Revija 2, 2010 - Ministrstvo za notranje zadeve

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2, s. 117-140Kriminaliteta v Sloveniji v letu 2009Andrej Lukan, Tadeja Kolenc 1V prispevku so prikazani podatki o kriminaliteti, ki jo je obravnavala slovenska policija. Policija je leta 2009 poslaladržavnemu tožilstvu kazenske ovadbe in poročila v dopolnitev kazenskih ovadb zaradi 87.465 kaznivih dejanj ali 6,8odstotka več kot leta 2008, delež preiskanih kaznivih dejanj pa se je povečal s 45,1 na 48,3 odstotka. Na povečanještevila kaznivih dejanj in njihovo preiskanost je najbolj vplival porast kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družinoin otroke. V okviru splošne kriminalitete se je nekoliko povečalo število kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost,število kaznivih dejanj zoper življenje in telo ter zoper premoženje pa je ostalo na ravni prejšnjega leta. Enako veljatudi za mladoletniško kriminaliteto. Obseg gospodarske kriminalitete se je povečal, več je bilo tudi kaznivih dejanj spodročja organizirane kriminalitete. Za leto 2009 je bil značilen visok porast korupcijskih kaznivih dejanj in kaznivihdejanj zlorabe prepovedanih drog, precej pa je upadlo število kaznivih dejanj s področja računalniške kriminalitetein kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države. Desetletna primerjava kaže naraščanje številakaznivih dejanj do leta 2006, nato je to število začelo upadati, leta 2009 pa se je znova povečalo. Število kaznivihdejanj zoper življenje in telo se ni veliko spremenilo. Število težjih kaznivih dejanj, kot so umori, uboji, posebnohude in hude telesne poškodbe, je sicer rahlo upadalo, vendar ne kontinuirano, število kaznivih dejanj zoper spolnonedotakljivost pa je nihalo. Kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke so začela naraščati že predspremembo zakonodaje leta 2008. Med kaznivimi dejanji zoper premoženje, ki obsegajo približno dve tretjinikriminalitete, se je povečevalo zlasti število lažjih oblik tatvin in drugih lažjih premoženjskih deliktov, število težjihkaznivih dejanj zoper premoženje pa se ni bistveno spremenilo. Kaznivih dejanj mladoletnikov je bilo leta 2009dvakrat manj kot pred desetimi leti. Število kaznivih dejanj s področja gospodarske in organizirane kriminalitete jev tem obdobju bolj ali manj nihalo.Ključne besede: kriminaliteta, statistika kriminalitete, kazniva dejanja, osumljenci, policija, policijsko delo.UDK: 343.3/.7 (497.4) »2009«Uvodna pojasnilaStatistični podatki o kriminaliteti prikazujejo kazniva dejanja,za katera je policija vložila kazenske ovadbe ali poročilav dopolnitev kazenskih ovadb po devetem odstavku 148. členaZakona o kazenskem postopku, ne pa prijavljenih ali odkritihkaznivih dejanj, pri katerih ni bilo potrjenega suma storitveali ni bilo podlage za kazenski pregon po desetem odstavku148. člena Zakona o kazenskem postopku. Zato ne vključujejokaznivih dejanj otrok, ker niso kazenskopravno odgovorni. Nezajemajo niti kaznivih dejanj v cestnem prometu, ker se prikazujejoposebej.Podatki so iz baz centralnega računalnika policije, ki sevsako leto od sredine januarja več ne obnavljajo. Podatki za1Andrej Lukan, magister socioloških znanosti, vodja sektorja zaanalitiko, Tadeja Kolenc, univerzitetna diplomirana sociologinja,višja policijska inšpektorica v sektorju za analitiko, Služba generalnegadirektorja policije, Generalna policijska uprava, Policija,Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, Štefanova ulica2, 1000 Ljubljana.obravnavano leto zato niso dokončni, ker se zaradi daljšegatrajanja predkazenskih postopkov nato še dopolnjujejo, so paprimerljivi s podatki za prejšnja leta. Vsa kazniva dejanja soprikazana po členih Kazenskega zakonika, ki je začel veljatinovembra 2008, zato se primerjalni podatki o nekaterih kaznivihdejanjih in vrstah kriminalitete nekoliko razlikujejo odpodatkov, prikazanih v prejšnjih številkah te revije. Manjšerazlike so tudi zaradi odprave napak v računalniškem informacijskemsistemu.Kazniva dejanja so prikazana po času vložitve kazenskihovadb ali poročil v njihovo dopolnitev, ne glede na to, kdajso bila storjena, ker lahko od storitve posameznih kaznivihdejanj do dokončanja policijske preiskave mine precej časa.Statistični podatki obsegajo samo policiji znana (prijavljena inodkrita) kazniva dejanja. Prikazujejo torej delo policije v določenemobdobju, ne odražajo pa v celoti varnostnih razmer,ker obstaja tudi t. i. temno polje kriminalitete. Poleg kriminogenihdejavnikov na število kaznivih dejanj vplivajo učinkovitostpolicije in drugih organov pri odkrivanju kaznivih dejanj,prioritete pri njihovem delu, pripravljenost žrtev ali oškodovancevza prijavljanje kaznivih dejanj, kazenska materialna117

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2, s. 117-140in procesna zakonodaja ter način statističnega prikazovanjapodatkov. Zaradi velikih razlik med državami v kazenski zakonodaji,pravilih statističnega prikazovanja podatkov inorganiziranosti policij statistični podatki niso mednarodnoprimerljivi.Splošne značilnosti dela policije na področjukriminaliteteLeta 2009 je policija poslala državnemu tožilstvu kazenskeovadbe in poročila v dopolnitev kazenskih ovadb po devetemodstavku 148. člena Zakona o kazenskem postopku zaradi87.465 (81.917) 2 kaznivih dejanj, storjenih v tem in prejšnjihletih (v nadaljevanju: kazniva dejanja), kar je 6,8 odstotka večkot leta 2008. 3 Na povečanje števila kaznivih dejanj je najboljvplival porast kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družinoin otroke, in sicer s 2.379 na 6.509.Po oceni policije so storilci povzročili za 278,0 (175,0) milijonovevrov škode ali 58,9 odstotka več kot s kaznivimi dejanji,obravnavanimi v prejšnjem letu (MNZ – Policija, 2010: 7–9 ).Delež preiskanih kaznivih dejanj 4 se je povečal s 45,1 na48,3 odstotka ali za 3,2 odstotne točke, s čimer je policija doseglanajvišji delež preiskanih kaznivih dejanj v zadnjem desetletju.Na povečanje tega deleža je prav tako najbolj vplivalporast kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke,ki so statistično preiskana, ker so osumljenci znani že obnjihovi prijavi. Zmanjšal pa se je delež kaznivih dejanj, ki jihje policija sama odkrila, in sicer z 11,3 na 10,8 odstotka ali za0,5 odstotne točke.Kazniva dejanja, preiskana kazniva dejanja in kazniva dejanja, ki jih je odkrila policija,v letih 2000–20092000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009Št. kaznivih dejanj 67.618 74.794 77.218 76.643 86.568 84.379 90.354 88.197 81.917 87.465Št. preiskanih kaznivih dejanj 31.708 35.209 36.744 35.014 34.170 32.896 36.984 38.213 36.936 42.247Delež preiskanih kaznivihdejanj (v %)Št. kaznivih dejanj, ki jih jeodkrila policijaDelež kaznivih dejanj, ki jih jeodkrila policija (v %)46,9 47,1 47,6 45,7 39,5 39,0 40,9 43,3 45,1 48,39.588 9.594 9.732 8.637 7.756 7.241 8.166 9.859 9.263 9.43414,2 12,8 12,6 11,3 9,0 8,6 9,0 11,2 11,3 10,82V oklepaju so primerjalni podatki za leto 2008.3Policija je državnemu tožilstvu poslala tudi poročila v dopolnitevkazenskih ovadb za 6.468 (5.976) kaznivih dejanj, statistično prikazanihv prejšnjih letih, katerih preiskovanje se je nadaljevalo šeleta 2009. Poslala je tudi poročila po desetem odstavku 148. členaZakona o kazenskem postopku za 15.769 (15.218) ali 3,6 odstotkaveč dejanj, pri katerih po končani preiskavi ni bilo potrjenegasuma storitve ali ni bilo podlage za kazensko ovadbo.4Preiskana so kazniva dejanja, pri katerih je bil osumljenec znanže ob prijavi ali odkritju kaznivega dejanja ali pa ga je policija poznejeodkrila.118

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2, s. 117-140Delež preiskanih kaznivih dejanj in delež kaznivih dejanj, ki jih je odkrila policija v letih 2000–2010Leta 2009 se je v primerjavi s prejšnjim letom povečalo številokaznivih dejanj v vseh policijskih upravah, razen v policijskiupravi Krško, kjer se je zmanjšalo za 1,6 odstotka. Najbolj se jepovečalo število kaznivih dejanj, ki sta jih obravnavali policijskiupravi Kranj – za 34,8 odstotka, in Koper – za 27,9 odstotka. 5Delež preiskanih kaznivih dejanj se je povečal v vseh policijskihupravah, najbolj v policijskih upravah Kranj – za 6,9 odstotnetočke, in Slovenj Gradec – za 6,5 odstotne točke. Delež kaznivihdejanj, ki so jih odkrili policisti z lastno dejavnostjo, se je najboljpovečal v policijski upravi Kranj – za 4,4 odstotne točke, najboljpa zmanjšal v policijski upravi Celje – za 3,7 odstotne točke.Kazniva dejanja po enotah v letih 2008–2009EnotaŠt. kaznivih dejanjPorast/upad(v %)Št. preiskanihkaznivih dejanjDelež preiskanihkaznivih dejanj(v %)Št. kaznivih dejanj,ki jih je odkrilapolicijaDelež kaznivihdejanj, ki jih jeodkrila policija(v %)2008 2009 2008 2009 2008 2009 2008 2009 2008 2009PU Celje 7.315 8.058 10,2 3.882 4.359 53,1 54,1 1.077 885 14,7 11,0PU Koper 3.450 4.411 27,9 1.591 2.218 46,1 50,3 632 705 18,3 16,0PU Kranj 4.191 5.650 34,8 2.040 3.142 48,7 55,6 620 1.086 14,8 19,2PU Krško 2.061 2.028 –1,6 1.358 1.407 65,9 69,4 691 717 33,5 35,4PU Ljubljana 40.963 42.250 3,1 15.611 17.169 38,1 40,6 2.360 2.088 5,8 4,9PU Maribor 12.869 13.168 2,3 6.270 6.919 48,7 52,5 2.199 1.977 17,1 15,0PU M. Sobota 2.562 2.769 8,1 1.736 1.928 67,8 69,6 520 643 20,3 23,2PU N. Gorica 2.515 2.642 5,0 1.191 1.348 47,4 51,0 333 420 13,2 15,9PU N. mesto 3.204 3.453 7,8 1.805 1.989 56,3 57,6 415 482 13,0 14,0PU Postojna 1.506 1.508 0,1 596 661 39,6 43,8 232 198 15,4 13,1PU Sl. Gradec 1.239 1.517 22,4 816 1.098 65,9 72,4 175 233 14,1 15,4GPU 42 11 … 40 9 95,2 81,8 8 5 19,0 45,5Skupaj 81.917 87.465 6,8 36.936 42.247 45,1 48,3 9.262 9.439 11,3 10,85Policijska uprava Kranj je v primerjavi s prejšnjim letom obravnavalaprecej več kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke,kaznivih dejanj zlorabe prepovedanih drog in poslovnih goljufij,policijska uprava Koper pa več kaznivih dejanj zoper zakonskozvezo, družino in otroke, kaznivih dejanj s področja gospodarske inračunalniške kriminalitete ter korupcijskih kaznivih dejanj.120

Andrej Lukan, Tadeja Kolenc: Kriminaliteta v Sloveniji v letu 2009V zadnjih desetih letih se je nekoliko povečal delež kaznivihdejanj, ki jih je obravnavala policijska uprava Maribor,v drugih policijskih upravah pa ni bilo večjih sprememb.Približno polovico vseh kaznivih dejanj je obravnavala policijskauprava Ljubljana, leta 2009 je bil ta delež najnižji v zadnjemdesetletju.Policija je vložila kazenske ovadbe in poročila v njihovodopolnitev zoper 18.955 (17.171) ali 10,4 odstotka več oseb. Vprimerjavi z letom 2008 se je rahlo spremenila struktura osumljencevglede na njihov spol, starost in državljanstvo. Nekolikose je povečal delež osumljenk, starejših od trideset let, in državljanovdrugih držav. Ovadenih je bilo tudi 388 (258) ali 50,4odstotka več pravnih oseb.Delež kaznivih dejanj po enotah v letih 2000–2009EnotaDelež kaznivih dejanj (v %)2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009PU Celje 8,3 9,3 10,1 10,8 10,1 9,4 9,3 9,1 8,9 9,2PU Koper 6,5 6,2 5,0 4,9 4,2 4,5 4,0 3,9 4,2 5,0PU Kranj 4,4 4,7 5,1 4,7 5,1 4,8 5,2 5,2 5,1 6,5PU Krško 3,0 3,1 2,8 3,0 2,8 2,6 2,5 2,2 2,5 2,3PU Ljubljana 51,9 48,7 50,9 52,4 51,7 50,7 51,5 51,1 50,0 48,3PU Maribor 10,5 12,1 9,7 9,7 12,3 13,7 14,2 16,1 15,7 15,1PU Murska Sobota 4,1 4,3 4,0 3,5 3,4 3,4 3,1 2,8 3,1 3,2PU Nova Gorica 4,0 4,0 4,3 3,5 3,0 3,4 2,7 2,9 3,1 3,0PU Novo mesto 3,6 3,6 3,9 4,1 4,3 4,5 4,1 3,4 3,9 3,9PU Postojna 1,6 1,8 2,1 1,7 1,6 1,5 1,9 1,8 1,8 1,7PU Slovenj Gradec 2,0 2,1 2,1 1,8 1,5 1,4 1,5 1,5 1,5 1,7GPU 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1 0,0 0,1 0,0Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0Struktura ovadenih oseb v letih 2008–20092008 2009 Porast/upadŠt. oseb Delež (v %) Št. oseb Delež (v %) (v %)Spol 17.171 100,0 18.955 100,0 10,4moški 14.479 84,3 15.855 83,6 9,5ženski 2.692 15,7 3.100 16,4 15,2Starost 17.171 100,0 18.955 100,0 10,4od 14 do 17 let 1.439 8,4 1.525 8,0 6,0od 18 do 20 let 1.644 9,6 1.473 7,8 –10,4od 21 do 30 let 4.728 27,5 5.227 27,6 10,6od 31 do 40 let 3.743 21,8 4.302 22,7 14,9od 41 do 50 let 3.066 17,9 3.465 18,3 13,051 let in več 2.532 14,7 2.949 15,6 16,5neznano 19 0,1 14 0,1 …Državljanstvo 17.171 100,0 18.955 100,0 10,4Bosna in Hercegovina 426 2,5 431 2,3 1,2Hrvaška 347 2,0 239 1,3 –31,1Romunija 212 1,2 256 1,4 20,8Slovenija 14.807 86,2 16.488 87,0 11,4Srbija 277 1,6 233 1,2 –15,9druge države 1.102 6,4 1.308 6,9 18,7Pravne osebe 258 100,0 388 100,0 50,4121

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2, s. 117-140Leta 2009 je policija izvedla več preiskovalnih dejanj innekaterih drugih ukrepov pri preiskovanju kaznivih dejanj.Povečalo se je zlasti število hišnih in osebnih preiskav.Nekoliko več je bilo tudi prikritih preiskovalnih ukrepov, kiso bili odrejeni zoper manj oseb kot leta 2008.Splošna kriminalitetaPolicija je obravnavala 78.206 (74.458) kaznivih dejanj spodročja splošne kriminalitete ali 5,0 odstotka več kot v prejšnjemletu, preiskala pa jih je 43,0 (40,0) odstotka.Preiskovalna dejanja in drugi ukrepi pri preiskovanju kaznivih dejanj v letih 2008–20092008 2009Porast/upad(v %)Št. ogledov kraja kaznivega dejanja 22.404 22.744 1,5Št. hišnih preiskav 1.622 2.190 35,0Št. osebnih preiskav 165 235 42,4Št. zasegov predmetov 12.221 13.268 8,6Št. policijskih zaslišanj 457 544 19,0Št. prikritih preiskovalnih ukrepov 2.097 2.141 2,1Št. oseb, zoper katere so bili odrejeni prikriti preiskovalni ukrepi 1.735 1.479 –14,8Delo na posameznih področjih kriminalitetePolicija deli kriminaliteto na splošno in gospodarsko.Organizirano kriminaliteto sestavljajo kazniva dejanja s področjasplošne in gospodarske kriminalitete, ki so po ocenipolicistov posledica organiziranega kriminalnega delovanja.Mladoletniška kriminaliteta obsega predvsem kazniva dejanjas področja splošne kriminalitete, za katera so ovadeneosebe, stare od 14 do 17 let. Posebej prikazuje tudi t. i. sodobneoblike kriminalitete, ki so, tako kot organizirane oblikekriminalitete, statistično zajete v okviru splošne ali gospodarskekriminalitete.Gibanje splošne kriminalitete, ki obsega veliko večino celotnekriminalitete, je bilo v zadnjem letu podobno gibanjucelotne kriminalitete.Vrsta kriminalitete v letih 2000–2009KriminalitetaŠt. kaznivih dejanj2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009Celotna 67.618 74.794 77.218 76.643 86.568 84.379 90.354 88.197 81.917 87.465Splošna 61.260 67.572 68.672 69.462 80.731 78.248 81.855 80.211 74.458 78.206Gospodarska 6.358 7.222 8.546 7.181 5.837 6.131 8.499 7.986 7.459 9.259Organizirana 898 924 551 388 225 397 499 293 359 413Mladoletniška 4.847 4.344 4.007 3.308 3.349 2.847 2.527 2.596 2.352 2.316122

Andrej Lukan, Tadeja Kolenc: Kriminaliteta v Sloveniji v letu 2009Splošna kriminaliteta v letih 2000–2009Kaznivih dejanj zoper življenje in telo je bilo 2402 (2386)ali 0,7 odstotka več, preiskanih pa 89,9 (89,1) odstotka. Številodokončanih ubojev se je zmanjšalo s 6 na 4, število dokončanihumorov pa povečalo s 5 na 9. Povečalo se je tudi številokaznivih dejanj hude in lahke telesne poškodbe, zmanjšalopa število kaznivih dejanj posebno hude telesne poškodbe indrugih kaznivih dejanj zoper življenje in telo.Skupno število kaznivih dejanj zoper življenje in telo se vzadnjih desetih letih ni veliko spremenilo. Število težjih kaznivihdejanj, kot so umori, uboji, posebno hude in hude telesnepoškodbe, je sicer rahlo upadalo, vendar ne kontinuirano. Vprimerjavi z zadnjimi petimi leti je leta 2009 izstopal porastumorov.Kazniva dejanja zoper življenje in telo v letih 2008–2009Vrsta kaznivega dejanjaUboj – skupajdokončanposkusUmor – skupajdokončanposkusPosebno huda telesna poškodbaHuda telesna poškodbaLahka telesna poškodbaDruga kazniva dejanjaŠt. kaznivih dejanjPorast/upad(v %)Št. preiskanih kaznivihdejanjDelež preiskanihkaznivih dejanj (v %)2008 2009 2008 2009 2008 20092561955–211871.92722135431169782041.965174…………………9,12,0–21,32451955–201571.70221833429169771821.74917396,083,3100,0100,0100,0…95,284,088,398,694,3100,093,5100,0100,0100,087,589,289,099,4Skupaj 2.386 2.402 0,7 2.126 2.160 89,1 89,9123

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2, s. 117-140Kazniva dejanja zoper življenje in telo v letih v letih 2000–2009Vrsta kaznivega dejanjaUbojdokončanposkusUmordokončanposkusPosebno huda telesna poškodbaHuda telesna poškodbaLahka telesna poškodbaDruga kazniva dejanjaŠt. kaznivih dejanj2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 200957243318711214101.4453434910391239183981.73441065204513103213892.0493694614321165182952.087387631944138583222.049322581840826143041.986234691059725212452.165210392118835192602.2032472561955–211871.92722135431169782041.965174Skupaj 2.294 2.621 2.906 2.844 2.777 2.604 2.717 2.776 2.386 2.402Kazniva dejanja zoper življenje in telo v letih 2000–2009124

