem nedeljskem jutru predodhodom k maši poslušali radio.V nemirno štorkljanje po domačikuhinji je ostro zarezal glas: »Daneszjutraj po nepalskem času jepod goro Manaslu pod plazomumrl Nejc Zaplotnik!« V začetkutistega aprila mi je umrl oče, potemše človek, ki je bil moj mladostnivzornik. Nejc, človek, ki jeimel rad gore. Triindvajseti aprilje bil gluh dan. Gluha je bila tuditista slika na Hlevišah, ko smoprvega maja spet hodili po poti.Povsem drugačna podoba, kotda nima več tiste svetlobe, tisterazgibanosti, kot da plezalec vprevisu nima moči, da bi se potegnilčezenj …Pot sem znova prebral, tudi besedeuvoda v Nejčevo drugo knjigo,ki je v baznem taboru pod Manaslujem,v njegovem silnem življenjskemzagonu že nastajala:Peter Simsen. Ob svojem komajenaintridestem rojstnem dnevuje Nejc skupaj s Petrom razmišljal.O poti. Veliki poti skozi življenje,ki ga je za tisto jesen že vabila nanaslednji osemtisočak, Annapurno.Na zaključku Poti je zapisal:» … In drsajočih korakov krenemnaprej. Kam? Sam sebi naproti!«Krenil je naprej, a je prihrumelplaz. In Nejc sebe žal ni srečal.Bogve, kje se je tisti trenutek videl?Sebe, Nejca, na brezmejnipoti. Na katerem grebenu, nakaterem vrhu, v kateri steni?V boju z ledenim drobirjemlahko zmaga le duh, telo obnemore.In Nejčev duh je zmagal.Pot sem zatem prebral ševečkrat, lani je bila knjiga natisnjenaže sedmič. Ničkoliko izvodovje po knjižnih policah.Tudi pri nas doma. Urška imakar dva, Mojčin je nekje založen,moj je že povsem zguljen.Nejčevo pisanje pa ostaja sveže,odprto, odločno, preprosto,živahno, lepo, odkrito … Tudidanes, ko je svet bolj lagoden,ko neskončnega mladostnegažara ni več tako pogosto videti,Nejčeve besede še potrebujemo.Očitno. Zato novi in noviponatisi »kultne knjige slovenskeplaninske literature«. Kajtisvet išče jasnih in svetlih poti.Četudi na njih cilja dostikratni videti, pa je hoja po njih tisto,kar presega čar in lepotoizpolnitve. In Nejc nas je povabilna tako pot. V svoji Potinam je pokazal lepoto oddaljenihzasneženih sten in prednami odstrl tisto, kar je tukaj,na dosegu roke – rumene macesnein bele izprane skale domačihgora. Prijatelje, ki hodijoz nami! Lepoto, ki je tukaj, inza katero nam je hotel reči – nespreglejte je, ne hitite tja za obzorja.Hodite po poti in nositecilj v sebi. Je v tem skrivnost?Marjan Bradeško85

1-2008Julius Kugy vvojni podobiKugy v prvi svetovni vojni: odJulijskih Alp do Kobarida, čezTilment, Piavo in nazaj, EnricoMazzoli, založba Mladika, Trst,2007.V letošnjem letu mineva sto petdesetlet od rojstva poeta JulijskihAlp, dr. Juliusa Kugyja. Ljubiteljigora to veliko osebnostdobro poznajo, še posebej iz njegovihknjig. Iz življenja gornika jemorda njegovo najbolj odmevnodelo, ki ga je – zanimivo – pisalmed prvo svetovno vojno, v katerije sodeloval kot prostovoljec(brez orožja). In ob izidu te knjigese je odločil, zaradi političnihsprememb (Trst, kjer je Kugy živel,je pripadel Italiji, on pa se jeboril na avstrijski strani), da zadnjegapoglavja ne objavi. Biloje to poglavje o njegovih vojnihdneh. Enrico Mazzoli se je odločil,da pobrska po Kugyjevi vojnipreteklosti – od arhivov do Kugyjevezapuščine – in predstaviše Kugyja kot »vojaka«. Zanimivopri tem je, da avtor v začetku pisanjani vedel, da so bili Kugyjevivojni spomini že prevedeni inobjavljeni v Sloveniji leta 1995 vknjigi Vojne podobe iz JulijskihAlp (založba Kres). Tako je lanipri založbi Mladika v Trstu tudi vslovenščini izšel prevod Mazzolijevegadela, ki nam zdaj ponujaše en pogled na vojno dogajanje.O soški fronti je bilo napisanihže ničkoliko knjig, vendar vednoznova, pa naj človek bere zapiskeiz samih vojnih dni ali pa današnjarazmišljanja, čuti, da je v tistivojni človek vendarle še bil človek.To začutimo tudi iz Kugyjevihspominov. Kakšne so vojneusode ljudi, pa dovolj zgovornopove podatek, da se je eden ododličnih Kugyjevih vodnikov,Osvaldo Pesamosca, znašel nenadomana Kugyju sovražni strani(pri Italijanih) – ne le to, pravv ostenjih Zahodnih Julijcev, kjerje Kugy pred vojno opravil številneture, se je sam zdaj moral skrivatitakorekoč pred prijatelji. Izknjige izvemo, da Kugy ni nikolimaral orožja, je pa z odličnim poznavanjemgora močno pomagalpri rekognosciranju (poizvedovanju,razgledovanju po sovražnikovihpoložajih) – vsa tri leta,ki jih je preživel na fronti. »Kakozapuščene so gore, ko je vojna!Ni svetilke, ki bi ti svetila na poti,Iz Mladinske knjige Trgovine,KNJIGARNE KONZORCIJ,Slovenska 29, Ljubljanaliteraturani tabornega ognja, ki bi gorelpri počitku, ni prijaznih luči, kibi domačno mežikale iz nočnihdolin v višave,« je zapisal v svojihspominih. Pa vendarle je bilKugy ves čas pretežno v prvih vrstahali blizu njih, kot pravi EnricoMazzoli. Nemško vzgojen jelogično, da se je pridružil avstrijskimsilam. Dobil je tudi odlikovanje,po nekaterih informacijahcelo dve.Kar je za avtorja knjige Kugy vprvi svetovni vojni najbolj značilno,je izjemno odprto obravnavanjedr. Juliusa Kugyja – redko lahkoberemo tako iskrene misli, kiposkušajo pokazati veliko osebnostzares celovito. O Kugyju žetako krožijo zelo kontroverznezgodbe, pogosto so mnenja onjem deljena. Vendarle – večinaje enotna: bil je človek, ki seje dvignil nad narodne in rasnerazdeljenosti, četudi je bil nedvomnonemško vzgojen. Tudi kot»gospod« (tako je v svojih gorniškihknjigah večkrat zapisal sebe)je bil do svojih vodnikov prijazenin jih je cenil, jim pomagal. Spo-Pestra izbira knjig s področja gorništva, alpinizma, fotomonografij in potopisov.Victoria Coules, John Cleare:MOUNTAINS:A Panoramic VisionCompendium Publishing, maj 2007(trda vezava, 256 strani, barvnefotografije)James M. Tabor:FOREVERON THE MOUNTAINThe Truth Behind One of Mountaineering'sMost Controversial and Mysterious Disasters inMountaineering HistoryW.W. Norton & Co, avgust 2007(trda vezava, 400 strani)86