Andrej Lukan, Tadeja Kolenc: Kriminaliteta v Sloveniji v letu 2009Kazniva dejanja uboja in umora v letih 2000–2009Leta 2009 je policija obravnavala 456 (383) kaznivih dejanjzoper spolno nedotakljivost ali 19,1 odstotka več, preiskalapa 94,7 (91,6) odstotka. Najbolj se je povečalo število kaznivihdejanj posilstva, spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajstlet, in zlorabe prostitucije. Zmanjšalo se je število kaznivih dejanjspolne nedotakljivosti z zlorabo položaja ter prikazovanja,izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva.Desetletna primerjava kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivostkaže nihanja med posameznimi leti. Na to je najboljvplivalo gibanje kaznivih dejanj spolnega napada na osebo,mlajšo od petnajst let, ki so najštevilnejša.Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost v letih 2008–2009Vrsta kaznivega dejanjaŠt. kaznivih dejanjPorast/upad(v %)Št. preiskanih kaznivihdejanjDelež preiskanihkaznivih dejanj (v %)2008 2009 2008 2009 2008 2009Posilstvo – skupajdokončanoposkusSpolno nasiljeKršitev spolne nedotakljivosti z zlorabopoložajaSpolni napad na osebo, mlajšo od petnajst letPrikazovanje, izdelava, posest in posredovanjepornografskega gradivaDruga kazniva dejanja574611602715956247966136716199484738,643,5…11,7…25,2–14,3…51438492714855217865135616188474789,593,572,781,7100,093,198,287,598,798,5100,083,6100,094,597,9100,0Skupaj 383 456 19,1 351 432 91,6 94,7125

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2, s. 117-140Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost v letih 2000–2009Vrsta kaznivega dejanjaŠt. kaznivih dejanj2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009Posilstvo 86 82 86 70 87 58 55 97 57 79dokončano 75 65 65 57 73 47 48 85 46 66poskus 11 17 21 13 14 11 7 12 11 13Spolno nasilje 73 73 76 75 64 65 58 63 60 67Kršitev spolne nedotakljivosti24 15 28 27 26 32 18 25 27 16z zlorabo položajaSpolni napad na osebo, mlajšo od 147 221 239 196 218 188 173 203 159 199petnajst letPrikazovanje, izdelava, posest in12 13 7 14 14 36 21 32 56 48posredovanje pornografskega gradivaDruga kazniva dejanja 20 33 38 38 21 22 34 19 24 47Skupaj 362 437 474 420 430 401 359 439 383 456Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost v letih 2000–2009Policija je obravnavala 6509 (2.379) ali 173,6 odstotka večkaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke. Nasiljev družini, ki ga je policija obravnavala kot prekršek po Zakonuo varstvu javnega reda in miru, je novi Kazenski zakonik, ki jezačel veljati novembra 2008, opredelil tudi kot kaznivo dejanje.Zato se je leta 2009 najbolj povečalo število kaznivih dejanj nasiljav družini. Poleg sprememb zakonodaje je na tolikšen porastteh kaznivih dejanj vplivalo tudi njihovo pogostejše prijavljanje,ki je bilo po oceni policije posledica večjega zaupanja žrtev vdelo odgovornih ustanov. 6 Povečalo se je tudi število kaznivih6Število prekrškov nasilja v družini po Zakonu o varstvu javnega redain miru se je zmanjšalo s 5064 na 4000, torej za 1064, kaznivih dejanjdejanj zanemarjanja otrok in surovega ravnanja ter drugih kaznivihdejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke, med katerimiso prevladovala kazniva dejanja neplačevanja preživnine,ki so porasla s 1.658 na 3.014.nasilja v družini pa je bilo 2358 več, kar kaže na pogostejše prijavljanjeteh kaznivih ravnanj. To je po ocenah policistov in predstavnikovdrugih ustanov, ki se ukvarjajo z nasiljem v družini, rezultat njihovegavečletnega uspešnega dela in sodelovanja, ki je povečalo zaupanje žrtev,da bodo s prijavljanjem tovrstnih nasilnih ravnanj zaščitene prednjimi. Za preprečitev nasilja v družini so policisti izrekli 1120 (553)ali 102,5 odstotka več ukrepov prepovedi približevanja določenemukraju ali osebi (MNZ – Policija, 2010: 10).126

Andrej Lukan, Tadeja Kolenc: Kriminaliteta v Sloveniji v letu 2009Kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino inotroke v letih 2008–2009Vrsta kaznivegadejanjaŠt. kaznivih dejanj2008 2009Porast/upad(v %)Odvzem mladoletne264 293 11,0osebeNasilje v družini 120 2.478 …Zanemarjanje otroka336 720 114,3in surovo ravnanjeDruga kazniva dejanja 1.659 3.018 81,9Skupaj 2.379 6.509 1.73,6Ne glede na spremembo zakonodaje leta 2008 so kaznivadejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke stalno naraščala,kar bolj kot na poslabšanje razmer na tem področjukaže na boljše delo ustanov, ki se ukvarjajo z družinsko problematiko,in posledično na večjo pripravljenost žrtev kaznivihdejanj za prijavljanje kaznivih dejanj. Nasilje v družini indruge oblike kaznivih ravnanj, povezanih z družino, so začelipostajati vse bolj nesprejemljivi, kar je ta ravnanja vse boljpotiskalo iz t. i. temnega polja kriminalitete.Kaznivih dejanj zoper premoženje je bilo 55.860 (55.919)ali 0,1 odstotka manj, delež preiskanih pa je ostal enak kot vprejšnjem letu (25,4 odstotka). Manj je bilo kaznivih dejanjpoškodovanja tuje stvari in tatvin, več pa požigov in ropov.Na povečanje števila ropov je po oceni policije vplival porastulične in t. i. sekundarne kriminalitete, saj so bili prijeti storilcivečinoma odvisniki od prepovedanih drog, ki so z ropipridobili sredstva za nabavo drog.Kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke v letih 2000–2009Vrsta kaznivega dejanjaŠt. kaznivih dejanj2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009.Odvzem mladoletne osebe 24 36 50 74 33 90 115 411 264 293Nasilje v družini – – – – – – – – 120 2.478Zanemarjanje otroka in surovo ravnanje 146 167 220 241 210 242 276 257 336 720Druga kazniva dejanja 78 63 114 411 216 347 304 933 1.659 3.018Skupaj 248 266 384 726 459 679 695 1.601 2.379 6.509Kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke v letih 2000–2009127

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2, s. 117-140Kazniva dejanja zoper premoženje v letih 2008–2009Vrsta kaznivega dejanjaPoškodovanje tuje stvariTatvina – skupaj 8vlomdrzna tatvinatatvina motornega voziladruge tatvineRopRoparska tatvinaZatajitevKlasična goljufijaPožigDruga kazniva dejanjaŠt. kaznivih dejanj 7Porast/upad(v %)Št. preiskanih kaznivihdejanjDelež preiskanihkaznivih dejanj(v %)2008 2009 2008 2009 2008 20095.69443.75414.90961158227.6523831061.4722.982591.4695.30643.48315.09962858427.1724791061.4793.323761.608Skupaj 55.919 55.860 –0,1 14.210 14.216 25,4 25,4–6,8–0,61,32,80,3–1,725,10,00,511,428,89,51.1168.0003.0352391004.626161687952.801171.2521.1317.4272.257175624.933187608443.114291.42419,618,320,439,117,216,742,064,254,093,928,885,221,317,114,927,910,618,239,056,657,193,738,288,6Na gibanje celotne kriminalitete so do leta 2008 vplivalapredvsem kazniva dejanja zoper premoženje, ki obsegajopribližno dve tretjini kriminalitete. Do leta 2006 je naraščalopredvsem število lažjih oblik tatvin in drugih lažjih premoženjskihdeliktov, katerih število je najbolj odvisno od načinanjihovega evidentiranja in pripravljenosti oškodovancev zaprijavljanje. Število težjih kaznivih dejanj zoper premoženje,kot so ropi, je nihalo, roparske tatvine pa so porasle. V zadnjihdveh letih se je skoraj za tretjino zmanjšalo število tatvin motornihvozil v primerjavi s predhodnimi tremi leti.Kazniva dejanja zoper premoženje v letih v letih 2000–2009Vrsta kaznivega dejanjaŠt. kaznivih dejanj2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009Poškodovanje tuje stvariTatvina – skupajvlomdrzna tatvinatatvina motornega vozila 9druge tatvineRopRoparska tatvinaZatajitevKlasična goljufijaPožigDruga kazniva dejanja5.01537.06115.961811…20.289474585802.990781.8825.98640.92415.61781069123.806502768592.816672.2686.35641.86316.43181681323.803441781.1702.273692.5735.75843.04116.94783768224.575348821.5882.1671012.1106.96351.75322.46078870427.801396831.8402.769651.5786.38550.27820.25282287328.331426911.5833.136851.6236.84451.30018.10770285231.6395211071.6313.081761.6926.90648.39217.89165783929.005445871.6153.541881.5055.69443.75414.90961158227.6523831061.4722.982591.4695.30643.48315.09962858427.1724791061.4793.323761.608Skupaj 48.138 53.498 54.823 55.195 65.447 63.607 65.252 62.579 55.919 55.8607Kazniva dejanja zoper premoženje, brez istovrstnih kaznivih dejanjs področja gospodarske kriminalitete.8Kazniva dejanja tatvine in velike tatvine.9Za leto 2000 ni primerljivih podatkov o tatvinah motornih vozil,zato so vključene med druge tatvine.128

Andrej Lukan, Tadeja Kolenc: Kriminaliteta v Sloveniji v letu 2009Kazniva dejanja zoper premoženje v letih 2000 - 2009Mladoletniška kriminalitetaObseg mladoletniške kriminalitete se je nekoliko zmanjšal.Mladoletniki so bil osumljeni 2316 (2352) ali 1,5 odstotkamanj kaznivih dejanj. Policija je obravnavala 3 (3) uboje in 6(6) posilstev. Več je bilo kaznivih dejanj spolnega nasilja, spolneganapada na osebo, mlajšo od petnajst let, prikazovanja inizdelave pornografskega gradiva, neupravičene proizvodnjein prometa s prepovedanimi drogami, omogočanja uživanjaprepovedanih drog ter goljufije, manj pa kaznivih dejanj hudein lahke telesne poškodbe ter izsiljevanja.Mladoletniška kriminaliteta v letih 2008–2009Vrsta kaznivega dejanjaŠt. kaznivih dejanj2008 2009Uboj 3 3Umor – 1Lahka telesna poškodba 154 141Huda telesna poškodba 15 11Posilstvo 6 6Spolno nasilje 2 12Spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let 21 38Prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva 10 17Neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu inpredhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog61 74Omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu 23 30Tatvina 635 684Velika tatvina 314 339Rop 53 64Goljufija 46 60Izsiljevanje 52 40Druga kazniva dejanja 957 796Skupaj 2.352 2.316129

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2, s. 117-140Med vsemi osumljenci je bilo 8,0 odstotka (8,4 odstotka)mladoletnih. Med žrtvami oziroma oškodovanci kaznivih dejanjje bilo 2.952 (2.453) ali 20,3 odstotka več otrok in mladoletnikov.Pri mladoletniški kriminaliteti so statistično prikazanasamo kazniva dejanja, pri katerih je storilec znan. Čeprav primladoletniški kriminaliteti še bolj kot pri celotni kriminalitetiprevladujejo lažji premoženjski in drugi delikti, ki so v zadnjihdesetih letih najbolj naraščali, je število kaznivih dejanjmladoletnikov upadalo. Delež mladoletniške kriminalitete seje v okviru celotne kriminalitete, kjer gre za znane osumljence,zmanjšal s 15,3 leta 2000 na 5,5 odstotka leta 2009.Število otrok in mladoletnikov, ki so bili žrtve oziromaoškodovanci kaznivih dejanj, je v zadnjih desetih nihalo, leta2009 je bilo na ravni izpred desetih let.Mladoletniška kriminaliteta v letih 2000–2009Mladoletne žrtve ali oškodovanci kaznivih dejanj v letih 2000–2009130

Andrej Lukan, Tadeja Kolenc: Kriminaliteta v Sloveniji v letu 2009Gospodarska kriminalitetaObseg gospodarske kriminalitete 10 se je povečal. Policijaje obravnavala 9.259 (7.459) ali 24,1 odstotka več kaznivihdejanj, delež gospodarske kriminalitete v strukturi celotnekriminalitete pa se je povečal z 9,2 na 10,6 odstotka. Porastgospodarskih kaznivih dejanj je bil po oceni policije odrazsplošnih gospodarskih razmer, večje dejavnosti policije priodkrivanju in preiskovanju gospodarske kriminalitete terboljšega sodelovanja z državnimi ustanovami, ki sodelujejopri njenem odkrivanju. Najbolj se je povečalo število kaznivihdejanj poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja,poslovne goljufije, uporabe ponarejene bančne, kreditneali druge kartice, zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarskidejavnosti in pranja denarja, upadlo pa je število kaznivihdejanj izdaje nekritega čeka in zlorabe bančne ali kreditnekartice ter ponareditve ali uničenja poslovnih listin.Policija je na podlagi Zakona o odgovornosti pravnih osebza kazniva dejanja obravnavala 1.085 (741) ali 46,4 odstotkaveč kaznivih dejanj, za katera so bile odgovorne tudi pravneosebe. Škoda, ki so jo povzročila obravnavana gospodarskakazniva dejanja, je bila ocenjena na 193,3 (112,5) milijona evrovali 71,8 odstotka več kot v prejšnjem letu.Leta 2009 je policija obravnavala največ kaznivih dejanjs področja gospodarske kriminalitete v zadnjih desetih letih.Ker je za gospodarsko kriminaliteto značilno precejšnje temnopolje, saj posledice tovrstnih kaznivih dejanj največkratniso neposredno vidne, je bilo nihanje kaznivih dejanj v temobdobju delno posledica sprememb pri evidentiranju gospodarskihkaznivih dejanj, delno pa razkritja primerov gospodarskekriminalitete, pri katerih je policija vložila kazenskeovadbe za večje število kaznivih dejanj.Gospodarska kriminaliteta v letih 2008–2009 11Vrsta kaznivega dejanjaŠkodaŠt. kaznivih dejanj Porast/ upad (v 1.000 EUR) Porast/ upad(v %)(v %)2008 2009 2008 2009Goljufija 666 668 0,3 8.657,7 5.029,6 –41,9Oderuštvo 71 14 … 61,4 71,4 16,3Lažni stečaj 5 2 … 1.646,1 189,8 –88,5Uporaba ponarejene bančne, kreditne ali3 424 … 2,1 190,8 …druge karticePoslovna goljufija 1.595 1.940 21,6 8.966,9 23.763,8 165,0Ponareditev ali uničenje poslovnih listin 816 558 –31,6 28,8 2.069,4 …Zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski169 351 107,7 54.719,4 58.012,2 6,0dejavnostiPoneverba in neupravičena uporaba tujega 1.027 2.214 115,6 2.971,1 3.217,6 8,3premoženjaPranje denarja 16 39 … 1.519,9 3.403,6 123,9Izdaja nekritega čeka in zloraba bančne ali 1.496 774 –48,3 183,1 64,4 –64,8kreditne karticeDavčna zatajitev 375 344 –8,3 26.452,4 88.918,5 236,1Druga kazniva dejanja 1.220 1.931 58,3 7.322,5 8.350,2 14,0Skupaj 7.459 9.259 24,1 112.531,3 193.281,1 71,810Gospodarsko kriminaliteto sestavljajo kazniva dejanja po naslednjihčlenih Kazenskega zakonika: 143, 144, 147–157, 196, 198, 199,200, 202, 203, 209, 212, 214, 221, 225–242, 244–247, 249, 255–264,288–290, 303 in 304. Na podlagi kriterijev, ali gre za gospodarskoali splošno kriminaliteto, spadajo med gospodarsko kriminalitetotudi kazniva dejanja po členih 197, 204, 205, 208, 211, 215, 216,248, 250–254, 286, 294, 295, 306, 332, 334, 335 in 344. V skladu s377. členom so vključena še kazniva dejanja po 130. in 132. členuKazenskega zakonika Republike Slovenije iz leta 1977.11Pri gospodarski in organizirani kriminaliteti in nekaterih sodobnihoblikah kriminalitete (korupcijska kazniva dejanja, kaznivadejanja zlorabe prepovedanih drog) niso prikazani podatki o številuin deležu preiskanih kaznivih dejanj, ker so statistično pravilomavsa preiskana (ni kazenskih ovadb zoper neznane storilce).131

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2, s. 117-140Gospodarska kriminaliteta v letih 2000–2009Organizirana kriminalitetaNa področju organizirane kriminalitete 12 je policija obravnavala413 (359) ali 22,5 odstotka več kaznivih dejanj, prikaterih je bilo med preiskovanjem ugotovljeno, da so bila posledicaorganizirane kriminalne dejavnosti. Razlog za povečanještevila kaznivih dejanj je predvsem v proaktivnem delupolicije. Policija je v več mednarodnih operacijah zaključilapreiskave zoper kriminalne združbe, ki so se ukvarjale s preprodajoin tihotapstvom prepovedanih drog, orožja in ponarejenegadenarja. Najbolj se je povečalo število organiziranihoblik kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometas prepovedanimi drogami, nedovoljene proizvodnje in prometaorožja ali eksplozivov in zlorabe prostitucije, upadlo paje predvsem število organiziranih oblik kaznivih dejanj prepovedanegaprehajanja meje ali ozemlja države, ponarejanjadenarja in velike tatvine.12Za opredelitev organizirane kriminalne dejavnosti morajo bitiizpolnjeni štirje obvezni in najmanj dva od sedmih variabilnih(izbirnih) kriterijev. Obvezni kriteriji so obstoj skupine vsaj trehljudi, delovanje v daljšem časovnem obdobju, pridobivanje premoženjskekoristi in/ali družbene moči ter izvrševanje uradnopregonljivih kaznivih dejanj. Variabilni kriteriji so uporaba nasiljain/ali korupcije, delovanje na mednarodni ravni, sodelovanje pripranju denarja, notranja pravila ravnanja ter delitev vlog in nalogmed člani skupine, podjetniški način delovanja ter vplivanje namedije, gospodarstvo, državno upravo in/ali politiko.Organizirana kriminaliteta v letih 2008–2009Vrsta kaznivega dejanjaŠt. kaznivihdejanj2008 2009Prepovedano prehajanje meje ali ozemlja 112 55državePonarejanje denarja 16 4Nedovoljena proizvodnja in promet orožja 8 15ali eksplozivovZloraba prostitucije 1 8Neupravičena proizvodnja in promet s52 271prepovedanimi drogami, nedovoljenimisnovmi v športu in predhodnimi sestavinamiza izdelavo prepovedanih drogOmogočanje uživanja prepovedanih drog – 2ali nedovoljenih snovi v športuTatvina 2 4Velika tatvina 68 27Rop 3 1Goljufija – 1Izsiljevanje 11 –Druga kazniva dejanja 86 25Skupaj 359 413Podatki o organizirani kriminaliteti za desetletno obdobjekažejo, da je njihovo število do leta 2004 statistično upadalo,kar je predvsem posledica opustitve ohlapne definicije organi-132

Andrej Lukan, Tadeja Kolenc: Kriminaliteta v Sloveniji v letu 2009zirane kriminalitete in upoštevanja bolj restriktivnih kriterijevpri njenem evidentiranju. Poznejši porast je policija pripisalaintenzivnejšemu odkrivanju organiziranih oblik kriminalitete.Organizirana kriminaliteta v letih 2000–2009Sodobne oblike kriminaliteteLeta 2009 so kazniva dejanja s področja računalniške kriminaliteteupadla s 310 na 114 ali za 63,2 odstotka, predvsemzaradi zmanjšanja števila kaznivih dejanj napada na informacijskisistem. V prejšnjem letu je namreč policija med preiskovanjemdrugih kaznivih dejanj, predvsem goljufij in velikihtatvin pri zlorabah elektronskega bančništva, odkrila tudikazniva dejanja napada na informacijski sistem.Število kaznivih dejanj s področja računalniške kriminaliteteje bilo odvisno predvsem od prijavljanja teh dejanj.Njihovo število se do leta 2006 ni bistveno spreminjalo, v naslednjihdveh letih pa je začelo strmo naraščati število kaznivihdejanj napada na informacijski sistem. Porast računalniškekriminalitete je bil po oceni policije posledica razraščanjakriminalitete v kibernetskem prostoru, večje pripravljenostiljudi za prijavljanje kaznivih dejanj in večje dejavnosti policije,kot je bilo veliko število kaznivih dejanj napada na informacijskisistem policije, odkritih pri preiskovanju drugihkaznivih dejanj leta 2008.Računalniška kriminaliteta v letih 2008–2009Vrsta kaznivega dejanjaŠt. kaznivihdejanj2008 2009Vdor v poslovni informacijski računalniškisistem7 11Kršitev materialnih avtorskih pravic nainternetu10 5Napad na informacijski sistem 283 98Izdelovanje in pridobivanje orožja alipripomočkov za vdor ali napad na10 –informacijski sistemSkupaj 310 114133

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2, s. 117-140Računalniška kriminaliteta v letih 2000–2009Število kaznivih dejanj zlorabe prepovedanih drog se je povečalos 1681 na 2330 ali za 38,6 odstotka. Zaradi domnevnezastrupitve s prepovedanimi drogami je umrlo 24 (24) ljudi.Zloraba prepovedanih drog v letih 2008–2009Vrsta kaznivega dejanjaNeupravičena proizvodnja in promets prepovedanimi drogami, nedovoljenimisnovmi v športu in predhodnimisestavinami za izdelavo prepovedanihdrogOmogočanje uživanja prepovedanihdrog ali nedovoljenih snovi v športuŠt. kaznivihdejanj2008 2009Porast/upad(v %)1.434 2.095 46,1247 235 –4,9Skupaj 1.681 2.330 38,6Tolikšen porast kaznivih dejanj je posledica večjegaštevila izvedenih ukrepov s t. i. klasičnimi policijskimi metodamiin uspešno opravljenih preiskav zoper kriminalnezdružbe, ne pa naraščanja zlorabe prepovedanih drog, sajse število mrtvih zaradi njihovega uživanja v primerjavi sprejšnjim letom ni spremenilo, pa tudi količina zaseženihdrog ne kaže na večjo ponudbo na črnem trgu. V primerjavis prejšnjim letom je bilo več prepovedanih drog zaseženih vnotranjosti države.Zasežene prepovedane droge v letih 2008–2009Vrsta zasežene prepovedanedrogeAmfetaminBenzodiazepiniEkstaziHeroinKokainKonoplja – rastlinaMerskaenota2008 2009g 2.525,2 3.161,0ml – 60,0tbl 46,2 738,0g 11,0 50,8ml 6,2 0,3tbl 2.515,0 5.036,5g 45,7 3,6tbl 490,0 16.872,0g 137.430,0 41.596,4ml 225,5 19,6g 18.658,0 2.239,8ml 1,1 2,4g – 1,4kos 6.856,8 8.933,2Konoplja – rastlina (marihuana) g 319.678,5 240.598,5Konoplja – smola (hašiš) g 410,6 689,6g 20,1 59,1Metadonml 2.914,8 5.111,4tbl 1.149,0 136,0Metamfetaming 31,9 2,6tbl 74,5 –Leta 2009 je policija obravnavala največje število kaznivihdejanj zlorabe prepovedanih drog v zadnjem desetletju.Njihovo število se je v tem obdobju povečevalo, vendar nelinearno. Ni bilo odvisno le od ponudbe prepovedanih drog134

Andrej Lukan, Tadeja Kolenc: Kriminaliteta v Sloveniji v letu 2009na ilegalnem trgu, temveč tudi od usmerjenosti policije vodkrivanje številnejših lažjih kaznivih dejanj preprodaje inomogočanja uživanja prepovedanih drog ali bolj v odkrivanjeorganiziranih kriminalnih združb in mednarodnih poti tihotapljenjaprepovedanih drog.policisti, k čemur je pripomoglo njihovo proaktivno delona mejnih prehodih in v notranjosti države ter sistematičnousposabljanje za delo na tem področju.Zloraba prepovedanih drog v letih 2000–2009Policija je obravnavala 161 (160) ali 0,6 odstotka večkaznivih dejanj nedovoljene proizvodnje in prometa orožjaali eksplozivnih snovi. Večino kaznivih dejanj so odkrili samiŠtevilo kaznivih dejanj nedovoljene proizvodnje in prometaorožja ali eksplozivov je v zadnjih desetih let nihalo, odvisnopa je bilo predvsem od dejavnosti organov odkrivanja.Nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva v letih 2000–2009135

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2, s. 117-140Kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemljadržave je bilo 113 (171) ali 33,9 odstotka manj, predvsemzaradi preusmeritve poti tihotapljenja ilegalnih migrantov vdruge države. Obravnavano je bilo tudi 1 (25) kaznivo dejanjetihotapstva.Število kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje aliozemlja države je bilo močno povezano z obsegom nedovoljenihmigracij, saj se je z upadom nedovoljenih prehodov čezdržavno mejo, ki so dosegli vrhunec leta 2000, začelo sorazmernozmanjševati tudi število kaznivih dejanj. 13Zloraba prostitucije in trgovina z ljudmiv letih 2008–2009Vrsta kaznivega dejanjaŠt. kaznivih dejanj2008 2009Zloraba prostitucije 5 27Spravljanje v suženjsko razmerje 3 –Trgovina z ljudmi 9 1Skupaj 17 28Prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države v letih 2000–2009Število kaznivih dejanj zlorabe prostitucije in trgovine zljudmi se je povečalo s 17 na 28, porast pa je posledica večjepripravljenosti žrtev teh kaznivih dejanj za sodelovanje zorgani odkrivanja in pregona.Desetletna primerjava števila kaznivih dejanj zlorabe prostitucijein trgovine z ljudmi kaže manjša nihanja med posameznimileti. Njihovo število je bilo odvisno predvsem odprijav žrtev, na podlagi katerih je policija utemeljevala razlogeza sum storitve kaznivih dejanj. Policija je tudi na tem področjuvlagala veliko v usposabljanja policistov in sodelovanjez nevladnimi organizacijami, da bi bilo t. i. temno polje čimmanjše.13Policija je leta 2000 evidentirala 35.892 nedovoljenih prehodovčez državno mejo, nato je njihovo število začelo skokovito upadativse do 824 nedovoljenih prehodov čez državno mejo leta 2009(MNZ – Policija, 2005: 35, MNZ – Policija, 2010: 42).136

Andrej Lukan, Tadeja Kolenc: Kriminaliteta v Sloveniji v letu 2009Zloraba prostitucije in trgovina z ljudmi v letih 2000–2009Policija je obravnavala 2268 (2103) ali 7,8 odstotka večkaznivih dejanj ponarejanja denarja. Zasegla je 3.400 (4.905)ponaredkov, od tega 3.339 (3.848) ponaredkov evrov. Večinaponaredkov je bila odkritih v poslovnih bankah.Podatki o številu kaznivih dejanj ponarejanja denarja vzadnjem desetletju kažejo upadanje njihovega števila do leta2002, nato pa njihov ponovni porast, dokler ni v zadnjih trehletih njihovo število doseglo raven izpred desetih let.Policija je vložila kazenske ovadbe ali poročila v njihovodopolnitev za 231 (18) tipičnih korupcijskih kaznivih dejanj, skaterimi je bilo po oceni policije povzročene za 1,5 (0,2) milijonaevrov škode. Do tolikšnega povečanja števila kaznivihdejanj je prišlo zaradi dokončanja nekaterih dolgotrajnejšihkriminalističnih preiskav in razkritja serije korupcijskihkaznivih dejanj. Policija je obravnavala tudi 45 (12) kaznivihdejanj s področja gospodarske kriminalitete, ki so vsebovalaelemente korupcije (kazniva dejanja zlorabe uradnega pol-Ponarejanje denarja v letih 2000–2009137

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2, s. 117-140ožaja ali uradnih pravic in zlorabe položaja ali zaupanja prigospodarski dejavnosti).Korupcijska kazniva dejanja v letih 2008–2009Št. kaznivihVrsta kaznivega dejanjadejanj2008 2009Kršitev proste odločitve volivcev 1 –Nedovoljeno sprejemanje daril 2 2Nedovoljeno dajanje daril 4 1Jemanje podkupnine 4 59Dajanje podkupnine 6 55Sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje 1 66Dajanje daril za nezakonito posredovanje – 48Skupaj 18 231Desetletna primerjava števila kaznivih dejanj korupcije vožjem smislu kaže njihov upad v letih 2004 in 2005 ter 2007in 2008, nato pa izjemen porast leta 2009. Ker gre za ogromnotemno polje, statistični podatki niso toliko odraz družbenihrazmer kot pripravljenosti posameznikov in ustanov za prijavljanjeteh kaznivih dejanj ter zmožnosti policije, da zberedovolj dokazov za kazensko ovadbo.Policija je obravnavala 2 (7) kaznivi dejanji ugrabitve, 60 (76)kaznivih dejanj protipravnega odvzema prostosti, 3.482 (3.816)kaznivih dejanj ogrožanja varnosti in 330 (344) kaznivih dejanjizsiljevanja. Zmanjšalo se je tudi število kaznivih dejanj javnegaspodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, in sicer s 13 na 9.Druge oblike ogrožanja varnosti v letih 2008–2009Št. kaznivih dejanj Porast/Vrsta kaznivega dejanjaupad2008 2009 (v %)Izsiljevanje 344 330 –4,1Ogrožanje varnosti 3.816 3.482 –8,8Povzročitev splošne nevarnosti 250 236 –5,6Ugrabitev 7 2 …Protipraven odvzem prostosti 76 60 –21,1Skupaj 4.493 4.110 –8,5Obravnavala je tudi 2 (1) kaznivi dejanji terorizma.Vložila je kazensko ovadbo zoper oboroženega hrvaškegadržavljana, ki ga je prijela pred nameravanim napadom napredsednika vlade, člane pogajalske skupine državnega zboraza določitev meje s Hrvaško ali druge prisotne v stavbi državnegazbora. Zaradi ponovne grožnje z napadi na objektein infrastrukturo, ki je bila iz Nemčije poslana Mestni občiniLjubljana, je tako kot prejšnje leto vložila kazensko ovadbozoper še neznanega storilca. Sicer pa je bilo delo policijena področju boja proti terorizmu tako kot v preteklih letihusmerjeno v izmenjavo podatkov s tujimi varnostnimi organipri preprečevanju in odkrivanju teroristične dejavnosti terpreprečevanje njenega financiranja.Korupcijska kazniva dejanja v letih 2000–2009138

Andrej Lukan, Tadeja Kolenc: Kriminaliteta v Sloveniji v letu 2009SklepKazniva dejanja, ki jih je obravnavala policija, so naraščalatudi glede na število prebivalcev; od leta 2000 do 2009 seje število kaznivih dejanj na 100.000 prebivalcev povečalo za877. Vendar gibanje nekaterih t. i. klasičnih kaznivih dejanj,ki niso toliko odvisna od dela policije, sprememb kazenskezakonodaje ali njihovega evidentiranja (na primer umori inuboji, hude in posebno hude telesne poškodbe, spolni delikti,ropi in roparske tatvine ter tatvine motornih vozil), ne kaže navečjo obremenjenost prebivalstva s kriminaliteto. Nasprotno,nekatera od teh kaznivih dejanj so zadnja leta celo upadala.Literatura in viri1. Councile of Europe (1995): Draft Model of the EuropeanSourcebook on Criminal Justice Statistics (Versiom 3).Strasbourg: Councile of Europe.2. European Sourcebook of Crime and Criminal Justice Statistics(2006): http://www.europeansourcebook.org/esb3_Full.pdf, 22. 4.2010.3. Eurostat (2010): http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/crime/data/database, 22. 4. 2010.4. Kazenski zakonik (2008). Ljubljana: Uradni list RS, št. 55/2008.5. Lukan, Andrej (2007): Kriminaliteta v letu 2006. Ljubljana: Revijaza kriminalistiko in kriminologijo, št. 2.Kazniva dejanja na 100.000 prebivalcev v letih 2000–2009Št. kaznivih dejanjVrsta kaznivega dejanja2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009Umori in uboji 14 4 3 4 3 4 3 4 2 1 2Hude in posebno hude telesne poškodbe 22 21 21 16 17 16 13 14 10 10Spolni delikti 15 17 20 22 18 20 17 15 19 15 18Ropi in roparske tatvine 27 29 26 22 24 26 31 26 24 29Vlomi 802 783 824 849 1.124 1.011 901 883 734 738Tatvine motornega vozila … 35 41 34 35 44 42 41 29 29Vsa kazniva dejanja 3.398 3.751 3.871 3.839 4.334 4.212 4.494 4.354 4.031 4.275Na naraščanje skupnega števila kaznivih dejanj sta vplivalapredvsem večja občutljivost družbe in njenih ustanovza različne oblike nasilnih in drugih kaznivih ravnanj ter zaupanježrtev in oškodovancev, da bodo s prijavljanjem tehravnanj zaščiteni pred njimi ali da bodo dosegli moralno inmaterialno zadoščenje. Porast kaznivih dejanj je bil tudi posledicausmerjenosti policije v odkrivanje gospodarskih, korupcijskihin drugih družbeno nevarnih kaznivih dejanj tersprememb kazenske zakonodaje, ki je inkriminirala hujšeoblike družinskega nasilja, ki jih je policija prej obravnavalazgolj kot prekršek.14Kazniva dejanja umora in uboja.15Kazniva dejanja posilstva, spolnega nasilja, kršitve spolne nedotakljivostiz zlorabo položaja in spolnega napada na osebo, mlajšood petnajst let.6. MNZ – Policija (2002): Poročilo o delu policije za leto 2001.Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije.http://www.policija.si/images/stories/Statistika/LetnaPorocila/PDF/lp2001.pdf, 29. 4. 2010.7. MNZ – Policija (2004): Poročilo o delu policije za leto 2003.Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije.http://www.policija.si/images/stories/Statistika/LetnaPorocila/PDF/lp2003.pdf, 29. 4. 2010.8. MNZ – Policija (2005): Poročilo o delu policije za leto 2004.Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije.http://www.policija.si/images/stories/Statistika/LetnaPorocila/PDF/lp2005.pdf, 22. 4. 2010.9. MNZ – Policija (2006): Poročilo o delu policije za leto 2005.Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije.http://www.policija.si/images/stories/Statistika/LetnaPorocila/PDF/lp2005.pdf, 29. 4. 2010.10. MNZ – Policija (2008): Poročilo o delu policije za leto 2007.Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije.http://www.policija.si/images/stories/Statistika/LetnaPorocila/PDF/LetnoPorocilo2007.pdf, 29. 4. 2010.11. MNZ – Policija (2010): Poročilo o delu policije za leto 2009.Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije.http://www.policija.si/images/stories/Statistika/LetnaPorocila/PDF/LetnoPorocilo2009.pdf, 22. 4. 2010.12. Statistični urad Republike Slovenije (2006): Pomembnejši statističnipodatki o Sloveniji, št. 1. http://www.stat.si/doc/pub/psp_1-2006.pdf, 22. 4. 2010.139

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2, s. 117-14013. Statistični urad Republike Slovenije (2010): Pomembnejšistatistični podatki o Sloveniji, št. 3. http://www.stat.si/doc/pub/PSP/00-PS-912-1003.pdf, 22. 4. 2010.14. Tavares, Cynthia, Thomas Geoffrey (2009): Crime and CriminalJustice. Statistics in Focus, št. 36. http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-SF-09-036/EN/KS-SF-09-036-EN.PDF,22. 4. 2010.15. Zakon o kazenskem postopku (2006). Ljubljana: Uradni list RS, št.8/2006. http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20068&stevilka=296, 22. 4. 2010.Crime in Slovenia in 2009Andrej Lukan, M. A. in Social Sciences, Chief of Sector for Crime Analysis, General Police Administration,Ministry of the Interior, Štefanova 2, 1000 Ljubljana, SloveniaTadeja Kolenc, B.A. in Sociology, Senior Police Inspector, Sector for Crime Analysis, General Police Administration,Ministry of the Interior, Štefanova 2, 1000 Ljubljana, SloveniaThe article presents data on crime dealt with by the Slovene police. In 2009, the police forwarded criminal complaints and reportssupplementing criminal complaints to state prosecutors in relation to 87,465 criminal offences, which is 6.8% more than in 2008. Theshare of solved crimes rose from 45.1% to 48.3%. The increase of criminal offences and their clearance rate have been most affectedby a rise in criminal offences against marriage, family and youth. In the framework of general crime, a slight increase was noted in theproportion of sexual offences, while the number of crimes against life and limb, and against property remained at the same level as theyear before. The same applies to juvenile delinquency. The extent of economic crime has grown, as has the proportion of offences byorganised crime. A substantial rise in crimes of corruption and the abuse of illicit drugs was also noted in 2009, while the number ofcomputer related criminal offences and offences of prohibited crossing of the state border or territory decreased significantly.A ten-year comparison indicates a rise in the number of criminal offences until 2006, then the number began to level off but againbegan to rise in 2009. The number of criminal offences against life and limb has not changed much. The number of more seriouscriminal offences, such as murder, manslaughter, particularly serious aggravated assaults and aggravated assaults has been slightlyfalling in this period, but not continually, while the proportion of sexual offences has oscillated. Criminal offences against marriage,family and youth had already begun to increase before the legislative amendments in 2008. Among criminal offences against property,which represent approximately two thirds of crime, an increase of less serious forms of thefts and some other minor property offenceswas noted, while the number of more serious criminal offences against property has not significantly changed. The extent of juvenilecrime diminished in 2009 more than twofold in comparison to the period ten years ago. The number of criminal offences of economicand organised crime was subject to greater or lesser oscillation during this period.Key words: crime, crime statistics, criminal offences, suspects, police, police activities, SloveniaUDC: 343.3/.7 (497.4) »2009«140

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2, s. 141-151Nefizično (psihično in čustveno) nasilje vpartnerskih odnosihKatja Šugman Stubbs *Po valu zanimanja za fizično nasilje med partnerjema je postalo v začetku devetdesetih let predmet raziskovanj tudinefizično (psihično, čustveno) nasilje. Članek se osredotoča na to veliko bolj občutljivo obliko zlorabe v partnerskihodnosih, za katero ugotavljajo, da je za žrtev celo mnogo bolj škodljiva kot fizično nasilje. Psihično nasilje se kaže vrazličnih oblikah - od besedne zlorabe prek osamitve in prevlade nad partnerjem do čustvenega izsiljevanja. V odnosuje lahko nasilen samo en partner, lahko pa sta na različne načine nasilna oba, kar vodi v različne vrste razmerij,v katerih se dogaja psihična zloraba. Avtorica analizira dinamiko psihičnega nasilja ter ponavljajoče se vzorce, ki z'ljubečim kesanjem' pogosto povzročijo, da žrtev vztraja v takem odnosu, prikaže pa tudi različne načine in taktike, kijih uporabljajo nasilneži. Dinamike in patološkega vztrajanja v taki zvezi ne moremo razumeti brez analize psihološkihznačilnosti nasilnega partnerja in žrtve, zato prispevek podrobneje analizira: zlorabe v otroštvu, nizko samopodobo,močan obrambni mehanizem zanikanja, samoobtoževanje ipd. Na koncu prikazuje težave pri preučevanju psihičneganasilja: težave z jasno opredelitvijo tega pojma, težave pri načinih raziskovanja in pretirano upoštevanje žrtve, ne pavseh dejavnikov, povezanih z nasiljem.Ključne besede: partnerski odnos, nefizično nasilje, psihično nasilje, čustveno izsiljevanje, krog nasiljaUDK: 316.647.3/.4 + 316.613.434 : 316.361UvodnoV sodobnem kriminološkem raziskovanju je bilo kar precejraziskovalne energije namenjene preučevanju fizičneganasilja. Po bumu v osemdesetih in devetdesetih letih, 1 ko jenasilje nad ženskami in pozneje nad otroki postalo ena ‘najsodobnejših’tem, so se šele konec devetdesetih let začela pojavljatidela, ki so se ukvarjala z različnimi nefizičnimi oblikaminasilja (nonphysical abuse). Vrstni red je logičen: modricena telesu je mnogo lažje opaziti kot pa psihične ‘brazgotine’.Hkrati pa so preučevalci imeli (in še imajo) težave z opredeljevanjempojma nefizičnega, lahko ga imenujemo tudi psihičneganasilja (O’Leary, 1999, Follingstad, 2007).* Katja Šugman Stubbs, profesorica kazenskega prava na Pravnifakulteti v Ljubljani, raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo.Ljubljana, Poljanski nasip 2.1Začetki proučevanja nasilja nad ženskami segajo v konec sedemdesetihlet prejšnjega stoletja. Razlogi za tako pozno zanimanje soseveda družbenozgodovinski. Dolga tisočletja je veljalo, da je ženalast moškega in zato lahko ta z njo počne, kar koli se mu zahoče.Uporaba fizične sile je bila samo eden od načinov, kako je možskrbel za to, da je žena spodobna, pridna in ubogljiva. V Angliji jena primer stoletja veljalo t. i. 'pravilo palca' (angl.: rule of thumb),po katerem je veljalo, da lahko moški ženo pretepa s palico, če le nidebelejša od moževega palca ... (Brown, Hendricks, str. 119–120).Kot pogosto pa tudi tu velja, da je tisto, kar je očem skrito,navadno ne samo pogostejše, temveč tudi nevarnejše. Takoni malo avtorjev, ki so danes prepričani o tem, da je psihičnonasilje mnogo bolj uničujoče za dobrobit posameznika kot fizičnonasilje in da celo v odnosu, v katerem sta prisotni fizičnoin psihično nasilje, slednje (po)škoduje bolj (O’Leary, str. 3–5).Predvsem pa to potrjujejo številna pričevanja žrtev psihičneganasilja (Jones, str. 141, Glass, str. 82). 2 Preučevalci tudi ugotavljajo,da psihično oziroma emocionalno nasilje ostaja stalnica odnosacelo takrat, kadar nasilnež opusti fizično nasilje (Jacobson,Gottman, str. 43). 3 Najbrž pa ni treba posebej poudarjati, da jepsihičnega nasilja, ravno zaradi njegove slabše prepoznavnosti,mnogo več kot fizičnega. Nekateri ga imenujejo kar ‘glavna epidemijav naši kulturi’ (Engel, str. 1). Namen prispevka je ozaveščanjepomena in zavedanje škodljivosti psihičnega nasilja,seznanjanje bralca z oblikami ter vzorci, v katerih se ta oblikanasilja pojavlja, in osvetlitev psiholoških vzorcev nasilnegapartnerja in partnerja žrtve. 42Kot pravi ena od žrtev: »Fizično nasilje je bilo skoraj olajšanje.Nisem pa mogla prenašati stalne napetosti in čakanja na izbruh«Glass, str. 82 (vsi prevodi, če ni drugače označeno, KŠS).3Tako nekateri trdijo, da se po tem, ko nasilni partner opusti fizičnonasilje (npr. zaradi zdravljenja), v odnosu pogosto povečajo oblikenefizičnega nasilja, s katerim nasilni partner poskuša obdržatinadzor nad partnerjem žrtvijo (Gondolf idr., str. 294).4S tem seveda nikakor nočem zmanjševati pomena ali pomembnostiproučevanja in preprečevanja fizičnega nasilja. V delih sveta,141