pisma bralcev1-2008štoval je lokalne prebivalce, navsak način vztrajal pri ohranjanjulokalnih imen gora in v svetponesel lepoto Julijskih Alp. Podrugi strani pa, kot pravi EnricoMazzoli, ni bil tako skromen, kotga nekateri predstavljajo. Pogostoje bil glasen in odločen, sebeje imel za »vedno prvega«. Izvemocelo, da je za drugo vojno priznanjepredlog napisal kar samin od armade zahteval, da mu letotudi podeli.Knjiga je napisana berljivo incelo za nepoznavalca dovolj popolno,da lahko ustrezno umestiKugyja. O njem na kratko izvemovse od rojstva do vojne, spoznamogospodarsko stanje v Trstupred izbruhom vojne, zatempa dogodke vojnih dni, ki jih avtorlepo prepleta z razmišljanjemo Kugyjevih predhodnih gorniškihpodvigih, obenem pa pojasniše, kaj se je zgodilo kasneje,ko je vojni trušč že utihnil.Iz italijanskega izvirnika je deloprevedla Marija Cenda, uvod inspremno besedo pa občutenonapisal odlični poznavalec gorskegasveta na slovenskem zahodnemobrobju, dr. Rafko Dolhar.Kdor želi o Kugyju ob častitljiviobletnici rojstva izvedeti še kajveč, mu knjigo toplo priporočamo.Marjan BradeškoObvestilo članom A oporavnavi članarineza leto 2008Vsem, ki nameravate tudiletos plačati članarino kategorijeA, priporočamo, dato storite že na začetku leta(do 31. januarja 2008). Letako boste Planinski vestnikdobivali neprekinjeno, zagotovilipa si boste tudi neprekinjenezavarovalne ugodnosti.DoživetjapriletneštoparkePeljala sem se že z vseh vrst ljudmiin tudi stvarmi. Recimo zItalijani, zamejskimi Slovenci,vzhodnimi in zahodnimi Nemci,s Francozi, z Angleži, Nizozemci,s Slovaki, z Ukrajinci, Bosanci,s Hrvati. Peljala sem se s homoseksualcema,ki nista prav ničskrivala, kaj sta, s potujočimi Karitasovimibrivci, z Wraberjem,Rustjo, s Škofom in Papežem. Peljalasem se z živim teletom in živimpsom, z zaklanim prašičem,z mrtvaškim vencem, z vedrompomij, s šopki teloha, nageljnov,šmarnic, zvončkov, z vedri malinin jagod, s košarami gob, s košaramimahu za jaslice. Zgodilo semi je že tudi to, da sem se usedlav avto, ko pa sem vozniku zaupala,da sem iz Doma starejših, meje kratko malo »denil dol«, češ dazame ne bo odgovarjal. Da sembila velikokrat vprašana, ali lahkoprosto hodim iz Doma, je jasno.Vedno povem, od kod sem, kolikosem stara in kdaj se moram vrnitiv Dom. V nedeljo, 25. novembra,se mi je zgodilo nekaj pravčudnega. Po kratkem sprehodupo črnovrški planoti sem pa軚topala« na avtobusnem postajališčuv Črnem vrhu. Pa pristopimladenič in vpraša, ali čakam naavtobus. »Saj ga zdaj ni, bom pačštopala.« Fant meni nič, tebi ničpove: »Le čakajte, tukaj že ne bostenič dobili!« Mirno sem mu odgovorila,da se mi še ni zgodilo,da ne bi nič dobila. Vprašal meje, koliko sem stara, in sem muodgovorila po pravici, da sem vosemdesetem letu. »Dobri ste!«»Če bi bila dobra, bi me že zdavnajpojedli!« sem mu zabrusila.Ni še prišel do vrat gostilne, komi je ustavil znanec s soprogo.Čeprav je bil namenjen v Vipavo,je šel pač skozi Ajdovščino.Pri sv. Krištofu, zavetniku avtoštoparjev,imam posebno »protekcijo«,čeprav sem vse prej kotmlada!Nada KostanjevicZemlja plešeNaslov članka, Zemlja pleše, semi je porodil ob poslušanju pesmi.Tudi pohodniki radi zaplešemov ritmu valčka, celo v gojzarihgre od rok, če tako nanese.Starejši se mnogokrat sprašujemo,koliko kilometrov je kdoprevozil in koliko v življenju prehodil.Veliko smo prehodili. Časiso bili drugačni, današnji mladinikomaj razumljivi. Nam starejšimčas neusmiljeno beži, medtemko prenekateri tarnajo, da jeotožno in dolgovezno brez dela.Prisluhnemo bolnim, ki pravijo,kaj vse bi naredili, pa ne zmorejoveč, in vendar se tolažijo, da bojutri bolje. Umrla je legendarnapartizanska zdravnica dr. PavlaJerina Lah, častna občanka Idrijein občine Cerkno. Rada se jevračala v te kraje, predvsem vHudo polje in na Vojsko, da bipozdravila tiste, ki so šli na pohodv spomin na partizanskečase, na spremljanje ranjencev izPrimorske v Notranjsko. Zemljapleše skupaj z nami. Dokler bošlo, bomo vztrajali in kaj dobregapostorili v naravi in kjer koliza mlajšo generacijo, zato čutitez nami v dobrem in malo manjdobrem času, ki ga doživljamo.Tudi v moralnem pogledu smopotrebni drug drugemu, takokot planinska »palca« med hojo.Pa srečno, kjer koli v novem letu,ki prihaja. Srečno tudi uredništvu,ki nas »besedno« posluša inobjavlja.Janko MlakarZahvaljujemo se vsem, ki ste nam ob novem letupisali in zaželeli vse dobro.Uredništvo Planinskega vestnika87

1-2008Štirideset letPomurskeplaninske potiV čudovitem okolju Bukovniškegajezera, vendar v neugodnihvremenskih razmerah so se zbralipomurski planinci, prav takokot pred štiridesetimi leti, da biproslavili častitljiv jubilej našeplaninske poti. Do prizoriščaslovesnosti smo prispeli na pohodupo trasi poti od Turnišča,kjer je pohodnike pozdravil inposkrbel za okrepčilo župan občineTurnišče Jože Kocet. Pohodnikovje bilo skoraj dvesto. Zata slovesni dogodek smo pripravilitudi spominski žig Bukovniškojezero – 40 let PPP.V uvodnem nagovoru k slovesnostije skrbnik PPP Jože Ružičposebej pozdravil vse navzočežupane občin, skozi katere grePomurska planinska pot, našaslavljenka; med njimi posebejgostitelja praznovanja, županaobčine Dobrovnik MarjanaKardinarja, in slavnostnega govornika,župana mestne občineMurska Sobota Antona Štihca.Slovesnosti so se udeležili tudipredsednik PZS Franci Ekar inpodpredsednik PZS Uroš Vidovič,načelnik Komisije za potapri PZS Tone Tomše, predsednikMDO PD za Pomurje DragotinKuster, častni člani planinskihdruštev, predstavnika rimskokatoliškein evangeličanske cerkve,ki sta pot blagoslovila, planinskiprijatelji iz Mojstrane, koordinatorjaKulturne poti sv. Martinaza Slovenijo Jasmina Arambašičin Robert Orban iz Madžarske,člani Planinskega društva Bundekiz Murskega Središča, članipopotniškega društva Vagant izMaribora, pa tudi domačini in vinogradnikiiz Strehovskih goric.V bogatem kulturnem programuso sodelovali: pevski zbor ŽarekDruštva medicinskih sester inzdravstvenih tehnikov Pomurjapod vodstvom pevovodkinjeAnke Suhadolnik, gledališkaskupina in citrarji iz DOŠ Dobrovnikz mentoricama Slaviconovice in obvestilaHajdinjak in Olgo Bogdan, MilanZrinski, ki je povezoval program,Ivan Gjerek, ki je poskrbelza boljšo slišnost, in Lado Klar, kije skrbel za sceno.