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2, s. 141-151Opredelitev in pojavi nefizičnega (psihičnega)nasiljaKot že rečeno, je nefizično oziroma psihično nasilje mnogotežje opredeliti kot fizično nasilje. Tako so preučevalcimnogo energije in truda vložili (in ga še vlagajo) v smiselnoin operativno opredelitev tega pojava. Zanimivo je, da je bilopsihično nasilje najprej opredeljeno v odnosu otrok–odrasli(Follingstad, DeHart, str. 892–904), šele pozneje pa so poskušalita pojem opredeliti tudi v partnerskih odnosih.Opredelitve psihičnega nasilja so zato različne. Engelpsihično nasilje opredeli kot nefizično ravnanje, ki ga nekdoizvaja nad drugo osebo, tako da jo nadzira, ji grozi, si jo podreja,jo ponižuje, kaznuje ali osami, zato da jo degradira, ponižujeali ustrahuje (Engel, str. 10–11). Pogosto navajajo tudiO’Learyjevo opredelitev, ki nefizično nasilje določa glede nanamen, ki ga nasilni partner želi doseči z različnimi oblikamivedenja (npr. z nadzorom, grožnjami in žalitvami); ta namenje pri čustvenem nasilju zmanjšanje samozavesti in duševnegadobrega počutja partnerja žrtve (O’Leary, 1999). Pogostose pojavljajo tudi opredelitve, ki poudarjajo, da se s čustvenimnasiljem poskuša ogroziti partnerjev občutek nadzora innjegove sposobnosti upravljanja svojega življenja ter občutekvarnosti (Follingstad, DeHart, str. 896).Nekateri čustveno nasilje opredeljujejo celo širše, saj pravijo,da niti ni treba, da gre za vedenje, temveč je dovolj ženeka vrsta odnosa do drugega (Engel, str. 11). Tako na primerzadostuje, da nekdo izhaja in deluje iz prepričanja, da imavedno prav, da so drugi manjvredni od njega, da verjame, dabi drugi vedno morali delati tako, kot sam misli, da je prav, dase ne ozira na to, kako se drugi počutijo. 5 V čustveno nasiljepa lahko uvrstimo tudi nekatere oblike (fizičnega) vedenja,ki sicer niso fizično nasilne, ampak kljub temu izražajo t. i.simbolično nasilje. Take oblike so, recimo, loputanje z vrati,metanje predmetov ob zid, divja vožnja zaradi ustrahovanjapartnerja ipd.Dokaj splošno sprejeto dejstvo je, da so fizično nasilnipredvsem moški (Goetting, str. 4–6, O’Neil, Marin, Russo, str.v katerih številne ženske še vedno lahko celo umorijo najbližji sorodnikina t. i. 'častni' način, zaradi 'nečastnega' vedenja, nista odveč nobenabeseda in nobeno svarilo, ki opozarjata na kakršno koli nasilje.Glej npr. http://www.gendercide.org/case_honour.html ali http://www.guardian.co.uk/uk/2006/jul/15/ukcrime.mainsection.5Da bi se izognila predolgim stavkom in zapletenim slovničnimstrukturam, bom po potrebi nasilneža označevala z moškim spolomin žrtev z ženskim. Sicer pa bom uporabljala pojma partnernasilnež in partner žrtev, kljub temu da razlikovanje med temadvema pojmoma ni vedno lahko in včasih sta nasilna lahko oba.18–19). 6 Ali kot pravi Stark, nobena od tisoč študij ni potrdila,da bi obstajalo pomembno število moških žrtev fizičnega nasilja(Stark, str. 91). Toda razmerje med spoloma v zvezi s čustvenimnasiljem je mnogo manj jasno. Iz primerov, ki jih navajajopreučevalci tega področja, izhaja, da so čustveno lahkonasilni moški in ženske (Engler, 2002, Glass, 1995). V odnosuje lahko nasilen samo en partner ali pa oba (katerega koli spola).Zaradi številnih vzrokov pa je nasilje še vedno predvsem vdomeni moških; enako velja tudi za psihično nasilje. 7Razmerje med fizičnim in nefizičnim nasiljemRaziskovalci so na začetku proučevanj o psihičnem nasilju(devetdeseta leta prejšnjega stoletja) ta pojav povezovali sfizičnim nasiljem. Šele pozneje so ugotavljali, da pojava nistanujno povezana. Drži, da je v odnosih, v katerih je prisotnofizično nasilje, skoraj vedno prisotno tudi psihično nasilje. 8Ne velja pa nasprotno: psihično nasilje se lahko pojavlja v odnosih,v katerih ni fizičnega nasilja (Hoffman, 1984, Shepard,Campbell, 1992, navedeno po Follingstadovi, str. 894). Todavelja, da se nasilje v odnosu pogosto začne v nefizični obliki,ki pa se ji pozneje lahko pridruži tudi fizično nasilje(Follingstad, DeHart, str. 894). Raziskovalci psihično nasiljevečinoma pojmujejo kot učinkovitejše pri nadzoru in podrejanjužrtve, saj je to mnogo bolj subtilna oblika, pri kateri ježrtvina negotovost o tem, ali sploh gre za nasilje, in njen dvomo lastnih občutjih večji kot pri fizičnem nasilju. Tako so celougotovili, da so številne psihične posledice žrtev, ki so jih prejimeli za posledico fizičnega nasilja, pravzaprav posledica psihičneganasilja (Marshall, 1994).6Podatki o pogostosti so različni. Nekateri navajajo, da je 20 do 30% žensk vsaj enkrat fizično napadel njihov partner (Marin, Russo,str. 18). Drugi navajajo, da je med ženskami, ki iščejo pomoč naurgentnih oddelkih bolnišnic, 30–50 % žrtev partnerskega nasilja(Goetting, str. 2). To pa nikakor ne pomeni, da ženske sploh nisonasilne; res pa je, da je teh primerov mnogo manj (Shupe et al., str.45–62). Glej tudi Filipčič, str. 88–93, in metaanalizo pogostostinasilja v Stark, str. 88–90.7Pri tem so razlogi v različni socializaciji moških in žensk, različnihgrožnjah za moško identiteto in različnem razpadu obrambnihmehanizmov moških. Moški imajo (vsaj večinoma) še vedno patriarhalnovlogo, ki podpira moški vrednostni sistem, po katerem soženske manj vredne in morajo biti podrejene moškemu. Tako vzgojenimoški se bojijo lastnih ženskih potez in jih prikrivajo z grobostjoin nasilnostjo, razvijejo obrambne mehanizme, ki zavarujejonjihovo moško identiteto, kar se predvsem izraža v uporabi nasiljakot strategiji reševanja težav ipd. (O'Neil, Nadeau, str. 89–90).8Klesges navaja, da kar 93 % žensk, ki so bile žrtve fizičnega nasilja,navaja, da so bile prej tudi žrtve psihičnega nasilja (Klesges, str. 866).142

Katja Šugman Stubbs: Nefizično (psihično in čustveno) nasilje v partnerskih odnosihDinamika čustvenega nasiljaNasilje vseh oblik se v partnerskih zvezah redko pojavljakot osamljeno dejanje. Značilnost, ki jo navajajo vsi raziskovalci,je namreč ciklični nasilni vzorec, imenovan krognasilja. Pionirsko delo pri preučevanju tega vzorca je opravilaLenore Walker (Walker, 1979), ki je stopnje imenovala: 1.zbiranje napetosti, 2. izbruh oziroma eksplozija in 3. ljubečekesanje. (loving contrition). 9 V prvi stopnji se nabirata nezadovoljstvoin jeza nasilnega partnerja, ki jo začne kazati z različnimiznaki, ki jih partner žrtev dobro prepozna. To so lahko:muljenje, umikanje iz komunikacije, žaljivke, odhod oddoma, loputanje z vrati ipd. Partner žrtev se zaveda večanjanapetosti in hoče narediti vse, da bi preprečil izbruh; tako setrudi, sprašuje, suka okoli partnerja nasilneža, in kot pravijopreučevalci kroga nasilja, »hodi po jajčnih lupinah« (angl.walking on eggshels) - se torej na vse načine skuša z ugibanjempartnerjevih želja in njihovim izpolnjevanjem izogniti izbruhunasilja. Partner žrtev se ves čas sprašuje, kaj je narobe naredilin kako lahko to popravi in prepreči nadaljevanje kroga.Pri tem opravičuje partnerjevo ravnanje na različne načine,zanika svoja čustva in jih tlači (jezo, frustracijo ipd.) in poskušavzdrževati idealistične ideje o varni družini, idiličnempartnerskem odnosu ipd.Ne glede na to, koliko se partner žrtev trudi, slej ko prejpride do izbruha. Takrat lahko nastopi psihično ali fizičnonasilje ali kombinacija obojega. Partner žrtev je lahko ob izbruhunasilja pasiven ali pa se bolj ali manj intenzivno brani.V tretji stopnji nasilni partner ponovno vklopi svoj šarmantnidel in se na različne načine opravičuje partnerju žrtvi: prosi,obljublja, je nežen in pozoren. Partner žrtev začne opravičevatiravnanje nasilnega partnerja (Ima težave v službi. Imelaje težko otroštvo. Saj sem bila res sitna …) in v svojem nasilnempartnerju spet ‘prepozna’ osebo, v katero se je zaljubilin mu verjame. Pojav ljubečega partnerja vzbuja upanje in povrnemoč – do naslednjega izbruha ... Prav ta stopnja je najnevarnejša,saj vsakič znova vzbuja upanje, da se bodo stvariizboljšale, in preprečuje, da bi žrtev videla in razumela celotenpoložaj. Dokler partner žrtev upa, ne bo razdrl zveze.Seveda vse zveze niso enake in posamezna stopnja lahkotraja v posamezni zvezi različno dolgo; v nekaterih celo ni (zanekatere moške ponižujoče) tretje stopnje ali pa je vedno krajša.Zanimive so ugotovitve, ki kažejo, naj bi bilo nasilje tudi zanasilnega partnerja naporno in da bo uporabil natanko takostopnjo nasilja, kakršna se mu zdi potrebna, da bo partnerjažrtev »držal v šahu« oziroma tam, kjer ga hoče imeti. Jakost9V zdravem odnosu pa to poteka tako: 1. zbiranje napetosti, 2. razrešitevtežave in 3. miren, ljubeč odnos. Kennedy Dugan, Hock,str. 7).nasilja je torej (v večini primerov) odvisna od zaznavanja nasilnegapartnerja, kolikšna intenzivnost njegovega odziva ješe potrebna, da se bo partner žrtev vedel primerno (Goetting,str. 11–12). Zato nekateri nasilneži opustijo fizično nasilje,ker za doseganje cilja zadostuje čustveno nasilje (Jacobson,Gottman, str. 43). Seveda je ocena za ‘pravo mero’ že pri osebnostnomanj motenih nasilnežih povsem patološka, še huje paje pri sociopatskih nasilnežih, ki praviloma sploh nimajo občutkaza mero in nekateri celo uživajo pri zadajanju bolečine.V teh skrajnih primerih je nasilje bolj izgovor za izživljanjekot pa ‘premosorazmerno sredstvo za discipliniranje’ oziromadoseganje ciljev.Dinamika čustvenega nasilja je pogosto podobna dinamikifizičnega nasilja. Žrtev v odnos ‘zvabi’ en pol nasilneževeosebnosti: ta je na začetku navadno šarmanten in zapeljiv(Goetting, str. 6). Partner nasilnež je na začetku odnosa čudovitin obsipa partnerja žrtev s pozornostjo, zdi se, da natančnove, kaj partner žrtev hoče in to je zanj seveda privlačno.Partner žrtev se počuti čudovito in ljubljeno kot še nikoli terna vsak način hoče ohraniti ta občutek.Kmalu pride do prvega izbruha nasilja in občutek varnostipartnerja žrtve se začne rušiti. Želi se vrniti v prejšnje, idealnostanje in se začne spraševati, zakaj je prišlo do spremembein kako je sam prispeval, da se je tako radikalno spremenilodnos. Tako se začenja začaran krog, v katerem si partner žrtevprizadeva biti popoln in vrniti odnos v prejšnje stanje terohraniti partnerja oziroma podobo, ki jo je imel o njem nazačetku. Težava je seveda v tem, da je na drugi strani (zavestenali podzavesten) cilj nasilnega partnerja povsem drugačen –omajati samozavest partnerja žrtve tako, da ga ‘prepriča’, da nemore preživeti brez nasilnega partnerja in mu znižati samozavestido te mere, da verjame, da ga nihče drug ne bo maral.Zanimivo in presenetljivo je, da se večina čustvenih nasilneževne zaveda, da so nasilni in izvajajo čustveno nasilje celonezavedno oziroma brez zavestnega namena, da bi drugegaprizadeli. Na partnerja žrtev tudi to pogosto deluje uničujoče,saj je njihov nasilni partner v nekem trenutku sposoben dobrepresoje položaja in ravna ljubeče, v drugem pa (večinoma nevede)uporablja čustveno nasilne metode. Seveda pa je za presojotega, ali je to čustveno nasilje ali ne in za počutje partnerjažrtve popolnoma vseeno, ali partner nasilnež to dela zavestnoali nezavedno. Treba je razumeti, da večina čustvenih nasilneževsvojih dejanj ne razume kot nasilje, temveč kot normalendel odnosa. Tako ravnanje je pogosto v stresnih razmerah aliko se partner noče podrediti njihovi volji. Svoje ravnanje doživljajokot legitimno prepričevanje ali boj za svoje pravice.Seveda pa obstaja tudi zavestno in načrtno uničevanje partnerja,kar je najhujša oblika čustvene zlorabe.143

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2, s. 141-151Oblike čustveno nasilnih zvezEnglova opozarja, da niso vse čustveno nasilne partnerskezveze enake in razlikuje med več različnimi oblikami čustvenonasilnih partnerskih zvez (Engel, str. 44–57).(1) Lahko je samo eden od obeh partnerjev čustvenonasilen, drugi pa ne. V takem primeru je največ, kar lahkodrugemu partnerju ‘očitamo’, to, da je preveč razumevajoč inpotrpežljiv. Partner žrtev namreč ne ve, da je drugi partnernasilen, ali pa se je trudil ustaviti vzorce, pa je obupal ter se zaradidoločenih razlogov preveč boji razdreti zvezo. 10 V takemenostranskem odnosu nasilni partner praviloma krivi drugegaza vse težave ali/in zanika njihov obstoj, partner žrtev pa sečuti krivega za težave v zvezi in prevzema nase odgovornost zazadovoljstvo drugega partnerja.(2) Bolj pogosti so primeri, ko eden od partnerjev začnes čustvenim nasiljem, drugi pa se mu maščuje, tako da muvrača prav tako s čustvenim nasiljem. V takem primeru navadnodrugi partner nekaj časa poskuša osvetliti dogodke, seustvarjalno pogovarjati, ko pa po nekem času ugotovi, da tone gre oziroma obupa, se začne ‘maščevati’ tako, da postanečustveno nasilen.(3) Tretja vrsta odnosa je, da sta v njem že od začetka dvačustveno nasilna posameznika. Značilen primer je drama Kdose boji Virginie Woolf. 11 Oba partnerja zaradi svojih psihološkihran iz preteklosti vstopita v odnos kot čustveno nasilna indrug drugega uničujeta.(4) Poseben tip nasilnih odnosov so tisti, v katerih ni jasno,kdo je čustveni izsiljevalec in kdo je žrtev. V takem primerunavadno oba partnerja spretno razlagata ravnanje v svoj pridin zunanji opazovalec ne more takoj ugotoviti, kdo je odgovorenza nasilje; oba udeleženca v razmerju pa se počutita kotžrtvi. Ironično je, da je navadno nasilen samo eden, vendarpa je ta tako globoko prizadet, da se ne doživlja kot nasilnež;ravno nasprotno – kot nasilno prepoznava drugo osebo.(5) Obstajajo pa tudi zveze, v katerih partner nasilnež namenomapovzroči položaj, za katerega ve, da bo razjezil drugegapartnerja, in bo tako videti, da je nasilnež partner, ki je vresnici žrtev. Nasilni partner izziva drugega partnerja, doklerta ne naredi nečesa neprimernega; takrat pa se začne medsebojnoobtoževanje. Običajno imata oba partnerja v taki ‘igri’psihološke težave.10Lahko ga/jo je strah biti sam/a, lahko nima finančnih sredstev zapreživljanje, lahko si domišlja, da je tako bolje za otroke ipd.11Prav po tej Albeejevi drami je Skynner tudi poimenoval najboljpatološkega vseh partnerskih odnosov. Glej Skynner, str. 41–47.Oblike čustvenega nasiljaPoznamo več razvrstitev čustvenega nasilja, ki se med sebojrazlikujejo. Ker namen tega članka ni izčrpno prikazovanjerazličnih klasifikacij ali natančno razmejevanje med enoin drugo obliko čustvenega nasilja, se bodo nekatere oblikeravnanja prekrivale in se ponavljale.Kot že rečeno, je ena glavnih značilnosti čustvenega nasiljapotreba po prevladi. Oseba, ki želi prevladovati nad partnerjemčuti potrebo po nadzoru njegovih dejanj, hoče nadziratipartnerjeve misli, stališča in izbire, je prepričana, da samavse ve najbolje in hoče na vsak način doseči svoje, ne glede nato, kako se drugi pri tem počuti. Taka oseba ukazuje, grozi,skrivoma ali odkrito nadzoruje (prisluškuje pogovorom, sledipartnerju na poti iz službe ipd.), postavlja pogoje, omejuje(npr. denar ali čas, ki ga lahko drug partner preživi z drugimi,ali pri telefonu ipd.), poskuša partnerja osamiti (določa čas,kdaj se lahko sestaja in s kom), omejuje življenjske priložnostipartnerja (z različnimi strategijami preprečuje, da bi si partnerdobil zaposlitev, nadaljeval šolanje ipd.), je pretirano inneutemeljeno ljubosumna 12 (vsako zamudo si razlaga kot nezvestoboipd.), 13 prisiljuje partnerja v dejavnosti, ki jih ta noče(npr. skupinska spolnost, prostitucija).Pomembna oblika čustvenega nasilja je verbalno nasilje.To lahko vključuje številne oblike, na primer: zmerjanje, poniževanje,14 stalno obtoževanje, ukazovanje, kričanje, 15 grožnje,sramotenje, 16 neželeno duhovičenje, ki se nanaša na lastnostipartnerja žrtve, sarkastične pripombe, izražanje gnusa ipd.Posebna oblika je pretirano in neutemeljeno kritiziranje. Toobliko nekateri avtorji štejejo za tako škodljivo, da jo obravnavajoposebej (Engel, str. 29–30). Značilnost te oblike je, da se12Ena od študij je pokazala, da se prav ljubosumje statistično pomembnopovezuje s številnimi oblikami čustvenega (pa tudi fizičnega)nasilja, z osebnostno strukturo borderline in primitivnimiobrambnimi mehanizmi (Dutton, van Ginkel, Landolt, 1996).13Ena od žrtev priča, kako po cesti ni smela pogledati nikogar, ker joje takoj, ko je pogledala moškega ali ga pozdravila, partner začelzasliševati, kdaj je imela spolne odnose z njim (Glass, str. 113).14Druga žrtev nasilja na primer navaja, da jo je partner stalno zmerjal,da je neumna in nesposobna, čeprav je imela končano fakultetnoizobrazbo, on pa ne (Johann, str. 18).15Kot pravi ena od žrtev, je bilo psihološko nasilje ključno, da jeostajala v zvezi. Ker je njen nasilni partner ves čas kričal nanjo,jo bila stalno v stanju anksioznosti in stresa. Zato je bila negotovavase in nesposobna sprejemati dolgoročne rešitve, predvsem take,ki bi ga lahko razburile (Johann, str. 17).16Žrtve navajajo primere, ko so partnerji stalno primerjali njihovotelo z ženskami iz pornografskih revij, jih zmerjali z debeluhinjami,ne glede na to, da so bile normalne teže, jim govorili, da so neprivlačnein jih niso sposobne spolno vzburiti ipd. (Glass, str. 108).144

Katja Šugman Stubbs: Nefizično (psihično in čustveno) nasilje v partnerskih odnosihlahko pojavlja samostojno, ne da bi bile prisotne druge oblikeverbalnega nasilja. Nasilnež svojega partnerja nenehno kritizira,nikoli ni z ničemer zadovoljen, partnerja stalno obtožuje,da je kriv za vse. 17 Oblike, ki so podobne verbalnemu nasilju,so tudi pretiravanje pri ocenjevanju drugega partnerja, stalnopoudarjanje njegovih napak, zmanjševanje zaslug ali uspehovdrugega partnerja, smešenje partnerja pred drugimi, širjenjelažnih govoric o njem ipd.Verbalno nasilje porazno vpliva na samozaupanje in samopodobo.Partnerja naj bi v partnerskem razmerju drug drugeganačeloma sprejemala in se vzajemno podpirala, kar sevedane pomeni, da v odnosu ni primerne in konstruktivne kritike.Če pa eden od njiju (včasih tudi oba) stalno izraža kritiko, niz ničimer zadovoljen, drugega smeši in zasmehuje, lahko pauporablja še druge strategije, recimo zmerjanje in poniževanje,je to verbalno nasilje. Zanimivo je, da partner, ki je žrtev, takegaravnanja pogosto ne prepozna kot zlorabo in nasilje, temvečkot utemeljeno kritiko, zato se krivi in obtožuje. Pogosto razmišlja,da je ničvreden, saj ga še tisti, ki mu je najbližje, ne ceni.Sprašuje se, kako o njem šele razmišljajo drugi, ki ga nimajotako ‘radi’. Celotno ravnanje tako patološko še utrjuje zvezo, sajje zlorabljeni partner prepričan, da ga nihče drug ne bo maral.Prav to pa je namen nasilnega partnerja.Tretja oblika čustvenega nasilja je čustveno izsiljevanje.To je ena najbolj prefinjenih oblik preračunljivega ravnanja vbližnjih odnosih, v katerih nasilni partner dosega svoje tako,da (zavestno ali nezavedno) pritiska na čustva krivde, odgovornosti,empatije ali strahu drugega partnerja. 18 Forwardovanavaja štiri tipe izsiljevalcev: kaznovalce, samokaznovalce, trpinein mučitelje (Forward, str. 38–60). Kaznovalci so mordanajbolj očiten primer čustvenega izsiljevanja, saj postavijo zahtevein grozijo s tem, kaj se bo zgodilo, če jih partner žrtev nebo izpolnil. Grožnje se lahko pojavljajo v obliki grozeče jeze, 1917Pričevanj o takem obnašanju je ogromno: ena od žensk se je zaradistalne kritike ves čas spraševala, ali je to, kar dela, prav ali ne. Sevedase je ves čas opazovala in presojala s partnerjevimi očmi. Koje on zvečer šel v gostilno, je vse pospravila in se spraševala, če jekje kaj pozabila, kar bi ga lahko razburilo. Ni vedela, ali naj gledatelevizijo ali naj gre spat. Če je šla spat, jo je partner ob vrnitvi obtoževal,da je gotovo imela ljubimca, če pa je gledala televizijo, jezapravljala denar za elektriko ali pa ni gledala pravega programa.Glass, str. 118.18Susan Forward se je domislila sijajne formule za označevanje čustvenegaizsiljevanja - FOG. Pravi, da čustveni izsiljevalci okolipartnerja in sebe naredijo meglo (angl. fog) in zameglijo pravopresojo tako, da spodbujajo čustva strahu (angl. fear), odgovornosti(angl. obligation) in krivde (angl. guilt). Forward, 1999, str. 61in naslednje.19Seveda ni vsaka jeza izsiljevalska. Glej Milivojević, str. 352–374.lahko zajemajo prekinitev čustvenih vezi ali drugih pomembnihvirov (službe, denarja ipd.) ali pa se pojavljajo v oblikifizičnih groženj. Vsak odpor žrtve nakoplje jezo kaznovalcaali odtegovanje posameznih virov. Kaznovalci lahko grozijoodkrito ali pa uporabljajo ‘tiho obdelavo’ (tj. molk, odmik, kujavost).V vsakem primeru je sporočilo jasno: delaj tako, kothočem jaz, če ne … 20 Čustvo, ki ga želijo kaznovalci vzbuditi,je seveda strah.Samokaznovalci, nasprotno, grozijo, da bodo poškodovaliali uničili sebe, če partner ne bo stori tega, kar zahtevajo. 21Če kaznovalci spremenijo svoje žrtve v nesamostojne osebe(neke vrste otroke), potem jih samokaznovalci spreminjajov edine odrasle v zvezi – nanje prelagajo odgovornost za vsesvoje težave in ne sprejemajo odgovornosti za svoje življenje.Njihove grožnje vplivajo na žrtvin občutek za odgovornostin povzročajo krivdo. Podobno taktiko uporabljajo trpini,le da ti ne grozijo, temveč ‘trpijo’ zaradi ravnanja partnerjažrtve. Njihov (pogosto neizrečen) moto je: »Če ne boš storiltega, kar želim, bom trpel, in kriv si ti.« Trpljenje pa se lahkokaže v obliki bolezni, osamljenosti, občutka nesreče, žalostiipd. Mnogi trpini izsiljujejo brez besed – kadar ni po njihovo,postanejo potrti, nemi, se solznih oči umaknejo, žrtev pamora ‘ugibati’, kaj je spet storila narobe. Mučitelji, ugotavljaForwardova, uporabljajo najbolj prefinjen način izsiljevanja.Žrtvam namreč obljubljajo čudovite stvari, če bodo delali ponjihovo (npr. denar, napredovanje, slavo, poroko). Obljubemučitelja so kot korenček na palici – bolj ko partner žrtev izpolnjujenjihove pogoje, bolj se izpolnitev obljube odmika. Natak način mučitelji v nedogled ‘preizkušajo’ partnerja, vendarpa obljube nikoli ne izpolnijo in ga stalno držijo v primežuodgovornosti in krivde.Seveda tipi izsiljevalcev niso nujno ločeni; mnogi uporabljajorazlične taktike. Hkrati je seveda mogoče, da sta v zvezioba partnerja izsiljevalca. To, kar je vsem skupno, pa je, davedno uporabljajo metodo pritiska na eno ali več čustev v izsiljevalskitriadi (strah-odgovornost-krivda) in tako povzročajo‘čustveno meglo’, dosežejo, da žrtev ne zaupa več lastni presojiin najde pot iz tega labirinta le tako, da izsiljevalcu popusti.Čustveni izsiljevalci so mojstri v prikazovanju svojih motivovkot dobrih in v prid partnerja žrtve, medtem ko naj bi biloravnanje partnerja žrtve sebično, nespametno, nehvaležno,šibko, noro ipd. Tako začne žrtev dvomiti o lastni zaznavi sebein realnosti; ker pa je izsiljevalec navadno tudi bližnja oseba,mu želi ustreči in ugajati, zato popušča.20Pogosto izhajajo iz stališča, da imajo do nečesa pravico, kar pa jimpartner žrtev neutemeljeno odreka (Kennedy Dugal, Hock, str. 9).21»Če me boš zapustil, se bom ubila.« »Če bova še naprej živela tukaj,bom padel v depresijo.« ipd.145

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2, s. 141-151Poudariti je treba, da se večina čustvenih izsiljevalcev nezaveda, kaj počne, ali z drugimi besedami, partnerja ne izsiljujejonačrtno in zavestno. 22 Zato se za še hujšo obliko čustveneganasilja šteje zavestno manipuliranje s partnerjevopresojo in percepcijo. Nekateri nasilni partnerji namenomaustvarjajo okoliščine, v katerih začne partner žrtev dvomiti osvoji sposobnosti percepcije, presoje, spomina in celo mentalnegazdravja. Nasilni partner svoje vedenje zanika, se laže inizmika ter obtožuje partnerja žrtev, da pretirava, da je prevečobčutljiv, da izgublja mentalno zdravje ipd. To so najhujše oblikemanipulacije, ki so vedno storjene zavestno, navadno skakšnim izkrivljenim namenom (npr. dokopati se do partnerjevegadenarja, prikazati sebe kot popolnega in partnerja kot‘norega’, ‘patološko ljubosumnega’ ipd.).Naslednja oblika čustvenega nasilja je ustvarjanje kaosa.Ta oblika je nekoliko težje razumljiva in tudi manj pogosta.Nasilni partner ustvarja ‘izredne razmere’ in se spušča v spores partnerjem in z okolico. Ustvarjanje kaosa je predvsem značilnoza ljudi s t. i. mejno strukturo osebnosti (borderline), 23 kipozornosti s svojih težav odvračajo tako, da jih pozunanjijo vstalne ‘dramatične’ razmere okoli sebe. Pogosto je to strategija,s katero se izmika spoprijemanju z lastnimi težavami in intimnostjo.Življenje s takim partnerjem je negotovo, nikoli se neve, kaj se bo zgodilo, v kakšne razmere bo partner žrtev prišel,ko prihaja iz službe, stalno je treba reševati neke ‘probleme’in se spoprijemati s ‘tragedijami’. Ta oblika nasilja je nekolikomanj prepoznavna, ker pogosto ni usmerjena neposredno nadrugega partnerja (Engel, str. 35).Pogosto spregledana oblika čustvenega nasilja je spolnonadlegovanje. Pojem spolno nadlegovanje se najpogostejepojavlja v zvezi z delovnim okoljem. Seveda pa je spolnonadlegovanje mogoče tudi v partnerskih odnosih, le da se zatako obliko sobivanja navadno (po patriarhalnem modelu)predpostavlja, da je spolnost dolžnost obeh partnerjev (predvsemženske) oziroma da je z vstopom v partnersko zvezooseba pristala na stalno prisotnost spolnosti in z njo soglaša.V partnerski zvezi ima spolno nadlegovanje lahko več oblik:od siljenja v spolnost, kadar si drugi partner tega ne želi (pritem nasilni partner zavračanje sprejema s pripombami kot»frigidnica« ali grožnjami, da si bo dobil/a drugega spolnegapartnerja), da stalne seksualizacije partnerja (siljenja, da separtner obleče na določen npr. izzivalen način, se pogovarjaz drugimi na s spolno noto nabit način, stalno dotikanje ipd.)do siljenja partnerja v spolne prakse, ki si jih ta ne želi.Treba je opozoriti, da ni vsako ravnanje, ki ustreza nekaterimopisanim znakom, čustveno nasilje. To velja predvsemza dve vrsti ravnanja, in sicer kritiko in postavljanje meja.Kritika je lahko pozitivna in je celo nujna za zdrav partnerskiodnos. Nasilna postaja samo takrat, kadar (je): 1. naslovljenana osebo in ne na vedenje, 24 2. žaljiva ali izrečena z namenomponiževanja osebe, 3. v partnerski zvezi ne prevladujejo pozitivnasporočila, temveč kritika, 4. njen namen prevlada alinadzor nad vedenjem in ne konstruktivna kritika in 5. ima enpartner načeloma nespoštljiv odnos do drugega.Podobno velja za postavljanje meja. Vsak partner ima pravicoizražati svoje želje in na drugi strani reči »ne«, kadar mukaj ni po volji. Vprašanje pa je, kdaj na obeh straneh to lahkopreide v psihološko nasilje oziroma čustveno izsiljevanje. Čepartnerja jasno izražata svoja čustva, ki so v stiku z realnostjo,če odkrito povesta, do kod sta še pripravljena popustiti alikakšni so pogoji, pod katerimi sta se pripravljena pogovarjati,če to delata na način, ki partnerja ne ponižuje ali žali, potemne gre za psihološko nasilje. To, kar vedenje naredi nasilno, sogrožnje, pritiski in obtoževanje, kljub temu, da je drugi partnerrekel »Ne«. Če nekdo iskreno in pošteno želi razrešiti spor,potem bo priznal in spoštoval partnerjeva čustva, se odkritopogovoril o svojih čustvih 25 in sprejel svoj delež odgovornostiza nesoglasja. Nasprotno velja za izsiljevalca: ta bo partnerjahotel nadvladati, ne bo se menil za njegova čustva in ugovore,izogibal se bo odgovornosti za nastali položaj in predvsem izvajalpritisk, tako da bo skušal doseči svoje, ne glede na vse(Forward, str. 25–37).Značilnosti nasilnega partnerja in žrtveZanimivo je vprašanje, kakšni ljudje so nasilneži in kakšneso, po drugi strani, njihove žrtve. Ali lahko vsakdo postanežrtev čustvenega nasilja?Forwardova ugotavlja, da je skupna značilnost čustvenihizsiljevalcev ta, da neradi izgubljajo. Za izsiljevalca ni pomembno,na kakšen način zmaga v prepiru in kako se po tempartner počuti; ne upošteva temeljnih pravil spoštovanja inohranjanja zaupanja v partnerskem odnosu. Zanj je pomembnosamo, da doseže svoje (Forward, str. 104). Zanj se vse vrtiokoli njegovih trenutnih potreb in želja, nesposoben pa je uvideti,da s tem, ko dobi ‘bitko’. zgublja ‘vojno’. Zaradi zmage v22Glej poglavje o značilnostih nasilnega partnerja.23Več o osebnosti borderline glej v Friedl, 2004, Bradley et al., 2007,str. 167–203.24Kadar partner recimo reče: »Kakšen bedak si, nikoli ne preverjašcen in tako zaradi tebe vedno mečemo denar skozi okno,« namesto»Mislim, da se v tem primeru nisi pametno odločil, ker bilahko v tisti trgovini za manj denarja dobil boljši stroj.«25Npr. priznal, da ga je strah, da je zavisten ipd.146

Katja Šugman Stubbs: Nefizično (psihično in čustveno) nasilje v partnerskih odnosihprepiru, ki jo z izsiljevanjem obrne v svoj prid, se začne partnerodvračati in njun odnos nazaduje, nazadnje razpade ali pavztraja v patološki obliki.Seveda je ključ razumevanja psihološke slike izsiljevalcav njegovem razumevanju sveta. Očitno vlada neskladje medtem, kako izsiljevalec doživlja svoje početje, in tem, kako gadoživlja žrtev. Kaznovalci, recimo, o sebi nimajo vtisa, dagrozijo, temveč da vzdržujejo red, trdno držijo stvari v svojihrokah in na ta način pokažejo, da so močni in da se jimne more ukazovati. Podobno kot mučitelji pogosto mislijo, dapartnerju žrtvi s kaznovanjem oziroma postavljanjem vednovišjih standardov koristijo (Forward, str. 120–122).Vprašanje je seveda, kako pride do takega popačenja realnosti.Večina izsiljevalcev prenaša izkušnje iz preteklosti v sedanjerazmere. Forwardova deli izsiljevalce v dve skupini, od katerihje prva mnogo večja. Prvi skupini naj bi bil skupen občutekgloboke prikrajšanosti – v vsaki ogrožajoči okoliščini vidijo zametekkatastrofe in prepričani so, da si tega, kar si zaslužijo alikar hočejo, ne morejo pridobiti/zadržati drugače kot s skrajnimsredstvi (Forward, str. 105). Navadno občutja prikrajšanosti izvirajoiz otroštva. Drugi tip izsiljevalcev pa so pretirano zaščiteniin razvajeni ljudje, ki so bili navajeni, da je šlo vse po njihovo(Forward, str. 113–115). Ne vidijo in nočejo videti potreb inželja drugih, pač pa naredijo vse, da je po njihovo.26Zanimiva je analiza družinske dinamike, ki pogosto pripelje dočustvenega nasilja nad otroki, ki se lahko nato sami prelevijo včustvene nasilneže. Gagné in Bouchard prepoznavata štiri družinskedinamike, v katerih prihaja do psihološkega nasilja. 1.'Grdi raček': otrok je grešni kozel družine, najmanj priljubljen,zasmehovan in zanemarjen. 2. 'Kralj in njegovo kraljestvo': v takidružini je oče dominanten, nestrpen in zastrašuje, se hitro razjeziin ne prenaša nasprotovanja, otroci (in pogosto mama) semorajo podrejati in prenašati poniževanje, grožnje in zastraševanje.Posledica je napeto vzdušje, ko se vsi bojijo očetove reakcijein morajo prenašati njegove večje ali manjše izbruhe nasilja. 3.'Superiorna mati': družino usmerja rigidna in avtoritarna materinskafigura, ki priznava samo svoja pravila; oče je odsoten ali vozadju in ne zaščiti otrok. Značilen je popoln nadzor nad otroki,zavračanje, če ne izpolnjujejo mamine volje, in manipulacija. 3.'Zlomljen roditelj' je iz različnih razlogov nesposoben biti roditelj(tj. hude psihične motnje, zasvojenost, kaotičnost), zato je njegovvzgojni stil spremenljiv, odtujen, kaotičen, včasih zamenjujejovloge otrok/roditelj ipd.Navadno so bili nasilneži sami žrtve čustvenega nasilja votroštvu. 26 Kadar je otrokov notranji in čustveni svet neprestanonepriznan, zavračan, zasmehovan, poniževan ali preprostoprezrt, se to pokaže kot poškodba, ki jo lahko opredelimo kotizvorno čustveno zlorabo (Vas Dias, str. 164). Lahko so bilizlorabljeni ali zavrženi in neljubljeni in so celo življenje izjemnoobčutljivi na vsakršno kritiko ali nestrinjanje, ki ju razumejokot zavračanje. Tako lahko vsako kritiko, tudi najboljupravičeno in konstruktivno, razumejo kot zavračanje njihsamih in grožnjo odnosu in se odzovejo s ‘protiukrepi’ čustveneganasilja. Ljudje, ki so sami odrasli v čustveno nasilnidružini, razvijejo hipersenzitivne radarje, s katerimi zaznajovsakršno najmanjšo negativno ali morebiti zanje ogrožajočopripombo. Ker so navajeni na močno kritiko in žalitve, razumejotudi konstruktivne pripombe kot ogrožajočo kritiko inse odzovejo s hudimi, pogosto skrajnimi reakcijami. 27Tako imata praviloma oba, nasilni partner in žrtev, slabosamopodobo in se ne cenita (Brown, Hendricks, str. 126,Joness, str. 17). Tako se nasilni partner (navadno nezavedno)zateče k tem metodam, ker ga je strah, da ga bo partner zapustil(Mickish, 1996). K čustvenemu nasilju se zateče tudi takrat,kadar se mu zdi, da njegov partner preveč pozornosti namenjadrugim ljudem (npr. otrokom, prijateljem) ali drugimdejavnostim (hobijem ipd.), saj ga je strah, da ga bo na ta načinizgubil oziroma da ni več v središču njegovega življenja.Najpogostejši obrambni mehanizem, ki ga imajo žrtve innasilneži, je zanikanje (Brown, Hendricks, str. 127, Goetting,str. 9). Pri storilcu ta obrambni mehanizem prispeva k temu, dazanika svoj prispevek in odgovornost za incidente in utiša občutekkrivde. Pri žrtvi pa zanikanje deluje v smeri opravičevanjastorilca in odpuščanje pod vtisom, da je sama kriva za nasilnodejanje. Hkrati pa nasilneži zmanjšujejo pomen svojih dejanj(Goetting, str. 9). Partnerja skušajo prepričati, da z njihovimravnanjem ni nič narobe, da je partner žrtev samo preobčutljivin preveč razvajen. Če pa priznajo, da je to težava, ga v celotiprelagajo na partnerja žrtev ali na zunanje okoliščine (»Ti si mesprovocirala.« »Zakaj pa vedno delaš točno to, kar me razjezi,ko to vendar veš?« »Šef me ves čas šikanira in se moram pomiritiz alkoholom ...« ipd.). Pogosto hočejo na tak način zavarovatisvojo ‘moško’ vlogo (O’Neil, Nadeau, str. 101–102).Naslednja značilnost nasilnežev je težnja po osamitvipartnerja žrtve (Nielsen, Endo, Ellington, 49–59). Nasilnežželi osamiti svojo žrtev in sebe ter se tako izogniti povratniinformaciji o svojem ravnanju. To koristi tudi nasilneževemuobčutku nadvlade nad žrtvijo. Žrtev osami, tako da nima zunanjesocialne podpore ali refleksije in da lahko tako prevladanjegova razlaga stvarnosti (Goetting, str. 9). Ta težnja se iz27Psihoanalitik Scalia opisuje notranji motivacijski monolog moškega,ki je tik pred tem, da bo pretepel partnerico, takole: »Tega nemorem več prenašati! Ona povzroča, da se počutim kot popolndrek. To je povsem neznosno. Razneslo me bo!« (Scalia, str. 32).Razberemo lahko, da taka oseba sebe vidi kot žrtev partnerja, kije kriv, da se v njem kopiči nevzdržno stanje. Občutek ima, daje potisnjena do roba in da bo samo najostrejša morebitna akcijapovzročila, da ne bo znorela ali da je ne bo 'razneslo'.147