Štirideset let je minilo od takrat,ko je to našo planinsko pot pravna tem kraju odprla ena izmed legendslovenskega planinstva, takratnipredsednik PZS Miha Potočnik,katerega 100. obletnicorojstva smo nedavno praznovali.Toda zamisel o planinski poti seje porodila že pred petdesetimileti, od prve izdaje vodnika popoti pa je minilo trideset let. Delzgodovine PPP je zbral v zborniku,ki je izšel ob tem praznovanju,Janez Glažar.Pomurska planinska pot sodimed najstarejše planinske potiv Sloveniji. In zakaj v Pomurju,v pretežno ravnem delu Slovenije,planinska pot? Visokogorskisvet je bil kljub dobrim cestamin hitrim avtomobilom za našeplanince odmaknjen, zato si pogostihobiskov gora niso mogliprivoščiti, kakor si jih po štiridesetihletih od odprtja še danesne. Zato se je porodila idejao Pomurski planinski poti, ki najbi imela dva namena: planincemin drugim ljubiteljem narave najbi omogočila spoznati manj znanepredele tega dela Slovenijein gibanje v naravi takrat, ko nimogoče obiskovati gora, planinskimprijateljem iz drugih predelovSlovenije in od drugod pa odkrivanjesvojevrstne in posebnelepote Pomurja in dela Slovenskihgoric.Pot se začne v Murski Soboti ingre čez Goričko in Ravensko nadrugo stran Mure, v Radgonskein Kapelske gorice, pa čez Apaškopolje v Slovenske goricein nazaj v svet na levem breguMure, na Mursko polje in Dolinsko.Konča se tam, kjer se začne,v Murski Soboti. Dolga je več kot300 km in ima 36 kontrolnih žigov.Po podatkih jo obišče večkot tisoč ljudi na leto. Vzdržujejojo planinska društva na svojemobmočju in na svoje stroške.Vzponi in padci se pojavljajo pridelu vsakega društva in s temi jihje doživljala tudi Pomurska pot.Tako manjka tudi del dokumentacijeza prvo desetletje njenegaobstoja. Po letu 1977 pa je bilavsa obnovljena in razširjena s šedvema kontrolnima točkama: zZgornjo Ščavnico (Sveta Ana) inZavrhom. Skrb zanjo je prevzelMDO PD za Pomurje, ki je prevzeltudi evidenco pohodnikov,ki so pot prehodili, in podeljevanječastnih znakov PPP. Izdan jebil tudi opis poti. Vnovično razširitevje doživela v letu 1999 sTromejnikom in Sveto Trojicoin se preimenovala v Pomurskoplaninsko pot. Leta 2002 je MDO88

1-2008PD za Pomurje izdal nov vodnikpo PPP v obliki, primerni za pohodnike,z novo vsebino ter zvsemi dopolnitvami glede spremembna poti. Opis je delo vsehplaninskih društev s področjaMDO PD za Pomurje.Priključitev Evropske pešpoti E7,avstrijske pešpoti I-22 in Kulturnepoti sv. Martina pa pomeni,da smo jo približali mednarodnipopotniški dejavnosti in jo vključilivanjo. Kratek sprehod skozizgodovino nam v skopih obrisihpokaže nastanek, rast in spremembena naši planinski poti.Ne smemo pa mimo zaslug posameznikov,ki so orali ledino za tonašo pot. To je bil v začetku gotovoEvgen Titan. Pri njegovemdelu, najprej trasiranju in natomarkiranju, so mu veliko pomagalidijaki srednje šole za telesnovzgojo iz Maribora, oddelek MurskaSobota. Po letu 1976 je delopri PPP prevzela Marija Lah Vild.V planinskih društvih je imeladobre sodelavce, ki jih je s svojozagnanostjo in vztrajnostjo znalaorganizirati za delo. Vse do svojeprezgodnje smrti je vestno vodilatudi evidenco pohodnikov, kiso pot prehodili, in podeljevalačastne znake PPP. To delo opravljazdaj v imenu MDO PD za PomurjeJože Ružič. Po znanih podatkihje pot doslej prehodilo554 pohodnikov, za prvih desetlet pa podatkov žal ni, vendar siupamo trditi, da jo je takrat v začetnemzanosu gotovo prehodiloveč pohodnikov, kot je polovicamanjkajočih častnih znakov,to pa je približno dvesto. Ob pregleduevidence pa pogrešamovečje število domačih planincev,zato smo namerno uvrstili v društveneprograme po dva pohodapo PPP na leto.Jože Ružičkrajine. Obnavljali smo staro potnad Kolpo (Breg–Velika stena–Radenci), ki se ob reki priključi žeoznačeni turistični poti Damelj–Radenci. Pot se začne v mali vasiciBreg in je speljana po strmempobočju na vrh Velike stene ternato nad steno v vas Radence. Zvrha stene so lepi razgledi na dolinoKolpe in sosednjo Hrvaško.Delovne akcije se je udeležilo14 markacistov in nekaj domačinov.Dela smo izvajali v treh skupinah:prva je obnavljala del potiiz Kala proti Veliki steni, druga izKala proti Radencem in tretja izBrega proti Veliki steni. V dolžinisedmih kilometrov smo jo obsekali,izdelali stopnice in varovalater obnovili stare markacije protiRadencem, pot iz Brega na vrhVelike stene pa označili z novimimarkacijami. Akcijo smo uspešnokončali ob 16. uri. Prijaznidomačini so nam v osnovni šolipripravili toplo malico. Ogledalismo si tudi razstavo Zgodovinašole v Starem trgu.Stane StarešiničPečovniškakoča – lepoticanad CeljemNajizrazitejši hrib v Celju, po kateremnosi ime tudi planinskodruštvo (PD), je zaradi lege inrazgleda prav gotovo Grmada,ki jo vsako leto obišče približno30 tisoč ljudi. V njenem naročjuna 620 metrih nadmorske višinestoji Pečovniška koča na Grmadi,v kateri ima svojo postojanko PDGrmada Celje. Ob koncih tednain prazničnih dneh je nabito polna.»Pred nastankom Pečovniškekoče je tu stala kmetija. V sedanjokočo, v katero gre 40 oseb, jebilo vloženih ogromno ur prostovoljnegadela. Gradili smo jomi planinci za planince. Graditismo začeli v začetku leta 2003 injeseni istega leta je že bila podstreho. Za goste smo jo odprli junija2006, ko je bila uvrščena naseznam planinskih koč pri Planinskizvezi Slovenije,« pojasnjujepredsednik PD Grmada CeljeFranc Šinko. Koča je odprta obsobotah, nedeljah in praznikih,po dogovoru pa tudi ob drugihdneh. »V zgornjem delu koče lahkoprespi dvajset ljudi, po navadiso to šolarji ali naši člani. Vsičlani PZS oziroma katerega kolidrugega planinskega društva paimajo ob nočitvi 50-odstotni popust.Zanimivost naše koče je, daimamo tudi videoprojektor, televizorz DVD-jem in računalnik zmožnostjo uporabe interneta, kije še posebno zanimiv za šolarje,«poudarja Šinko. Zaposlenihni, vendar je dežurnih pet parov,članov društva, ki vsak konec te-Delovna akcijamarkacistovPlaninsko društvo Črnomelj je vsoboto, 20. 10. 2007, organiziraloskupno delovno akcijo markacistovMDO Dolenjske in Bele89