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2, s. 141-151enakega razloga seveda povezuje s težnjo po nadzorovanju,praviloma pa jo nasilni partner prikazuje kot ‘skrb’ za partnerjažrtev ali pa jo prikriva z ljubosumjem. 28 To pa je tudinadzor nad tem, kdo bo partnerju žrtvi kaj ‘slabega’ povedalo nasilnem partnerju ali ji dal resnično povratno informacijoo partnerskem odnosu. Ironično, ta strah je praviloma odveč,saj partnerji žrtve praviloma vztrajajo v razmerju, kljub negativnimpovratnim informacijam, ki jih dobivajo o svojemnasilnem partnerju. Tako se partner žrtev iz sramu in občutkanemoči začne tudi sam izogibati družabnim stikom.Raziskovalci v zvezi s psihološkimi značilnostmi nasilneževpogosto omenjajo tudi težave pri ohranjanju moške identitete,kadar so storilci moški (O’Neil, Nadeau, str. 89–116).Trdijo, da je vzvod za nasilje pogosto zlom njihovih notranjihobrambnih mehanizmov in obrambnih strategij, ki prispevak temu, da je ogrožena njihova moška identiteta. Tako dogajanjeje v večini primerov seveda nezavedno. Če je njihovamoška identiteta zgrajena na patriarhalnih vrednotah, potemje v takih trenutkih pogosto zatekanje v nasilje nad ženskami.Najpogosteje je sprožilec strah pred lastno feminizacijo. Kadarpatriarhalno vzgojen moški začuti v sebi stereotipne ženskeznačilnosti, ki se jih je med socializacijo naučil prezirati, (npr.‘čustvenost’, ‘ganjenost’, ‘ranljivost), se odziva nasilno.Značilnosti partnerja žrtveKot ugotavlja Forwardova, sta za čustveno izsiljevanjepotrebna dva. Enako velja tudi za vse druge oblike nefizičneganasilja. Tako imajo tudi žrtve svoje značilne osebnostnevzorce, ki ‘privlačijo’ izsiljevalce in jim omogočajo, da so dožrtve nasilni. Izsiljevalci preprosto vidijo, da njihove taktikedelujejo. Namesto da bi se partner žrtev postavil zase, postavilmeje in sporočil nasilnemu partnerju, da je njegovo vedenjenesprejemljivo, se opravičuje, prevzema odgovornost, sespušča v razprave, prosi, se zagovarja, spreminja svoje načrtein predvsem popusti (Forward, str. 128–156).Žrtve in nasilneži so praviloma odraščali v družini, ki jebila nasičena z zlorabami in nasiljem (Brown, Hendricks, str.126–127). To pomeni, da so po eni strani lahko zelo strpnido (fizičnega) nasilja, po drugi strani pa so hipersenzitivni na28V resnici tudi gre za neke vrste ljubosumje, vendar praviloma neza ljubosumje v zvezi z morebitnimi drugimi spolnimi partnerji.Milivojević navaja obliko ljubosumja zaradi občutka inferiornosti,ki nima realne osnove v vedenju partnerja, temveč nastane zaradiobčutja lastne manjvrednosti. Ljubosumni partner je 'prepričan',da bo partnerja nekdo nekoč prevzel in da je to samo še vprašanječasa (Milivojević, str. 654). Nadzor lahko torej izvira tudi iz teganeustreznega čustva.tem področju in se neutemeljeno čutijo ogrožene že ob najmanjšikritiki.Za žrtve čustvenega nasilja je značilno, da so vzgojene vprepričanju, da njihovo mnenje ni pomembno, da se morajoprilagajati, če želijo biti ljubljene in da morajo partnerja podpiratine glede na vse. Večina je vzgojena v prepričanju, dane smejo imeti svojega mnenja, da se niso sposobni odločatisami zase in da se morajo prilagajati temu, kar drugi hočejood njih (Glass, str. 22). Zanje so značilna: pretirana potreba poodobravanju drugih, hud strah pred jezo, potreba po tem, daje v odnosu mir za vsako ceno, nagnjenje k prevzemanju prevelikeodgovornosti za druge in njihovo počutje in velik dvomvase (Forward, str. 131). Taka vzgoja je seveda značilna predvsemza ženske; bolj ko je patriarhalno njihovo okolje, slabšeje (Nutt, str. 117–134). Tako k nasilnemu vedenju moških nadženskami veliko prispeva tudi patriarhalno okolje in prepričanja,v katerih so bili oboji vzgojeni, na primer: »Ženskemorajo ubogati moškega.« »Moški ne jokajo in ženske sopreveč čustvene.« »Kar se dogaja v odnosu, ostane v odnosu«(Kennedy Dugal, Hock, str. 40–45).Tudi obrambni mehanizmi na strani žrtve so vredni preučevanja.Praviloma za vse težave krivijo same sebe in partnerjaopravičujejo. Predvsem pa si nočejo priznati, da so žrtvenasilja. Če bi si namreč priznale, da so žrtve nasilja, bi bile vlastnih očeh poražene, bile bi tiste žrtve, ki so se jim vednosmilile ipd. Hkrati pa prebirajo članke o skrajnih oblikah nasilja(npr. umorih partnerja) in se tolažijo s tem, da je to pravonasilje, njihovi partnerji pa imajo samo težko obdobje, so slabevolje ipd. (Glass, str. 56–90). 29Posledice čustvenega nasilja za odnos oziromazakaj partner žrtev ostaja v odnosuLjudje, ki nikoli niso doživeli psihičnega nasilja, pogostotežko razumejo, zakaj partner žrtev ostaja v takem odnosu.Odgovori pa so na dlani, če poznamo značilnosti obeh partnerjevin naravo njunega razmerja. Nekateri govorijo kar otravmatični (patološki) povezavi med takima partnerjema,ki je običajno zelo močna na obeh straneh (Kennedy Dugal,Hock, str. 13).Najprej moramo razumeti, da so žrtve takega ravnanjaosebe, ki navadno že tako nimajo pozitivne samopodobe, rav-29Glassova navaja cel kup pretresljivih primerov žensk, ki si nisohotele niti priznati, da jih možje pretepajo. Eni od njih je mamaposlala knjige in letake na to temo, pa jih ni hotela niti odpreti, daji ne bi bilo treba priznati, kaj se dogaja.148

Katja Šugman Stubbs: Nefizično (psihično in čustveno) nasilje v partnerskih odnosihnanje psihično nasilnega partnerja pa to podobo še omaja. Takje seveda tudi (nezavedni ali redkeje zavestni) cilj njegovegadelovanja. Prav tako k vztrajanju prispevajo učinki čustveneganasilja pri partnerju žrtvi, to pa so brezvoljnost, pomanjkanjemotivacije, težave s koncentracijo, nesposobnost sprejemanjaodločitev, slaba ali celo katastrofalna samopodoba, občutkineprimernosti, samoagresivnost in depresija. Nekateri primerjajočustveno nasilje z metodo pranja možganov, saj se sčustvenim nasiljem sistematično izpodbija občutek vrednostipartnerja žrtve, tako da se napada njegova samopodoba,samozavest, samozaupanje in vera v vrednost lastne presoje(Engel, str. 12). Kot rečeno, so partnerji žrtve pogosto prepričani,da njihovo mnenje ne šteje, zato zaupajo temu, kar jim onjih samih sporoča ljubljena oseba. Pogosto se ujamejo v krograzmišljanja – če si moj najbližji o meni misli tako slabo, kajsi bodo šele mislili drugi. Zaradi občutka varnosti ostajajo vnasilnem odnosu, ker mislijo, da je to itak najboljše, kar se mulahko zgodi. Hkrati postaja vedno bolj negotov in nesamozavestenin vedno manj stopa v druge odnose (še sploh, če se topovezuje s taktiko osamitve nasilnega partnerja).Pomembno vlogo v takem odnosu ima tudi krog nasiljaoziroma njegovo nepredvidljivo pojavljanje. Partner žrtev nikoline ve, kdaj se bo nasilje pojavilo in s tem ga nasilni partnerdrži »v šahu«. V obdobju ljubečega kesanja vsakič znova verjamev eno ali več naslednjih stvari: da se bo nasilni partnerspremenil, da je končno spoznal, da nekaj dela narobe, da nibilo tako hudo, da je sam prispeval k izbruhu, da je imel nasilnipartner samo slab dan ipd. Praviloma sta najmočnejša v temvzorcu zanikanje partnerja žrtve, da se je sploh kaj zgodilo, inopravičevanje nasilnega partnerja (Kennedy Dugal, Hock, str.14). Ponovno se mu vzpostavi podoba o ljubečem in skrbnempartnerju, s katerim se imata rada. Neenakost in nemoč sevedaše poslabšujejo slabe ekonomske razmere, siceršnja odvisnostod nasilnega partnerja (npr. nezaposlenost, če gre za priseljenca,slabo poznavanje okolja, v katerem živi), prepričanje, da jetreba v zvezi vztrajati (npr. zaradi otrok) ipd.Po letih ujetosti v začaran krog nasilja se partner žrtev navadnočuti krivega za vse, kar se v odnosu dogaja in hkratinesposobnega, neprimernega in nevrednega ljubezni. Kot žerečeno, se čustvena zloraba zaje do samega jedra človekovegabitja in brazgotine, ki po tem ostanejo, potrebujejo mnogoveč časa, da se zacelijo kot fizične rane. Zaradi neprestanegakritiziranja, manipuliranja in poniževanja je partner žrtev nesposobenverjeti lastni presoji, nenehno dvomi o svojem ravnanjuin sebi, ni več sposoben za realno presojo razmer in seobtožuje za vse težave. Seveda se je v takem psihičnem stanjuskoraj nemogoče odločiti za prekinitev zveze.Čustveno nasilje odnos prepoji s sovražnostjo, prezirom,zavračanjem in maščevalnostjo. Ne glede na to, kako rada stase imela partnerja na začetku odnosa, sta v krogu nasilja prepojenaz občutki krivde, jeze, strahu in sramu. V takem odnosuseveda ni spoštovanja in podpore, kar je še posebej rušilno,saj sta ravno to odliki, ki ju od intimnega odnosa ljudje pričakujemo.Kot posledica pa se paradoksalno zgodi, da bolj koje odnos patološki in bolj ko partnerja v njem vztrajata, težjega je razdreti in iz njega izstopiti. Oba partnerja (pogosto tudinasilni) imata vedno slabšo samopodobo in sta vedno boljnesamozavestna, kar povzroči, da vedno bolj ‘visita’ drug nadrugem in sta vedno bolj odvisna drug od drugega, čeprav jenjun odnos strupen.Pobudnik za spremembo oziroma prekinitevodnosaKar nekaj knjig je namenjenih ženskam, ki jim je uspelopretrgati začarani krog nasilja (Goetting, 1999, KennedyDugan, Hock, 2006, Johann, 1994, Renvoize, 1978). Raziskaveo tej prelomni odločitvi pa niso sistematične, temveč so boljanekdotične. Praviloma odločitev za odhod sproži dogodek,kot npr.: 1. izbruh preseže zadnjo sprejemljivo mejo; 2. nasilnežse loti otrok ali pa je nasilen do partnerja pred otroki;3. sprememba v odnosu; 4. sprememba v vidnosti nasilja; 5.sprememba v samodojemanju; 6. sprememba v podpornemsistemu žrtve; 7. znanje oziroma informacija o nasilju, čemursledi lastna redefinicija nasilja (Goetting, str. 12–16).Lahko se zgodi, da čustveni nasilnež enkrat uporabi fizičnonasilje in je to razlog za alarmni zvonec pri žrtvi. Spozna,da je v nasilnem odnosu, ki ga noče več prenašati. Včasih nasilnežuporabi sredstva, ki za žrtev niso sprejemljiva; postanerecimo nasilen do otrok. Če si je žrtev prej še domišljala, dadružino vzdržuje zaradi otrok, ji lahko v takem trenutku postanejasno, da je zveza slaba za otroke in jo prekine. Lahkose zgodi, da nasilnež začne na primer opuščati ljubečo fazov odnosu in partner žrtev nima več zadostne motivacije oz.izgubi upanje, da bo zveza še kdaj ljubeča in varna ter zatozbere moč, da jo prekine. Nasilje lahko postane vidnejše; nasilnipartner se znese nad žrtvijo pred sorodniki ali na javnemmestu, tako da se ta se ne more več tolažiti z obrambnimamehanizmoma zanikanja in zmanjševanja pomena. Partneržrtev lahko tudi v nasilni zvezi spremeni samopercepcijo nabolje. Če ji nasilni partner na primer govori, da je neumna inneprivlačna, pa partner žrtev napreduje v službi ali se zanjozačne zanimati drug moški, lahko spozna, da se njen partnermoti, ter na novo opredeli svoj položaj. Žrtev včasih tudi dobiveč zunanje podpore od prijateljev ali socialnega skrbstva,dobi denar ipd., kar lahko prevesi tehtnico v prid odločitvi porazdrtju zveze. K zunanji novi opredelitvi do nasilja pa lahkoprispeva recimo tudi prebiranje knjig o tej temi in sprejetjedejstva, da so žrtve nasilja.149

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2, s. 141-151SklepKot utemeljeno opozarja Follingstadova, je pri raziskovanjunefizičnega nasilja še veliko odprtih vprašanj (Follingstad,2007). Še vedno ni jasna opredelitev tega pojava, zato pogostone vemo, ali različni avtorji sploh preučujejo isto stvar. 30 Zapletise pojavljajo že celo na ravni poimenovanja, saj ta oblika nasiljadobiva različna imena: nefizično, psihično, psihološko,emocionalno nasilje, psihološka zloraba ipd. (Follingstad, str.443). Težava je tudi, ker se raziskovalci svojega dela navadnolotevajo z uporabo metodologije preučevanja fizičnega nasilja,kar pa ne prinese želenih rezultatov. Navadno se tako (po vzorupreučevanja fizičnega nasilja) sestavijo seznami različnihvedenj, ki naj bi pomeniai psihično nasilje, kar ni primernoravno zaradi subjektivnosti in subtilnosti različnih oblik psihičneganasilja. 31 Hkrati pa se uporablja tudi način, ki izhajaiz preučevanja fizičnega nasilja – popolna nestrpnost –’zerotolerance’. Za razumevanje psihičnega nasilja je tak način pomnenju Follingstadove napačen, saj kar 30–35 % odstotkovljudi v zvezah navaja, da so kdaj uporabili kakšno od teh taktik(Follingstad, str. 445). Študije psihičnega nasilja so pomanjkljivetudi zato, ker večinoma upoštevajo samo vidik partnerjažrtve, ne pa tudi namena nasilnega partnerja, konteksta, trajanjain pogostosti uporabe takih strategij in rezultata, ki ga jetako vedenje imelo (Follingstad, str. 446–452). Vsi ti dejavnikiso namreč ključni za razumevanje in presojo tega pojava.Za konec lahko ugotovimo, da kljub splošni razširjenostipsihičnega nasilja v blagih ali hujših oblikah, še vedno niso jasneosnovne razsežnosti tega pojava – ne njegova opredelitev, nepojavnost in ne merljivost zaznav. Vse to raziskovalcev gotovone sme ustaviti, saj je ta pojav pomembna sestavina (predvsembližnjih) človeških odnosov, ki jo je nujno treba preučevati.Zaradi občutljivosti in subjektivnosti pojava je tako raziskovanjetežje, seveda pa je ravno zato lahko samo še večji izziv.30Kot lepo kaže ena od raziskav, se je 100 psiholoških strokovnjakov,ki so morali na seznamu 102 konkretnih ravnanj, ki naj bi opisovalapsihično nasilna ravnanja, ocenjevati, ali pri posameznemopisu gre za psihično nasilje/morda gre za psihično nasilje/ne greza psihično nasilje, samo pri eni vrsti ravnanja se je 100 % strinjalo,da je tako (siljenje partnerja v to, da je iz sklede na tleh). Privseh drugih so bile ocene bolj razpršene (celo pri ravnanju, kotje 'grožnja, da bo partnerja iznakazil ali poškodoval', so nekateriobkrožili zgolj – 'lahko gre za psihično nasilje'). Pri opisu 'zahtevada se partner ukvarja samo z njegovimi zadevami' je recimo kar19 anketiranih odgovorilo, da ne gre za psihično nasilje, 35, damorda gre, in 46, da gre za psihično nasilje (Follingstad, DeHart,str. 914–917).31Zato nekateri navajajo, da so primernejše študije primerov. Zanimivaje recimo študija konkretnega dialoga med partnerjema, kivsebuje verbalno nasilje in natančno kaže stopnjevanje obtoževanjain kroga sram–jeza (Retzinger, 1991).Literatura1. Ambroż, M. (2003) (Novo)odkrito nasilje – psihično nasilje (medpartnerjema). Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 54/1:str. 15–22.2. Bradley, R.; Zittel Conklin C.; Western, D. (2007). BorderlinePersonality Disorder. V: O’Donohue, W. T.; Fowler, K. A.;Lilienfeld, S. O. eds.: Personality Disorders: Toward the DSM-V.Los Angeles, Sage, str. 167–203.3. Brown, M. P.; Hendricks, J. (1998). Wife Abuse. V: Jackson, N. A.Oates, G. C., ur.. Violence in Intimate Relationships: ExaminingSociological and Psychological Issues. Boston, Butterworth-Heinemann, str. 119–136.4. Dutton, D. G.; van Ginkel, C.; Landolt, M. A. (1996). Jealousy,Intimate Abusiveness, and Intrusiveness. Journal of FamilyViolence, 11/4.: str. 411–423.5. Engel, B. (2002). The Emotionally Abusive Relationship: How toStop Being Abused and How to Stop Abusing. New Jersey, JohnWiley & Sons, Inc.6. Filipčič, K. (2002). Nasilje v družini. Ljubljana, Bonex.7. Follingstad, D. R.; DeHart, D. D. (2000). Defining PsychologicalAbuse of Husbands Toward Wives. Journal of InterpersonalViolence, 15/9: str. 891–920.8. Follingstad, D. R. (2007). Rethinking Current Approaches toPsychological Abuse: Conceptual and Methodological Issues.Aggression and Violent Behaviour, 12, str. 439–458.9. Forward, S. (1999). Čustveno izsiljevanje. Ljubljana, Tangram.10. Friedel, R. (2004). Borderline Personality Disorder Demystified:An Essential Guide for Understanding and Living with BPD.Emeryville, Marlowe & Co.11. Gagné, M-H.; Bouchard, C. (2004). Family Dynamics AssociatedWith the Use of Psychologically Violent Practices. Journal ofFamily Violence, 19/2.: str. 117–130.12. Glass Dee, D. (1995). All My Fault: Why Women don’t LeaveAbusive Men. London, Virago Press.13. Goetting, A. (1999). Getting Out: Life Stories of Women WhoLeft Abusive Men. New York, Columbia University Press.14. Gondolf, E. W.; Heckert, D. A.; Kimmel, C. M. (2002). NonphysicalAbuse Among Batterer Program Partcipants. Journal of FamilyViolence, 17/4: str. 293–314.15. Henning, K.; Klesges, L. M. (2003). Prevalence and Characteristicsof Psychological Abuse Reported by Court-Involved BatteredWomen. Journal of Interpersonal Violence, 18/8: str. 857–871.16. Jackson, N. A.; Oates, G. C., eds. (1998). Violence in IntimateRelationships: Examining Sociological and PsychologicalIssues. Boston, Butterworth-Heinemann.17. Jacobson, N.; Gottman, J. (1998). Breaking the Cycle. London,Bloomsbury.18. Johann, S L. (1994). Domestic Abusers: Terrorists in our Homes.Springfield, Charles C. Thomas.19. Jones, K. B. (2000). Living Between Danger and Love. London,Rutgers University Press.20. Kennedy Dugan, M.; Hock, R. R. (2006). It’s My Life Now: StartingOver after an Abuive Relationship or Domestic Violence. NewYork, London, Routledge.21. Marin, A. J.; Russo, N. F. (1999). Feminist Perspectives on MaleViolence Agains Women. V: Harway Michele, O’Neil J. M., eds.:What Causes Men’s Violence Against Women? Thousand Oaks,Sage, str. 18–35.150

Katja Šugman Stubbs: Nefizično (psihično in čustveno) nasilje v partnerskih odnosih22. Marshall, L. L. (1994). Physical and Psychological Abuse. V: Cupach,W. R.; Spitzberg, B. H., eds.: The Dark Side of InterpersonalCommunication. Hillsdale, NJ, Lawrence Erlbaum Associates, str.281–311.23. Mickish, J. E. (1996). Spousal Abuse. V: Hendricks, J. E., ed.: CrisisIntervention in Criminal Justice/Social Service. Springfield,Charles C Thomas, str. 52–91.24. Milivojević, Z. (2008). Emocije (Razumevanje čustev v psihoterapiji).Novi Sad, Psihopolis.25. Nielsen, J. M.; Endo, R. K,; Ellington, B. L. (1992). Social Isolationand Wife Abuse: A Research Report. V: Viadno, E. C., ed.:Intimate Violence: Interdisciplinary Perspective. Washington,Hemisphere Publ.26. O’Leary, D. (1999). Psychological Abuse: A variable deserving criticalattention in domestic violence. Violence and Victims, 14/1:str. 3–23.27. O’Neil, J. M.; Rodnez, A. N. (1999). Man’s Genfer-Role Conflict,Defense Mechanisms, and Self-Protective Defense Strategies.V: Harway, M.; O’Neil J. M., eds.: What Causes Men’s ViolenceAgainst Women? Thousand Oaks, Sage, str. 89–116.28. Nutt, R. (1999). Women’s Gender-Role Socialization, Gender-Role Conlict, and Abuse. V: Harway M.; O’Neil, J. M., eds.: WhatCauses Men’s Violence Against Women? Thousand Oaks, Sage,str. 117–134.29. Reinvoize, J. (1978). Web of Violence: a study on family violence.Lodon, Routledge.30. Retzinger, S. M. (1991). Shame, Anger, and Conflict: Case Study ofEmotional Violence. Journal of Family Violence, 6/1: str. 37–5831. Scalia, J. (2002). Intimate Violence. New York, ColumbiaUniversity Press.32. Shupe, A.; Stacey, W. A.; Hazelwood, L. R. (1987). Violent Men,Violent Couples. Toronto, Lexington Books.33. Skynner, R.; Cleese, J. (2009). Družine in kako v njih preživeti.Ljubljana, Tangram.34. Stark, E. (2007). Coercive Control: The Entrapment of Womenin Personal Life. Oxford, Oxford University Press.35. Vas Dias, S. (2000) Inner Silence: One of the Impacts of EmotionalAbuse Upon the Developing Self. V:. McCluskey, U.; Hooper, C-A.:Psychodynamic Perspectives on Abuse: The Cost of Fear. JessicaKingsleay Publ., London, str. 159–171.36. Walker, L. E. (1979). The Battered Woman. New York, Harper andRow.Non-physical (psychological and emotional) abuse in intimatepartner relationshipsKatja Šugman Stubbs, LL.D., Professor of Criminal Law, Faculty of Law in Ljubljana, Research Fellow,Institute of Criminology at the Faculty of Law, University of Ljubljana, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana, SloveniaAfter a wave of interest in physical violence between intimate partners, non-physical (psychological, emotional) abuse also becamethe focus of research at the beginning of the nineties. The paper addresses this much more sensitive form of abuse in intimate partnerrelationships, for which it has been established that it is even more harmful for a victim than physical abuse. Psychological abuseappears in many forms – from verbal abuse, the isolation or domination of one partner, to emotional extortion. It is possible that onlyone partner in any relationship is violent, but it is also possible for both partners to be abusive in different ways, which lead to varioussorts of relationships in which psychological abuse is likely to take place. The author analyses the dynamics of psychological abuse andthe repetitive patterns of ‘loving repentance’ that often make a victim persist in such a relationship. The paper also presents variousmechanisms and strategies used by abusive persons. Since the dynamics and pathological persistence in such an abusive relationshipcannot be understood without an analysis of the psychological characteristics of the abusive partner and his victim, the paper examinesin detail the following factors: abuse in childhood, low self-concept, a strong defence mechanism of denial, self-incrimination etc. At theend, the paper presents some difficulties related to the study of psychological abuse. It does not address all factors related to the abusebut the major problems include difficulties with a clear definition of this notion, difficulties in the methods of research and excessiveconsideration of a victim.Key words: partner relationships, non-physical abuse, psychological abuse, emotional extortion, cycle of violenceUDC: 316.647.3/.4 + 316.613.434 : 316.361151

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2, s. 152-163Viktimalizacija prostitutk in sramotenje izjem: mito prostitutki žrtviNina Peršak *Prostitutke so od nekdaj obravnavane na dva načina. Ali se jih stigmatizira kot nemoralne, nečiste, kriminalne, ali sev njih vidi predvsem žrtve (zvodnikov, strank, trgovine z ljudmi, revščine, socialnega okolja ipd.). Zlasti navideznoliberalnejša javnost pogosto viktimalizira prostitucijo, kot da lažje izkazuje razumevanje in naklonjenost do prostitutk,če jih šteje za »žrtve«. V isti sapi pa obsoja izjeme – prostitutke, ki presegajo ta mit o prostitutki kot izključno žrtviin razdirajo njihove družbene predstave o prostituciji. Članek podrobneje osvetli en primer prostitutke – ne-žrtvein razkrije sodobna družbena dojemanja prostitutk. Nadalje razčleni (potrebo po) viktimalizaciji prostitutk inrazgali navidezno liberalne argumente, za katerimi pa se pogosto skriva moralizem, četudi zamaskiran v retorikodružbene odgovornosti, ter argumente, ki potrjujejo Moscovicijevo hipotezo o mentalnem upiranju spremembamali spreminjanju ustaljenih družbenih reprezentacij. Izpostavi tudi nekaj trdovratnih mitov o prostituciji ter državnopravniodnos do prostitucije, ki tako odseva njeno družbeno podobo kot jo tudi (po)ustvarja.Ključne besede: prostitucija, viktimalizacija, (de)kriminalizacija, žrtev, družbene reprezentacije, kazensko pravo, trgovinaz ljudmiUDK: 176.5 : 343.9881 UvodPred nekaj meseci je v Veliki Britaniji izbruhnila novica odr. Brooke Magnanti, 34-letni raziskovalki na področju razvojnenevrotoksikologije in epidemiologije raka v Bristolu, ki se jev letih 2003 in 2004 štirinajst mesecev ob doktorskemu študijupreživljala kot dekle na poziv. Kmalu po začetnih korakih vsvet prostitucije je začela pisati zanimiv blog o svojih izkušnjahin dogodivščinah, ki je dvignil veliko prahu in ugibanj o njeniidentiteti. Podpisovala se je z Belle de Jour, imenom, ki ga ješpanski režiser Luis Buñuel nadel Catherine Deneuve v istoimenskemfilmu o rahlo zdolgočaseni gospodinji, ženi visokegarazreda s spolnimi fantazijami, ki jim njen drugače popolnimož ni mogel ustreči. Tako se je nekega dne znašla pred vratibordela in ga nato začela redno obiskovati čez dan (de jour),ko je bil njen mož v službi, da bi se predajala najrazličnejšimstrankam, brez premisleka, brez zadržkov, a tudi brez posebnestrasti ali energije. Klasično. Lepo. Zdolgočaseno. Šokantno.V nasprotju s francosko soimenjakinjo angleška Belle deJour nima moža, prostituira se predvsem za denar, ne zaradisvojih fantazij, o tem piše blog, po katerem nastaneta knjižna*Doc. dr. Nina Peršak, LL.M., M.Phil. (Cambridge), doktorica kazenskopravnihznanosti, magistra socialne in razvojne psihologije,docentka za področje kriminologije. E-naslov: N.Persak.99@cantab.netuspešnica in televizijska miniserija, vmes doktorira, se zaposliin razkrije svojo identiteto. Zakaj natančno se je odločila, dajo razkrije, ni znano. Sama pravi, da anonimnost ni bila večzabavna. Poleg tega naj bi hotela prehiteti svojega nekdanjegafanta, ki jo je nameraval razkriti javnosti. Drugi zagovarjajohipotezo o njeni želji po slavi, ki naj bi jo hotela obuditi,ko je zanimanje zanjo in njen blog ravno začelo upadati. Aza ta prispevek to niti ni toliko pomembno (ali sploh ni).Pomembnejša kot njena motivacija, celo kot njena obšolskadejavnost, je reakcija javnosti ob razkritju dejstva, da se zaprostitutko visokega razreda in avtorico zanimivih internetnihprispevkov, ki so jim pripisovali celo precejšnjo literarnovrednost, skriva popolnoma normalno, navadno, dovolj čednopametno dekle, ki bi lahko bilo »dekle iz sosednje ulice«.Polemike in komentarji, ki so se kakor plaz usuli ob razkritjunjene identitete, govorijo zgodbo o vlogi prostitucije v današnjikvazitolerantni družbi, zgodbo o večni fascinaciji javnostinad prostitutkami ter žrtvami nasploh, o viktimalizaciji spolnihdelavk in človekovem nagnjenju k stereotipizaciji, kategorizacijiin sumničavem odnosu do navideznih izjem.2 Družbene reprezentacije o prostituciji, prostitutkahin o Belle de JourKo se je Brooke Magnanti odločila razkriti svojo identiteto,je za ta namen izbrala novinarko, kolumnistko, ki je dotedaj vztrajno napadala Belle de Jour, češ da glamurizira pro-152

Nina Peršak: Viktimalizacija prostitutk in sramotenje izjem: mit o prostitutki žrtvistitucijo in izkoriščanje žensk. Članek 1 sam, kot tudi številnizelo artikulirani komentarji nanj, je tako zanimiv ne le zaradisamega razkritja identitete, temveč tudi, ali predvsem, zaradirazkritja novinarkinih in širših družbenih domnev, predstav,stereotipov in predsodkov, ki spremljajo družbeni fenomenprostitucije, in še posebej zaradi razkritja konservativnegaliberalizma ali raje navidezno liberalne konservativnosti, kipreveva današnjo domnevno liberalno, odprto in nemoralističnodružbo pluralističnega okolja.Novinarka tako na primer v svojem članku prizna, daje bila, »kot bi bili vi, popolnoma fascinirana ob srečanju zBelle«. Ko začne ocenjevati njeno pojavo, njen obraz, ne vetočno, kaj išče, »morda mrtve oči, kot v filmu, ali nekaj malcestrogega in ostrega okoli ust«. Od kod ji ta ideja? Pred več kotsto leti je Cesare Lombroso, ustanovitelj italijanske šole pozitivističnekriminologije, verjel, da se da kriminalnega človekaprepoznati po njegovi fiziognomiji, saj naj bi bil zaznamovanz določeno lobanjo in obraznimi defekti. Čeprav so bile njegoveteorije kmalu presežene, podobne ideje v laični javnostine izginejo zlahka. Predvidevamo sicer lahko, da je novinarkapričakovala omenjene obrazne poteze dr. Magnantijeve kotposledico njenega prostituiranja in ne – kamor se je nagibalLombroso – kot genetski vzrok prostituiranja, pa vendar jepresenetljivo prebrati tako očitni predsodek ali prepričanjeo tem, da morajo biti prostitutke že po videzu drugačne odnas »normalnih ljudi«; da se prostitutki – tudi če je bila v poslule 14 mesecev – ta hladnost ali sprijenost nekako moratapoznati že na obrazu. Srečanje s prostitutko, ki ne potrjujenaših predstav, tako pripelje do kognitivne disonance, ki seartikulira v »presenečenosti«. Slednja dolgoročno sicer lahkopomaga razbiti naše napačne predstave, še pogosteje pa takprimer mentalno izločimo kot »izjemo« in ohranimo svojestereotipske predstave. 2Morda prav zaradi tovrstnih novinarkinih izjav prizanesljivejšikomentatorji članka čutijo potrebo po branjenju Brooke.Članek je sicer v ničemer odkrito na napada; prav nasprotno,izkazuje celo nekakšno navdušenje nad njo, malce podobnonavdušenju nad prvim stikom z eksotično živaljo. Kljub temumnogo njej naklonjenih bralcev očitno čuti, da je treba dr.Magnantijevo zavarovati oz. ljudem pokazati, da s(m)o ji tudiostali podobni. Nekateri pokažejo s prstom na žene in dekletanogometašev, katerih morda edini prispevek k razmerju sostoritve, podobne Bellinim. »Kaj pa vsi tisti lažni zakoni, kjerženske ne prispevajo ničesar, razen oralca ali seksa v zamenoza svoj ‘življenjski stil’. Ja, vsi poznamo te ženske, ki nikoli nisoimele in nimajo namena delati. Svoje storitve ‘unovčijo’ za torbicoLouis Vuitton ali za najnovejše čevlje Jimmy Choo, ne dabi jih kdo obrekoval. Je kdo morda vprašal WAG, 3 ki si je priskrbelanogometaša, kakšen je njen prispevek k zvezi poleg njenezmožnosti, da zadovoljuje svojega moškega v postelji v zamenoza neprestan šoping na njegov račun?« 4 Drugi opozorijo nadvojne standarde: »Hecno – če se ženska poroči z bogatašemin se od njega loči z ‘dobro’ odpravnino, jo obrekujejo, češ daje izkoriščevalka. Če ženska spi z moškim in je plačana na uro,pa je kot izkoriščevalec označen moški. Včasih od istih ljudi.« 5»Od kod vse to razburjanje in dvojni standardi? Nihče se nikoline pritožuje nad moškimi, ki plačujejo ženskam za spolni odnos,ali nad ‘uglednimi’ biznismeni, ki obiskujejo striptiz klube,ali nad vsemi šarmerji tam zunaj, ki spijo z ženskami kot potekočem traku in neodgovorno bodisi zastonj bodisi proti plačilu.«6 Prav tako izpostavijo, da je oznaka prostitutka za ženskedosti bolj stigmatizirajoča oz. »grša« kot oznaka za moškega,ki počne isto in mu pravimo žigolo. 7 Nekateri pa razliko medprostitutkami in svojimi lastnimi izkušnjami še bolj zminimalizirajo:»Nimajo vse ženske spolnih odnosov izključno kot delljubezenskega razmerja. To je ideal – menim pa, da je realnostpogosto drugačna oz. je bila taka vsaj zame.« 8Na čem sploh temelji razlikovanje med prostitutko kotprodajalko spolnih storitev in ostalimi? Vsi delavci prodajajosvojo energijo, prosti čas, interese, zdravje za denar in se v temne razlikujejo dosti od prostitutke. 9 Toda ne prodajajo svojihspolnih storitev, bi kdo lahko pripomnil. Ne prodajajo se vseksualnem smislu. Pa sta »nagradni« spolni odnos za kakodarilo, npr. letalsko karto, ki jo bogata zahodnjakinja kupimladeniču, znancu z eksotičnih počitnic, da jo pride obiskat,ali razmerje, v katerem punca pristane na neortodoksenspolni odnos zgolj zato, da je fant ne zapusti, 10 res tako zelodrugačna? Nagrada ni vedno denarna, lahko gre za druge3Oznaka britanskih tabloidov za ženo ali dekle (akronim za WivesAnd Girlfriends) visoko profiliranih britanskih nogometašev, kislužijo veliko denarja in so znane osebnosti.4Iz komentarja Lexi F.R.5Iz komentarja Philippe S.6Iz komentarja Lexi F.R.7Iz komentarja Plato-na.8Iz komentarja Clare C.1http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/books/article6917495.ece(Komentarji – nekatere od njihnavajamo v nadaljevanju – so zapisani pod omenjenim člankom.)2Ali ga navkljub nepopolnemu prekrivanju z že uveljavljenimimentalnimi kategorijami malce nasilno poskušamo uvrstiti vanje.Več o tem v glavnem besedilu spodaj.9Za zanimivo razmišljanje in podrobnejšo razčlenitev »nebistvenihrazlik« med prodajalkami specifičnih spolnih storitev in prodajalcidelovnih storitev gl. Kanduč (1998: 55–57).10Neka bralka je pod članek o Belle de Jour celo zapisala: »Ženskeimamo spolne odnose tudi takrat, ko jih raje ne bi imele, ves čas,in to zastonj – zakaj jih torej ne bi imele vsaj za denar?« (Jade A.)153