1-2008dna izmenično skrbijo za obiskovalce.Miran Cokan, gospodarkoče, pa poleg tega skrbi tudi zanepremičnine in ureja okolicokoče.V njeni bližini je velika jasa, primernaza taborjenje. »Lani smoimeli na njej ,v gosteh' šolarje OŠLjubečna, vsako leto junija paimajo člani PD Grmada tridnevniekološki tabor, namenjen čiščenjubližnje okolice,« pravi Šinkoin poudarja, da je zanimanjeza taborjenje vsako leto večje,saj se da na jasi postaviti kar 50šotorov, taborniki pa imajo tudimožnost priklopa na elektriko invodo. »Nekaj metrov stran od Pečovniškekoče je tudi bionenergetskatočka, ki oddaja ogromnopozitivne energije. Morda je pravzato v okolici koče možno videtizelo veliko najrazličnejšega rastlinja,konec maja tudi najlepšokranjsko lilijo, ki intenzivnovzcveti zlasti na pobočjih nad600 m nadmorske višine. Na pečinahgnezdi sokol selec, rednopa je videti tudi gamse, ki so sena pečinah Grmade skoraj udomačili,«pojasnjuje Šinko.PD Grmada, ki je bilo ustanovljenoleta 1998 in istega leta sprejetov PZS, šteje že 250 članov,zdaj pa se jim je pridružilo šePD Zlatarna. »Število članov sevsako leto veča, predvsem zaradiprej omenjenih aktivnosti, kotso pikniki, organizirani pohodi,izleti, tabori, razne športne aktivnosti(od plezanja na plezalnisteni do smučanja na bližnjiCeljski koči), predvsem pa zaradimožnosti včlanitve v razne odseke,«dodaja Šinko, ki pravi, daso prav zaradi potreb alpinističnegaodseka, pa tudi zanimanjaza plezanje, ob koči v ta namenpostavili tudi plezalno steno. »Valpinistični odsek je trenutnovčlanjenih 32 oseb, v markacijskegapa 16. Ti skrbijo za kar 80kilometrov planinskih poti. Tuje še vodniški odsek z 11 vodniki,mladinski odsek, odsek zavarstvo narave, odsek za informiranje,kulturo in propagandoter odsek za šport in rekreacijo,«dodaja Šinko, ki poudarja, da je90zanimanje za pohodništvo in izletništvoiz leta v leto večje: »Vsakoleto organiziramo 12 izletov vnaše in tuje gore ter 4 večje pohode,ki se jih udeležuje po večsto pohodnikov. Vsaka prva nedeljav mesecu je namenjena pohodupo obronkih Celja.« V okvirudruštva poteka tudi planinskain alpinistična šola. Planinci inpohodniki, Pečovniška koča zokolico vam ponuja izredne možnostiza planinske izlete. Prav zatakšne izlete je bila urejena tudiceljska planinska pot z osrednjotočko na Pečovniški koči, ki vamponuja do 8 zmerne ur hoje (gledena želje jo lahko tudi skrajšamo)z izhodiščem v Celju in vrnitvijov Celje. Sicer pa je do našekoče več dostopov, od zelo zahtevnepoti skozi Hudičev grabendo strmega vzpona čez Grmadoin lahkih dostopov po prijetnihgozdnih poteh.Barbara ČernePodpissporazumaNa poveljstvu sil Slovenske vojskeje bil 6. decembra slovesenpodpis sporazuma o sodelovanjuza leto 2008 med Slovenskovojsko in nevladnimi organizacijami,med katerimi je tudi Planinskazveza Slovenije. Tam stabila tudi predsednik Planinskezveze Slovenije Franci Ekar ingeneralni sekretar Danilo Sbrizaj.Slovenska vojska, s kateroPlaninska zveza Slovenije sodelujena različnih področjih žepetnajst let, bo Planinski zvezitudi v letu 2008 pomagala zlastipri obnovi planinskih poti inkoč s helikopterskimi prevozi inpri organizaciji mladinskih taborovin drugih prireditev. V letu2008 bodo pomoč SV dobili: Komisijaza pota PZS za transportmateriala in markacistov pri obnoviplaninskih poti, PD DragaBregarja Ljubljana za obnovoBregarjevega zavetišča in vodnegazbiralnika na Planini Viševnik,PD Radeče za obnovo Zasavskekoče na Prehodavcih, PDCelje Matica za graditev majhnečistilne naprave na Kocbekovemdomu na Korošici in za Frischaufovdom na Okrešlju, PD Kranj zaobnovo zavetišča v Zaplati in zapostavitev spominskega znamenja/orientacijskeplošče na vrhuGrintovca in Koroške Rinke, PDRadovljica za obnovo Roblekovegadoma na Begunjščici, PD Jeseniceza Zavetišče pod Špičkom,PD Bohinjska Bistrica za obnovoOrožnove koče in PD Nova Goricaza obnovo Gomiščkovega zavetiščana Krnu. Pomagali bodotudi pri organizaciji Dneva planincevv organizaciji PD Metlikain taborov za mlade planince zaveč društev MDO Primorsko-Notranjske.PZS pa bo SV pomagalapri izobraževanju in vodenju njenihpripadnikov po visokogorju.Za pripadnike SV bodo v planinskihkočah veljali enaki popustikot za planince pri izvajanju rednihaktivnosti.Danilo Sbrizaj2. IZI (izmenjavazanimivih idej)Na kamniškobistriškem območjudeluje več mladinskih odsekovPD, ki so sicer precej dejavni,a kakšne skupne akcije nespravijo ,,vkup''. Lani so nekaterimentorji in vodniki iz MO PDOnger Trzin in MO PD Domžaleuspešno izvedli IZI 2006 insklenili, da takšno izmenjavonadaljujejo. Zato smo v soboto,24. 11. 2007, v Trzinu že drugičorganizirali srečanje vodnikovPZS in mentorjev, ki se ukvarjajoz mladimi planinci. Osrednjatema letošnjega IZI-ja je bila motivacija.Ker nam je uspelo zagotovitikakovostne predavatelje,smo se odločili, da srečanja nebomo zaprli v meje KBO MDO.Tako se nas je skupaj s predavateljinabralo kar 32, in to s precejrazličnih koncev Slovenije (prišliso npr. tudi iz Braslovč, Kočevja,Mojstrane, Rovt).Dopoldne smo najprej prisluhnilizanimivim izsledkom raziskaveo motivaciji vodnikov, kijo je za svojo doktorsko disertacijoMotivacija vodnikov za hojo

1-2008in vodenje v gore opravil FranjoKrpač, višji predavatelj na Pedagoškifakulteti v Ljubljani. Franjoje vzgoji mentorjev mladihplanincev posvetil precejšen delsvojega življenja, zato je bil nanašem srečanju še kako dobrodošelgost. Lili Jazbec, profesoricasocialne pedagogike, direktoricaCentra za mlade Domžalein dolgoletna vodnica PZS, ki seje zadnje desetletje veliko ukvarjalaz izobraževanjem mentorjevplaninskih skupin, nas je s svojimrazmišljanjem o motivacijimladih za hojo v gore tako pritegnila,da smo kar malo pozabiligledati na uro … Za zanimivopoldanski posladek je poskrbeladružina Peršolja iz Domžal;Borut in Mateja sta nam skupajz Lukom in Kajo na prijeten načinpredstavila, kakšni so njihoviizleti v naravo. Izvedeli smo, kjenajdeta motivacijo za hojo s svojimnaraščajem prej zelo aktivnavodnika. Po malici nam je TomažKumer (PD Vinska gora) predstavilsvoje motivacijske prijeme pridelu s planinsko skupino.Nato smo udeležence poslali naraziskovalni potep po Trzinu.Z navodili v verzih in kupčkomfotografij krajevnih zanimivostismo jih prepustili njihovi lastniiznajdljivosti in upali, da jimbodo domačini z odgovori pomagali,da se pravočasno vrnejov dvorano, v kateri nas je čakalše poznopopoldanski del srečanja.Tak raziskovalni pohod jelahko dobro motivacijsko sredstvo,s katerim otroke navdušimoza raziskovanje kraja, na kateremnpr. taborimo. Vrnili so sevsi, navdušeni nad prijaznostjokrajanov, ki so jim z veseljem pomagalipri reševanju nalog. Zanimivo,da je domačinom delalanajveč preglavic slika Grinija, kiga sicer srečamo na kontejnerjihna ekoloških otokih. V skladus pričakovanji pa je bil trd orehtudi vklesan napis v spomin ubitemukralju Aleksandru, ki seskriva v trzinskem gozdu.Pregledali smo rešitve nalog in seže rahlo utrujeni, a vendar z vsopozornostjo posvetili še tistimudeležencem, ki so nam predstavilisvoje ideje iz prakse. MartaPer, Mojca Smrkolj in Tomaž Kocmanso predstavili delo v svojihokoljih. Bogatejši za nova spoznanjasmo se razšli z željo, da binam naslednje leto spet uspelopodobno srečanje.Emil PevecTabor mladihplanincev izFramaMladinski odsek planinskegadruštva Fram je v letu 2007 organiziraljubilejni deseti tabormladih planincev. V desetih letihsmo obiskali že večino slovenskihgorstev in tako smo se letosodločili, da spoznamo še nam91

1-2008malo manj znano dolino Kolpe,ki poleg same reke in kopalnihužitkov ponuja tudi možnostdaljših in krajših planinskih tur vsvoji bližnji in daljni okolici. Letosnam vreme ni bilo tako naklonjenokot lani. Res pa je, da se tudipritoževati ne moremo. Le začetekjulija je pokazal muhavostin po svoji stari navadi smo postavljalitabor v presledkih medplohami in nalivi. Letos je potekalod 30. junija do 8. julija, in tona tabornem prostoru v SrednjihRadencih v dolini reke Kolpe.Udeležilo se ga je štiriintridesetotrok, starih od sedem do šestnajstlet, zanje pa je skrbelo devetvodnikov in mentoric. Tudi letosje potekal pod platneno šotorskostreho in je bil v celoti samooskrben.Kot vsa leta je za naše želodceposkrbel kuhar Ivan.Na poti do Srednjih Radencevsmo se ustavili v Ljubljani in sepovzpeli na Ljubljanski grad;prestolnico smo si ogledali še sploščadi na vrhu razglednegastolpa. Po nastanitvi v šotore jesledilo osvežilno kopanje v Kolpi,ki smo ga izvajali skoraj vsakdan. Popoldne smo začeli aktivnostiplaninskega mnogoboja, kije potekal ves čas tabora. Bil bi žeskoraj greh, če udeleženci našihtaborov ne bi bili redni gosti najbližjihzdravstvenih domov. Tudiletos se temu nismo mogli izogniti.Najbližji zdravstveni domsmo začeli obiskovati že kar prvidan. Na srečo ni bilo nič hujšega,92le majhna poškodba pri čolnarjenjupo reki Kolpi, ko je glava enegaizmed udeležencev doživelabližnje srečanje z veslom, ki najbi ga nadzirale roke po navodilihzgoraj omenjene glave, pa ježal nekje na tej poti prišlo do pomanjkanjakomunikacije in trk jebil neizbežen.V nedeljo smo se odpravili napoldnevni izlet na Veliko steno.Z nje se nam je ponujal prekrasenrazgled na dolino reke Kolpe.Vreme je bilo čudovito inpredvsem zelo vroče, zato smovsi komaj čakali na popoldanskoosvežujočo kopel. Vmes smo semalo pomudili še ob planinskišoli. Zvečer sta nas obiskala Kristinain Uroš Ravbar ter nam s slikoin z besedo predstavila svojopot z avtomobilom okoli sveta.Nato pa smo ob tabornem ognjuvsi skupaj še veselo zapeli.Ponedeljek je bil namenjen celodnevnemuvzponu na Kozicenad Kolpo. Najprej smo moralipremagati dobrih sedem kilometrovasfaltne ceste ob reki Kolpido vasice Dol. Od tam pa smose podali strmo v hrib. Na žalostnas je po slabi uri vzpona čakalše precejšen spust, skoraj do doline,nato pa spet strm vzponproti vrhu Kozic. Nato smo sestopiliv vasico Predgrad, si privoščilisladoled, pot nazaj v taborpa smo si skrajšali s kombijem,ki nas je moral priti nekajkrat iskat,da nas je zvozil nazaj v tabor.Zvečer smo odšli še v bližnji diskoob tabornem ognju, a našimnogam nekako ni bilo za zabavo.Mogoče je bilo kaj v zvezi z celodnevnohojo, morda pa tudi ne.Torek je bil prost dan, ki smo gaizkoristili predvsem za počitek,planinski mnogoboj, planinskošolo in kreativne delavnice. Čezreko Kolpo smo napeljali vrv inse nato po njej spuščali v vodo.Ta vrv oziroma tarzanka, kosmo jo poimenovali, je postalaena poglavitnih atrakcij tabora.Zvečer smo pripravili planinskikviz, ki je bil ena izmed disciplinplaninskega mnogoboja.Čeprav se je vreme ponoči maloskisalo, smo se zjutraj kljub oblačnostiodpravili proti Mirni gorina Dolenjskem. Takrat smo seprvič razdelili na dve skupini, kista izbrali daljšo in krajšo varianto.Seveda pa je to pomenilo tudikar precejšen logistični zalogaj,saj smo se morali z kombijem inosebnimi avtomobili v dveh rotacijahprestaviti na izhodišče izleta.Pa smo tudi to izpeljali breztežav. Skupina, ki se je odpravilana daljši izlet, je imela na začetkupoti nekaj orientacijskih težav,saj je bil zelo slabo označen oziromaopuščen. Takrat so se priiskanju prave poti izkazale radijskepostaje, ki smo si jih priskrbeliv ta namen in smo jih do takratimeli bolj za zabavo, tedaj pa smojih s pridom uporabili. Malo predkoncem poti je skupino ujela šeploha, a na srečo je bilo to v gozduin je zato ni preveč namočilo.Po počitku v koči se je kaj kmaluodpravila nazaj v dolino protikombiju in prispela tja tik prednajvečjo nevihto. Skupina, ki jeodšla na krajšo pot, pa je odrinilamalo pozneje in se na Mirnogoro povzpela po učni poti, tampa se je pot zanjo končala, saj joje ujela nevihta. Na srečo je doplaninskega doma na Mirni goricesta in tako smo lahko otrokeod tam odpeljali v tabor z kombijemin avtomobili. Zvečer pa jeob tabornem ognju potekal natečajza najboljšo pevsko-igralskoskupino. Bilo je prav zabavno.Četrtek je bil spet prost dan, kismo ga porabili za izpolnjevanje

1-2008dnevnikov Mladi planinec, pisanjeprispevkov za taborno glasiloGojzarček in planinsko šolo.Tudi taborni ogenj zvečer sevedani smel manjkati. V petek smoizvedli še zadnji izlet na taboru.Spet smo se podali na pot v dvehskupinah, naš cilj pa je bil najvišjivrh Gorjancev, Trdinov vrh. Skupina,ki je imela pred sabo daljšopot, se je nanj odpravila iz sedlaVahta, skupina, ki je izbrala krajšovarianto, pa se je na vrh povzpelaiz planinskega doma naGospodični. Obe skupini sta potkončali na Gospodični, ena nekolikoniže. Zvečer smo izvedliše planinsko poroko, ki sevedana taboru ne sme manjkati. Letosje to že skoraj prestopilo vsemeje, saj smo imeli kar tri mladepare, ki so se želeli poročiti. Poplaninsko seveda.Sobota je bila zadnji dan tabora,ki je že po stari navadi namenjenzaključku planinskega mnogoboja,pikniku in seveda planinskemukrstu ob tabornem ognju.Pa tudi kopanje seveda ni manjkalo.Naši »ta mladi« so v narobepopoldnevu za nekaj ur prevzelikrmilo tabora. Mislim, da smojim kar dali vetra in jim pokazali,da vodenje tabora ni mačji kašelj.V nedeljo pa nas je čakalo samoše veliko pospravljanje. Tokratnam tabora ni bilo treba podreti,saj je za nami prihajala še enaskupina, ki je v taboru bivala naslednjihpet dni. Tako smo tokratmalo laže pričakali avtobus, kije prišel, da bi nas odpeljal protidomu. Ob poti smo si ogledali šekočevskega medveda, ki ga imajožal ali pa na srečo zaprtega vbližini Kočevja.Letošnji tabor je tako nekako zaokrožilspoznavanje slovenskihpokrajin, ki so primerne za planinsketabore, in z njimi lokacij,ki smo jih obiskali v minulih desetihletih. Čeprav je bil mordaše najmanj planinski doslej, namje uspelo najti dovolj vrhov, da jebil dovolj atraktiven. Naslednjeleto pa gremo od začetka. Kam,naj za zdaj ostane še skrivnost.Na koncu pa še zahvala vsem, kiso kakor koli pomagali pri pripraviin izvedbi letošnjega tabora, inseveda tudi vsem sponzorjem,kot so Mladinska komisija pri Planinskizvezi Slovenije ter občiniRače-Fram in Hoče-Slivnica, inseveda tudi Slovenski vojski, natančneje,mariborski vojašnici.Leon VrhovšekUstanovni zborZVGNa državni dan, 23. novembra2007, je bilo v Poljčah ustanovljenoZdruženje vojaških gornikovza slovenski prostor. S tem dejanjemse je uvrstilo v mednarodnoorganizacijo – InternationalFederation Mountain soldiers. Izstatuta združenja je razvidno, dasi bo prizadevalo za mir, negovanjein razvijanje tradicij vojaškegagorništva. Člani se bodo meddrugim ukvarjali s preučevanjemgorskega sveta, razvijali zavest ovsebini in zaščiti naravovarstvenihpravic itn. Za predsednika jebil izvoljen Janez Kavar, odličenalpinist in visoki vojaški častnik.Ustanovnega sestanka se je udeležiltudi predsednik PZS FranciEkar. Poudaril je pomen na novoustanovljenega združenja in nakazalmožnosti za dobro sodelovanje.Janez KavarZlati častni znakPZS za zaslužnatuja planincaPlaninska zveza Slovenije pri izvajanjunalog in ciljev sodeluje sštevilnimi sorodnimi in drugimiorganizacijami ter posameznikidoma, pa tudi v tujini. Organizacijepredstavljajo ter vodijoljudje. Od njih je odvisno, kakoustvarjalno in uspešno je sodelovanje.27. novembra letos je PZSpovabila v Ljubljano dva izjemnaplaninca, gorska reševalca in prijateljaiz Avstrije, s katerima nasveže več deset let uspešnega sodelovanjain dobrih rezultatovza blaginjo slovenskega planinstva.Še posebno so jima lahkohvaležni tisti ljudje, ki so v gorahpotrebovali pomoč in jim je nevede,morda tudi posredno, koristilonjihovo delo. PZS se jimaje želela zahvaliti za njun osebniprispevek. Njuno delo in prispevkiza dobro obiskovalcevgora v minulem obdobju niso93

1-2008Kurt Delisch in Reinhold Doerflingerpoznali meja, ki so včasih pomenileza današnje oči skoraj nepredstavljivooviro.Iz utemeljitve za podelitev zlategačastnega znaka PZS KurtuDelischu, ki je po poklicu odvetnikin je 27 let predsedoval avstrijskiplaninski zvezi (OeAV)za deželo Koroško, 21 let pa avstrijskigorski reševalni službiza deželo Koroško ter bil dolgadesetletja v zveznem vodstvuavstrijske gorske reševalne službe,katere član je že več kot 60let, povzemamo le nekaj najpomembnejšihpodatkov o njegovemplodnem delu za blagor slovenskihplanincev: zagovarjal inpodpiral je dobro sodelovanjemed planinci in njihovimi društviiz Koroške s planinci in društviiz Slovenije; pred 43 leti jesodeloval pri ustanovitvi in vesčas podpiral sodelovanje planinskihorganizacij treh dežel, t.j. avstrijske Koroške, italijanskeFurlanije in Slovenije, in vsebinskoogromno pripomogel k njemu– ta vsakoletna srečanja brezprekinitve potekajo še danes –;dajal je veliko podporo slovenskemuPD na avstrijskem Koroškem;PZS in GRS sta glede planinskihin reševalnih vprašanj,ki so se porajala na obeh stranehmeje, pri K. Delischu vselej imeliiskrenega sogovornika in prijatelja;od konca šestdesetih let naprejje omogočal predstavnikomslovenskih gorskih reševalcevudeležbo na avstrijskih tečajihv letnih, zimskih in ledeniškihrazmerah; vsestransko je pomagaljugoslovanskim državljanomv nesreči; osebno je prispeval kvse tesnejšemu strokovnemu inorganizacijskemu sodelovanjumed gorskoreševalnima organizacijamaavstrijske Koroške inslovenske GRS, ki se je od leta1984 do danes ustalilo kot vsakoletnovečstransko sodelovanjegorskoreševalnih služb avstrijskeKoroške, italijanske Furlanijein Slovenije z imenom Alpe-Adria; v obdobju, ko v Jugoslavijini bilo mogoče kupiti sodobnereševalne opreme, nam je prineselvzorce take opreme, ki so jopotem izdelovali pri nas.Iz utemeljitve za podelitev zlategačastnega znaka PZS gospoduReinholdu Doerflingerju, uslužbencukoroške deželne uprave,ki je že enajst let podpredsednikIKAR (Mednarodne komisije zareševanje v gorah), dvanajstoleto predseduje gorski reševalnislužbi Avstrije, lani pa se muje izteklo 16 let predsedovanjaavstrijski gorski reševalni službiza deželo Koroško, katere članje več kot 40 let, povzemamo lenekaj najvažnejših podatkov onjegovem delu, pomembnem zaplaninstvo in gorskoreševalnodejavnost v Sloveniji: v odnosudo slovenske GRS je nadaljevalin poglabljal tehnično in organizatorskodelo svojega predhodnikaK. Delischa (izmenjavaudeležencev na tečajih, izmenjavaizkušenj, dovoljenja za ponatisnjihovega preventivnega indrugega gradiva brez avtorskihstroškov …); ob njegovem osebnemsodelovanju smo pripraviliin izdali različna trijezična navodilaza planince in reševalce –nekateri dokumenti so doživeliže tretji ponatis; sodelovanjugorskoreševalnih služb z imenomAlpe-Adria je dal močnopodporo in veljavo z uvedbo demonstracijreševalnega dela inpodporo tesnejšemu sodelovanjumed postajami GRS, zlasti izAvstrije in Slovenije; dajal je vsopodporo in razumevanje slovenskiGRS ob njenem uveljavljanjusoustanoviteljskih pravic in ureditvičlanstva v IKAR; pri pripravidokumenta o sodelovanju inpomoči med republiko Avstrijoin Slovenijo ob naravnih in drugihhudih nesrečah je velik delvsebine nastal ob pomoči njegovegapomembnega prispevka;dokument govori tudi o pomočiin sodelovanju med gorskimireševalci obeh držav in prinašadoločila, ki v nujnih primerihpoenostavljajo mejne preletezračnih plovil katere koli stranipri gorskoreševalnih in drugihnesrečah; poleg tega sta njegovodelovno mesto in pripravljenostza sodelovanje z nami omogočila,da so si naši gorski reševalcivečkrat ogledali njihovo bazoza letalsko reševanje in policijskicenter treh dežel v Vratcih -Meglarjah ter se udeležili posvetovanjao težavah pri letalskemreševanju v Avstriji in mednarodnegaposvetovanja o reševanjuv izrednih razmerah s poudarkomna gorskem reševanju; podprlje željo PZS in GRS po vnovičnemvključevanju v Kuratorijza varnost v gorah v Avstriji itn.Predsednik PZS je izrazil velikospoštovanje in dejal, da nam jev čast, da smo se lahko navzočiob tem dogodku, se zaslužnimamožema zahvalil za vse, kar stastorila za naše obiskovalce gorain uporabnike gorskoreševalnegadela, in jima čestital k odlikovanju.Že samo glede na zgorajpredstavljeno ni dvoma, da sta sipodeljeni odličji zaslužila.Danilo Škerbinek94

v spominEvgenVavken(1927-2007)Evgen Vavken na odpraviEverest 1979Pred dobrim mesecem sta setiho poslovila v slovenskem planinstvupomembna in zaslužnazdravnika Evgen Vavken in AndrejO. Župančič.Evgen Vavken, rojen 3. 6. 1927,sicer primarij travmatološke klinikein doktor znanosti, je življenjeposvetil goram in predvsemreševanju ter prvi pomočigornikom. Sodeloval je v obsežnireševalni akciji na Bovškemleta 1952, ko se je skupina gorskihreševalcev prebila v povsemodrezano zgornje Posočje,kjer so plazovi snega zasipalidomačije. Bil je v prvi posadki,ki je s helikopterjem pomagalaponesrečenim v gorah. Medgorskimi reševalci je bil cenjenkot izjemen pedagog, saj je znalposredovati tisto znanje, ki galaik lahko uporabi pri prvi pomoči– ne premalo in nič odvečnega.Vsekakor mu je pri tempomagalo odlično kirurško znanje,ki je mnogim, ki so prišli nanjegovo kliniko, rešilo zdravjein življenje. Logično je, da je bilAndrej O.Župančič(1916-2007)Andrej O. Župančič na odpraviKangbačen 1965dolga leta član komisij za gorskoreševanje in za odprave.Na planinskem področju pa jebil gotovo najbolj ponosen nasvojo vlogo pri naši največji odpravi– Everest 1979. Organiziralje popolne zdravstvene pregledeza vse moštvo, nagovorilprijatelje stomatologe za vsazobna popravila, zbral zdravilain medicinsko opremo tudi zatežje primere, hkrati pa dobildovoljenje Kliničnega centra,da je odprava v njegovih kletnihetažah dva meseca zbiralain pakirala vseh 18 ton opremein hrane za ves čas dela nagori. Bil je zdravnik na pohoduin v baznem taboru (zdravnikna gori je bil Igor Tekavčič),kjer je ob svojem rednem delupostavil še kopalnico za članeter poskrbel, da se je kuhinjskaposadka držala osnovnih načelhigiene. Čeprav je dolgotrajnobivanje na višini 5350 m težkoprenašal, tega tam ni pokazal, otem je le pisal znancem. Bil jeeden od stebrov, ki so podpiralimoštvo tudi v najtežjih tre-1-2008nutkih in s humorjem je mehčalnapetosti.Ob priznanju za njegove zaslugesmo mu zato tudi osebno hvaležni.Pod plaščem stroke se jeskrival velik človek.Andrej O. Župančič, rojen 27.1. 1916, je sicer najbolj znan posvojem znanstvenem delu v medicini,saj je bil desetletja vodilnaosebnost slovenske patofiziologije,profesor na medicinskifakulteti in doktor znanosti. Bilje član Slovenske akademije znanostiin umetnosti in amaterskiantropolog – med drugim je dolgemesece živel med najbolj preprostimiIndijanci v južnoameriškihpragozdovih. Med vojno jebil partizan, zdravnik pri glavnemštabu NOV. Črka »O« medimenom in priimkom pomeniOton, kar je ime slovenskega pesnikain njegovega očeta.Njegovo vodilo je bilo, da kar sizares želiš, boš tudi dosegel, zatoje bil eden redkih članov načrtovane,a nesojene himalajske odprave,ki so kasneje uspeli sodelovatitudi v dejanski. V letih1950–55 se je vrsta slovenskihalpinistov, med njimi Andrej, vZahodnih Alpah pripravljala naprvo himalajsko odpravo (Manasluali Šiša Pangma), ki pa potemni bila uresničena. Zaradi razočaranjaje takrat mnogim upadloveselje do alpinizma, Andrejpa je uspel s kandidaturo na odpravoKangbačen 1965, ki je bilasicer že zadeva naslednje generacije.Na odpravi se je ukvarjalpredvsem z vplivom višine načloveka oziroma na njegovo kri(operativni zdravnik odprave jebil Jože Andlovic), bil je pa tudinamestnik vodje. Ker se je le-tazaradi finančnih težav pridružilodpravi kasneje, je bil njen začasnivodja Andrej. Prav z vodenjemse je zelo izkazal in če bito vlogo lahko odigral do konca,bi bil rezultat odprave morda šeugodnejši.V življenju je, skladno s svojimrekom, sledil svojim ciljem. Iz Himalajega je »odneslo« v pragozdovemed civilizaciji še neznana95

1-2008plemena, kar ga ni izpolnjevalonič manj kot gore in znanost.Bil je skoraj vedno enak – razmršenihčrnih las je tako mladeničkot devetdesetletni možakarmed hojo po pločnikuzamišljeno strmeč premlevalsvoje misli …S svojim delom in požrtvovalnostjosta si Evgen Vavken in AndrejO. Župančič postavila trajenspomin v slovenski himalajskizgodovini.Tone ŠkarjaZoranu Tratniku1928–2007V torek, 20. novembra 2007, smose prišli iz Celja, Ljubljane inštevilnih drugih krajev v GornjiGrad poslovit od dobregaznanca in prijatelja Zorana Tratnika.Zoranova življenjska potse je začela 21. avgusta 1928 vlepem kraju med Menino in Rogatcem.Zibel mu je tekla v hišiob izlivu Šokatnice v Dreto, obesta mu žuboreli uspavanke terga vse življenje neubranljivo vabiliv domači kraj in na rojstnodomačijo. Njegov oče Jože Tratnikje bil nadučitelj v tedanjemsredišču Zgornje Savinjske doline,zato je bila po nacistični zasedbedežele narodno zavednaTratnikova družina leta 1941 izseljenana Hrvaško. Veliko letpozneje je Zoran tista leta v zgodovinisvojega rojstnega kraja96raziskal in predstavil v zbornikuGornji Grad med 2. svetovnovojno, ki ga je leta 2000 založilin izdal Muzej novejše zgodovineCelje. Ko so se leta 1945 vrniliiz izgnanstva blizu Vinkovcev, jemladi Zoran nadaljeval šolanjein leta 1947 kljub vsemu opravilveliko maturo v Ljubljani, ne dabi izgubil eno samo leto. Vpisalse je na metalurgijo, vendar semu je zaradi konfinacije na Golemotoku diploma odmaknilaza dobri dve leti in pol. Po odsluženemletu v JLA se je leta 1956zaposlil v Železarni Štore ter si vCelju kmalu zatem ustvaril domin družino. Služboval je še v tovarniEmo Celje in bil poznejedo redne upokojitve tajnik Raziskovalneskupnosti občine Celje.Vse njegovo življenje tako rekočod zibeli do groba so bogatilegore. Po tej plati smo ga mnogispoznali in tudi najbolje poznali.Ko je leta 1930 v Gornjem Graduumrl nadučitelj Fran Kocbek,ustanovitelj in prvi načelnik Savinjskepodružnice Slovenskegaplaninskega društva, je bilZoran star šele dve leti. Njegovoče ni bil le Kocbekov stanovskikolega, temveč vse življenje tudizavzet planinski delavec in prekaljenhribovec še iz časov, ko jebranil rajnko Avstrijo v Tirolahin se boril za našo severno mejona Koroškem. Kadar koli smopotovali mimo tistih prizorišč izprve vojne oziroma takoj po njej,se jih je Zoran rad spominjal inpripovedoval zanimive podrobnostio doživetjih svojega očeta.Ta je dvanajstletnega Zoranaleta 1940 peljal na Ojstrico poKopinškovi poti, ki so jo slovesnoodprli šele dva tedna pozneje.Ko je bil študent, se je vpisal vPlaninsko društvo Ljubljana Maticater v Alpinistični odsek Akademskegaplaninskega društva.Sprva je največ plezal v navezi zMatjažem Deržajem, pozneje paskupaj z Andrejem Aplencem,Bobom. Povzpela sta se na Aiguilledu Moine, Aiguille du Chardonnet,pa seveda tudi na MontBlanc. Med večjim številom preplezanihsmeri v slovenskih gorahnaj bo omenjen le Čopov steberv Triglavski steni. Najviše jeprišel leta 1983 na Kavkazu, koje dosegel vrh pettisočaka Kazbeka.Stal je na večjem številualpskih štiritisočakov: na Domu,na Finsteraarhornu, na Dufourspitzejuv pogorju Monte Rose,na Jungfrau, na Bernini in šena številnih drugih znamenitihalpskih vrhovih. Za svojo šestdesetletnicoje leta 1988 za šalozlezel na Matterhorn. Leta 1991je splezal na Barre des Ecrins,najjužnejši štiritisočak v Alpah.Ko je bil star sedemdeset let, seje leta 1998 preizkusil na težavnemReichenspitzeju v ZillertalskihAlpah. Še predlanskim smoga občudovali na izjemno težkiželezni poti Königsjodler, ki peljena Hochkönig nad Bischofshofnom.Še lani je zmogel zahtevnoin dolgo prečenje skozidivjino Karnijskih Alp, ko smose na društvenem izletu povzpelis planine Ditte na Col Nudo insestopili v dolino Valbono.Bil je član planinskih društev vGornjem Gradu in Celje Matica.V drugem si je kot dolgoletenčlan upravnega odbora močnoprizadeval za vrnitev odvzetegapremoženja. Bil je najboljši poznavalecveč kot 110-letne društvenezgodovine. Sodeloval jepri pripravi društvene kronikeNazaj v planinski raj. Bil je članuredniškega odbora društvenegaglasila Kvedrovček. Vodilje dela pri prenovi in prizidkuKocbekovega doma na Korošici,ki so bila končana leta 1996.Sto dvajsetkrat je bil na Korošicipo društveni dolžnosti, od tegapozimi 28-krat, kot si je sam zapisal.Vsi smo v Zoranu videliprihodnjega čilega devetdesetletnika.Vendar se je zasukalodrugače.S Tabo je umrl tudi del nas samih,ki smo Te poznali s planinskihpoti, a zapustil si nampredvsem neizmeren življenjskioptimizem. Prek groba nas vežejonešteti spomini na nepozabnadoživetja v gorah.Tone Primožič

12-2007Kako poznamo naše gore?Katega gora se kaže v odsevu jezera?Za nagrado bo jedilni komplet Outdoor, ki gaponuja spletna trgovina z gorniško opremowww.kibuba.com.Pravila naše igre so taka:1. Upoštevali bomo le po eno rešitev posameznegareševalca.2. Med reševalci, ki bodo pravilno odgovorili nazastavljeno uganko, bomo izžrebali zmagovalca.Naš sponzor mu bo dostavil nagrado.3. Zmagovalec v tekočem letu ne more več sodelovativ žrebanjih.4. Če bo vseh reševalcev manj kot deset, bomo objaviliimena vseh, sicer pa le ime izžrebanega.5. Po uredniški presoji bomo objavili zanimivostio gori, ki nam jih bodo poslali reševalci.6. Rešitve lahko pošljete z navadno pošto na naslovPlaninski vestnik, p. p. 214, 1001 Ljubljanaali po elektronski pošti na naslov uganka@pzs.si, in sicer do 25. januarja 2007. Reševalcinam morajo poslati popoln naslov in davčnoštevilko.Rešitev iz prejšnje številke:Tokratna uganka je bila očitno zelo zahtevna, sajsmo dobili le šest pravilnih odgovorov. Na sliki jebila Celovška špica, vrh v Karavankah vzhodnood Stola. Pravilno so odgovorili Janez Otrin, Poldein Luka Taler, Jure Golob, Suzana Relja in JanezFeldin iz Žirovnice, ki je bil izžreban in mubo spletna trgovina www.kibuba.com podarilagamaše Walker.Andrej StritarVladimir Habjan97

Explorer Cameleon ®polaroidna + fotokromatska.nanos proti rosenju.se en cisto navadenponedeljek v gorah...Nouveau Monde DDB - 344 446 810 RCS ANNECY - photos: Domino - Corbis.Razvito v sodelovanju z ENSAwww.julbo.comSUPERNATURAL