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2, s. 152-163materialne stvari ali za kaj nematerialnega – za to, da je možne bo zapustil, da bo mir v hiši, za nakit, za avto, za to, damoški vzdržuje svojo »legendo« oz. svoj glas osvajalca, polnokrvnegamoškega, carja; skratka za varnost, za prestiž, zapreživetje, za nadaljevanje razmerja, za preprečitev prepirov,za odvračanje pozornosti, za moč itd. Do tovrstnih spolnihodnosov – v zameno ali kot poplačilo za kako drugo nagrado,storitev ali ugodnost – lahko pride tudi v čisto »navadnih«razmerjih, tj. takih, ki ne temeljijo na takojšnjem denarnempoplačilu spolnih storitev. Ne le da do omenjenega prihaja,delno se v današnjem potrošniškem okolju tak quid pro quo in(v svoji skrajnosti) celo zajedavski način razmerja spodbuja.Že bežen prelet naslovnic rumenega tiska nam brezsramnorazkrije, da je (in mora biti) dandanes manekenka, ki se bogatoporoči z bistveno starejšim moškim, vzor mladim dekletom.Vzor uspešne ženske. Ženske, ki se je dobro »unovčila«.Morda nekoč svoji lokalni šoli ali bolnišnici podari nekaj moževegadenarja in postane celo humanitarni vzor. Morda pazaide celo v politiko. Dokler prostitucija ni javno deklarirana,javno znana in dokler se osredinja samo na enega moškega,ne na množico, je vse v najlepšem redu. Še več, taka ženskapostane vzornica, spoštovana gospa, uspešna ženska. 11 Pa jemed njo in »navadno prostitutko« res razlika v kvaliteti ali lev stopnjah oz. kvantiteti?Čeprav bi mnogi dandanes to vprašanje že razumeli kot retorično,ideja o »drugi kvaliteti« vendarle ni zastarela. »Kakšnaneumnost«, tako npr. zapiše neka druga ženska. »Prostitucijabi morala biti kriminalizirana. Moški zaradi nje mislijo, da jesprejemljiva, da si lahko kupijo kar koli. Moške odvrača odspodobnih samskih žensk in od svojih žena. Prostitucija kvarinašo družbo. Kakšna nagrada čaka spodobne moralne ljudi vtakšnem svetu?« 12 Nekateri, kot kaže, potrebujejo strogo delitevmed »nami« in »njimi« ter želijo, da jih kazensko pravo vtem svojem gnusu in moralnem ogorčenju podpre. Ti ljudje(zdi se, da so to ženske celo pogosteje kot moški) zatrjujejo, dagre pri prostitutkah za drugo »kvaliteto« oz. kar drugo vrstoljudi. A zakaj se oklepajo te delitve, tega črno-belega razločevanja?Zakaj potrebujemo moralne »outsiderje«? Morda zato,da se sami bolje počutimo (»vsaj nismo kurbe«)? Nekateri zasvojo vzdržnost (pred prostituiranjem) očitno pričakujejo celonagrado. Približno tako kot prostitutka za svojo nevzdržnost.Prostitutka se tu predstavi kot antipod neomadeževaniženski oz. ženi/materi. Od kod ta družbena potreba po črnobelikategorizaciji ženske v spolnosti? Ženska je ali neomadeževanažena/mati ali kurba; če pa je že prostitutka, potem11V omenjeni prodajalski luči rumenega tiska je tako vsak spolniodnos, od katerega ne dobiš nič, razen spolnega užitka, za povprečneže,za rajo.12Iz komentarja Catherine M.mora biti žrtev revščine, patriarhalnosti (nekako nora ali vsajna robu norosti) ali pa je popolnoma nemoralna, moralnozavržna, kriminalna, družbeni izmeček, neženska, pošast. Tedihotomije seveda odsevajo mite in stereotipe o ženskah inženskosti nasploh. Ženska je (tj. mora biti) ponižna, nemočna,čuteča, »pasivna in emocionalna«, 13 da je ženstvena. Če ni,ni ženska. 14 Če prekorači to normo, ta model »prave ženske«,ji preostane norost. »Ženske, ki protestirajo, veljajo za histerične.Njihov odpor je treba streti. Ženska, ki sama odločao sebi, je agresivna. Ženske, ki se ne realizirajo v kontekstulastnega spolnega stereotipa, so patologizirane.« 15 Ostane jimnorost; 16 če pa niso nore, so pogosto »cipe«. V filmu NorthCountry (2005), inspiriranem po resnični zgodbi o spolnemnadlegovanju in sodnem procesu, ki je spremenil ameriškopravo, poskuša odvetnik in prijatelj Bill White sprva prepričatiJosey, naj ne išče pravice na sodišču, saj jo bodo po njegovihizkušnjah hoteli prikazati kot noro ali kot kurbo: »Obrambase imenuje ‘nora ali cipa’. Si ali nora in si si vse izmislila ali pacipa, ki je sama prosila za to.« 17Kot zanimivost lahko nadalje omenimo tudi to, da številnibralci, ki so se pozitivno odzvali na zgodbo o Belle/Brooke,izpostavijo »dejstvo«, da se je le tako lahko preživljala v študentskihletih, kot opravičilo za njeno početje. Zanimivo pri tejargumentaciji je, prvič, to, da navkljub svoji navidezni liberalnipredispoziciji ta segment ljudi vseeno čuti potrebo, da opravičiali upraviči njeno početje nekako v smislu »res je, da je umorilamoža, a ta jo je dolga leta tepel«, in drugič, da v ta namen ne leselekcionirano berejo ali si selekcionirano zapomnijo članek,temveč da v njem celo vidijo »dejstva«, ki jih ni.13Duda (1995: 7).14»Če se ženska obnaša ‘kot ženska’ – ljubeznivo, slabotno, pazljivoin pomoči potrebno –, potem je izkoriščana, kajti v očeh moškihne velja veliko, od njih pa je odvisna, ker imajo oblast. Če se ženskaupira in se obnaša ‘kot moški’, močno, sposobno uveljavitvein samozavestno, potem ni nobena ‘prava ženska’ in prav tako nevelja veliko v očeh moških.« Pusch (1995: 307)15Duda, ibidem.16Norost pa nekaterim nudi tudi svojevrstno zatočišče. »Kadar ženskeniso sposobne pomiriti napetosti med ponotranjeno ženskovlogo in izstopom iz nje, jim kot edino zatočišče preostane le norost.Gibanje na področjih, ki so že po tradiciji moška, jim vzbujarazne strahove. Umaknejo se v vlogo norih žensk, da bi se izognilejavni kritiki ali agresiji.« Duda, idem, na str. 9.17»It’s called the ‘nuts and sluts defence’. You’re either nuts and youimagined it, or a slut and you asked for it.« Film North Country(Class Action) je nastal po literarni predlogi Class Action: The Storyof Lois Jenson and Landmark Case that Changed Sexual HarrassmentLaw (2002) avtoric Clare Bingham in Laure Leedy Gansler.Gl. tudi sodni primer Jenson v. Eveleth Taconite Company.154

Nina Peršak: Viktimalizacija prostitutk in sramotenje izjem: mit o prostitutki žrtviDr. Magnantijeva je namreč že končala študij, oddalasvojo doktorsko nalogo, čakali so jo le še popravki in zagovordisertacije (viva voce), ki je resda podoben izpitu, a to jevse. Občutek, da potrebuje nekaj več denarja, jo je obšel šelepotem, ko se je s Škotskega višavja preselila v London in ugotovila,da je tam življenje precej dražje. Prihranki so ji hitropošli in tako je začela razmišljati o tem, »česa se lahko lotitakoj, ker ne zahteva veliko učenja ali začetnih investicij, pomenidenar na roko in dopušča veliko prostega časa za ostalodelo«. Če torej ni šlo res za preživetje (lahko bi se npr. vrnilana Škotsko višavje), ampak bolj za izboljšanje življenjskegastandarda – da pač lahko ostane v Londonu, živi več kot dostojnoin ji ostane veliko prostega časa za pripravo na zagovor–, zakaj njej naklonjeni komentarji ta argument o preživetju vštudentskih letih vseeno tolikokrat izpostavijo?Zakaj je »preživetje« takojšnje upravičenje? Se nam zdinaravnejše? Samoohranitvenega nagona pa ja ne moremonikomur očitati, kajne? Ali pa se je lažje, dandanes še posebej,identificirati z osebo v tej situaciji? V »družbi tveganj«(Beck, 1992), ki je preokupirana s prihodnostjo in željo pozmanjševanju različnih tveganj, v družbi, kjer vlada »kulturastrahu« (Furedi, 1997, 2002), družbena realnost pa je polnaokoljskih katastrof, zdravstvenih epidemij, gospodarskih recesij,delavskih izkoriščanj, prekarnih zaposlitev, množičnihodpuščanj in vsesplošne ontološke negotovosti, v taki družbise ni težko poistovetiti z nekom, ki je (ali se zdi) na robu preživetja.Preživetje je tako ready-made, univerzalno upravičenje,razen za najbolj sociopatološke osebke ali tisto peščiconesramno bogatih, ki jim nikoli nič ni bilo odrečeno in jimje tako identifikacija z »ubogim« kot podlaga za sočutje nekajabstraktnega.3 Glamurizacija prostitucije in sramotenjeznanostiPoleg tistih, ki se jim zdi prostitucija nemoralna per se,nenaklonjeni komentatorji Belline zgodbe sramotijo BrookeMagnanti kot izjemo – ker se ne predstavlja kot žrtev in kero tej svoji neviktimiziranosti javno govori – ter ji zato očitajoglamurizacijo prostitucije in očrnitev znanosti.Ko je prišel v kinematografe film Čedno dekle (Prettygirl), je požel veliko uspeha in lansiral igralsko kariero JulieRoberts. Leta potem so raziskovalci prostitucije opažali t. i.Pretty girl syndrome ali sindrom Čednega dekleta – prepričanje,verovanje ali pričakovanje prostitutk, da se bo tudi zanjenekje, nekoč našel Richard Gere, postaven, dober, bogat, nemoralizatorskimoški, ki se bo z njimi pripravljen poročiti, jihodpeljati stran od te bede, nekam, kjer bodo živele srečno inveč kot udobno do konca svojih dni. Morda to prepričanje nibilo zares trdno, temveč bolj v smislu mehanizma oz. strategijepreživetja (upanje namreč umre zadnje), a mnogi so posledičnozačeli očitati filmu to, kar danes očitajo Brooke Magnanti;namreč, da utrjuje mit o veseli prostitutki (happy prostitute)in napačno, lažno predstavo o prostituciji kot nečem lepem,glamuroznem, ki vodi do prestiža.Ali je ta očitek v primeru angleške Belle de Jour utemeljen?Ali Belle de Jour res pretirano hvali in poveličuje prostitucijo?Sama v intervjuju jasno poudari ločitev med trgovinoz ljudmi in prostovoljno prostitucijo. Zaveda se, da imajo nekaterespolne delavke »grozljive izkušnje«, in poudari, da jesama imela »neverjetno srečo«. 18 Očitki, da predstavlja vsakršenkontekst prostituiranja kot neko glamurozno dejavnost, setako ne zdijo na mestu. S čim, razen s tem, da v svojem blogupač ni pisala o svojih neprijetnih dogodivščinah, ker jih pač nidoživela, bi si zaslužila tak očitek? Je problematično to, da jeobjavila svojo urno postavko: na uro je računala 300 funtov,od katerih jih je 200 obdržala sama, 100 pa jih je šlo agenciji.Obljuba dobrega denarja bi morda znala koga premamiti.Ali je vsa poanta torej v denarju? Gre morda za »tajkunizacijoprostitucije«? Pri nas je v zadnjem času, kar je recesija šeokrepila, postalo običajno, da na vsakogar, kdor zasluži maloveč kot mi, gledamo sumničavo. Srednji razred, še zlasti če seznajde v upravi kakega podjetja, tako že skorajda flirta s tajkunstvom.Če lahko nekatere prostitutke (in v procesu generiranjamoralnega ogorčenja, se ta »nekatere« pogosto posplošiv »vse«) neobdavčeno zaslužijo toliko na uro/dan/teden, jihje treba zasovražiti že zato, ker imajo več kot mi. Ker pa jeljubosumnost družbeno manj legitimen razlog za negativno,odklonilno stališče, jo je bolje na ravni verbalne artikulacijespremeniti v moralno zavržnost, nemoralnost.Morda pa se nekaterim zdi bolj problematično to, da jeMagnantijeva toliko denarja zaslužila na enostaven način.Eden izmed mitov o prostituciji je namreč tudi ta, da gre zalahko zaslužen denar, za easy money. Seveda če bi ga bilo takolahko zaslužiti, potem je umestno vprašanje, zakaj se več ljudine loti tega poklica. Zagotovo nihče nima moralne dolžnosti,da si v življenju služi denar na težji ali bolj zapleten način. Pagre pri prostituciji res za lahko delo in lahek zaslužek? Tisti, kito trdijo, seveda vidijo samo denar in časovno postavko, ne patudi tveganosti in drugih neprijetnosti. Tudi če pri prostitucijine bi šlo za tvegan poklic, v katerem je verjetnost nasilja in18»Poglejte, seveda prihaja do trgovine z ljudmi. In to je grozno.Grozljivo. Obupno. Toda takrat se ne lotite prostitutk – lotite senadzora nad mejnimi prehodi. Naredite nekaj na področju policijskeganadzora. [...] Nekatere spolne delavke imajo grozljive izkušnje.Jaz ne. Jaz sem imela neverjetno srečo v vsakem pogledu.Ljudje iz agencije so nas primerno varovali in nam dajali nasvetein nas niso izpostavljali nevarnosti, če so se ji le lahko izognili.«155

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2, s. 152-163zlorab (od strank, zvodnikov ipd.) precejšnja, 19 velja poudariti,da je tudi stigmatizacija prostitucije (še vedno) »strošek«,na katerega se pogosto pozablja.Nekateri ne vidijo težave toliko v prostituiranju Magnantijevekot v njenem publiciranju o tej temi. »Ne zdi se miproblematično, da odrasle ženske služijo denar na kateri kolinačin, ki si ga izberejo. Zelo pa se mi zdi problematično, ko začnejopisati na zabaven način o tem, kako dobro se jim godi, inmorda prepričajo druga, mlajša, manj informirana dekleta inženske, da vstopijo v poklic, kjer lahko končajo poškodovaneali mrtve,« 20 se glasi eno izmed mnenj. Je torej Magnantijeva»kriva«, ker je njen blog napisan zanimivo in je postal uspešnica,kot tudi njene knjige in televizijske upodobitve?Ob tem se seveda postavlja vprašanje, koliko je človekzares lastnik/gospodar samega sebe in koliko odgovarja lesamemu sebi, koliko pa je dolžan skrbeti za to, da ne predstavljaslabega vzora drugim. Je prečkanje ceste pri rdeči lučikaj »bolj neodgovorno«, če te gledajo otroci? Kdo mora skrbetiza slab vzgled drugim? Politiki? Matere? Javne osebe? Inkdaj natančno postaneš javna oseba? Pred kratkim se je nekislovenski rumeni časnik branil očitkov poseganja v zasebnostdoločene osebe, češ da je ta oseba postala »javna oseba« in daso zato vdori v njeno zasebno življenje bolj upravičeni. »Javnaoseba« pa je postala preprosto zato, ker jo je omenjeni časnikže prej nadlegoval in pisal o njej, in ko je bilo »zunaj« dovoljdoločenih nepreverjenih informacij o tej osebi, se je ustvarilvtis, da gre za javno osebo (pri tem pa so pozabili, da so njeno»javnost« ustvarili sami). Groteskna krožna logika, ki stoji zatem, je podobna izdaji prvenca, ki ima že ob prvi izdaji nanaslovnici natisnjeno etiketo »knjižna uspešnica« in nato zaradite etikete (oz. tega, da jo ljudje zaradi te etikete množičnokupujejo) to dejansko postane. Res je, da zgledi vlečejo, todaali si je Belle de Jour želela postati vzgled drugim dekletom inženskam? Ali je prosila za ta status? In koliko bi morala skrbetiza »morebitne potencialnosti« oz. poskrbeti za to, da ne bislučajno kakšno dekle razumelo njenega pisanja ali ravnanjakot vabilo v svet prostitucije ter vanj nato morda vstopilo inpotencialno končalo v rokah trgovcev z ljudmi, izkoriščanoali celo ubito? Kako daleč je še etično pripisovati moralno odgovornostposamezniku za potencialno, oddaljeno škodo? Vkazenskopravnem smislu gre za vprašanja abstraktne nevarnosti,oddaljene škode (remote harm) in za vprašanje pripisovanjaavtorstva »storilcu« določenega ravnanja (imputation,Zurechnung). V modernem kazenskem pravu so ta vprašanjazelo strogo obravnavana (npr. kriminaliziranje abstraktne nevarnostije izjema, ne pravilo) in avtorstvo hitro zamejeno, vsvetu družbene morale, neformalnega družbenega nadzorstvain moralnih pravic ter obveznosti pa je odgovornost lahkomalce širša – a koliko upravičeno širša?Poleg tega, ali so res prostitutke tiste, ki glamurizirajo prostitucijo,ali jo prej »zunanji« svet, ki o njej fantazira? ÉmileZola je že pred več kot sto leti opazil to fascinacijo »poštenihžena« nad »padlo žensko«. V Nani, zgodbi o istoimenski pariškikurtizani, fatalni ženski, ki nudi svojo družbo vsakomur,od navadnih delavcev do mestne gospode in plemstva (običajnocelo v istem obdobju) ter jih na koncu tako finančno kotčustveno ugonobi, zapiše: »Nanino sosedstvo je vznemirjalovso hišo na posestvu Fondettes. Vsako jutro je dobra gospaHugon med zajtrkom načela pogovor o Nani, pa čeprav se jije stvar še tako upirala. Vedno sproti je pripovedovala, kakšnenovice ji je prinesel vrtnar, in tako nehote živela v tisti vrsti obsedenosti,s kakršno cipe navdajajo še tako čednostne mestnegospe.« 21 Projiciranje lastnih fantazij s takojšnjo samocenzuro?Skriti užitki moralnega ogorčenja? Fascinacija nad žensko,ki ni od nikoder, nima ne imena ne denarja, a si lahko prilasti,kot kaže, vse moške v svoji okolici?Dr. Magnantijevi nadalje očitajo, da spravlja ženske v znanosti,v akademskem svetu na slab glas. 22 Bi bilo bolje, če bibila neizobražena, iz spodnjega delavskega razreda, od katerega»tako in tako ne pričakujemo ničesar drugega«? Vprašanjeje, ali gre pri tem očitku za kaj več kot le za dvojne standardein hinavščino, očitek o nemoralnosti, zamaskiran v očitek odružbeni odgovornosti. Res je sicer, da si dr. Magnantijevamorda sama malce ogroža svoj položaj v znanosti ali vsaj natrenutnem delovnem mestu, če v svojem blogu (ki ga očitnoberejo že vsi) zapiše, da zaradi promocije svojih knjig nimačasa za resno delo, a to je že drugo vprašanje. Če ena lastovkaše ne prinese pomladi, potem zagotovo ena znanstvenica– nekdanja prostitutka – še ne naredi iz vseh znanstvenic prostitutkniti pisateljic knjižnih uspešnic.19Pa tudi verjetnost zdravstvenih težav (npr. zaradi bolezni klientov)in težav z oblastmi: kjer je npr. prostitucija kriminalizirana, potisnjenana črni trg, se ranljivost prostitutk poveča. Do podobnegaprihaja tam, kjer je prostitucija povezana z nezakonitimi migracijamiin je tako prostitutka zaradi svojega nelegalnega vstopa/statusaše v večji negotovosti bivanja – zlasti, ker se mejni nadzordandanes čedalje bolj širi v notranjost države (gl. Mozetič, 2009).20Iz komentarja Davida D.21Zola (1962: 137).22»Ta ženska je nagnusna in otežuje ženskam v akademskem svetu,da bi jih jemali resno. Ni nobenega bivšega fanta. To počne zaradipublicitete in zato, ker je ekshibicionistka.« (Skinny M.) »Semdoktorska študentka in navkljub finančni podpori staršev moježivljenje v Londonu zahteva dodatni vir prihodkov. Sem zato postalaprostitutka? Ne, dobila sem službo predavateljice, tutorja terzasebne inštruktorice in tako ohranila samospoštovanje in strokovnokredibilnost.« (Julia)156

Nina Peršak: Viktimalizacija prostitutk in sramotenje izjem: mit o prostitutki žrtvi4 Je prostitucija delo?Tiste prostitutke, ki se bojujejo za to, da bi jih poimenovaliin pojmovali kot »spolne delavke«, so zagotovo tega mnenja,kakor so tega mnenja tudi tisti, ki se bojujejo za legalizacijoprostitucije, in številni izmed tistih, ki zagovarjajo dekriminalizacijoprostitucije. Za Brooke Magnanti ne vemo natančno,a nekateri (zgolj moški, sicer) so iz njenih besed v intervjujurazbrali, da je s prostitucijo našla nekaj drugega kot delo, »nekajboljšega kot delo«. 23 V intervjuju prizna, da je v določenemobdobju, ko je opravljala storitve dekleta na poziv, našladelo računalniškega programerja, vendar se ni prenehala prostituiratioz. ni opustila »svojega drugega dela, ker sem v njemveliko bolj uživala«. Sama torej omenja prostitucijo kot svoje»drugo delo« – bolj užitkonosno delo, a delo vendarle. Od kodtorej ideja, da prostitucije ne vidi kot delo, ampak kot nekajboljšega kot delo? Tiči morda razlog v užitku? Si nam je težkopredstavljati, da gre za delo, če ga opravljamo iz užitka?Morda je dandanes heteronomno delo (Kanduč) respravilo in avtonomno delo, kjer je nedvomno prisoten tudiužitek, izjema, pa vendarle moramo dopuščati obstoj izjem– tako načelno, teoretično kot praktično, konkretno, kadar senam predstavi v vsej svoji izjemnosti. Zdi se, da smo tolikšniujetniki svojih mentalnih okvirjev in svojih kategorij, da nemoremo odstopiti od njih, četudi se nam ponudi priložnost.Primer Belle de Jour je v toliko primerih netipičen, da namočitno precej zamaje lastne predstave o prostitutkah, prostituciji,študiju in (očitno) delu nasploh, a za prav tako očitnose izkaže posameznikova potreba po urejanju, katalogiziranjunovosti v bolj ko ne ustaljene mentalne (družbene) reprezentacije.Družbene reprezentacije se namreč spreminjajo počasiin z določeno inercijo, celo uporom. Če pride do spreminjanjahierarhije reprezentacij ali če obstoječi reprezentaciji grozi izničenje,je naš univerzum vznemirjen. 24 Še več, naš strah predneznanim je tolikšen, da če se zavemo določenega razhajanjamed nečim novim, nam neznanim ter našo paradigmatskokategorijo, v katero smo klasificirali nov objekt navkljub njegovemunepopolnemu ujemanju z našo kategorijo, »se oklepamo[približka naše ocene] že zato, da ohranimo minimum23»When Dr Magnanti tells us that she could never have financedher degree course unless she had yielded to the hard fact thatwhat she would have earned from a boring week behind the cakestall was comfortably exceeded by what she could earn in half anhour on her back, she isn’t saying that she found a better kind ofwork. She’s saying that she found something better than work.And it might even feel like that, but it still leaves the idea of worksounding like something that only stupid people believe in.« (Izkolumne Cliva Jamesa, sicer odličnega avstralskobritanskega kolumnista.)24Moscovici (1984: 10).koherentnosti med znanim in neznanim«. 25 Ta fenomen smoopazili že prej pri številnih komentatorjih članka, ki sicersimpatizirajo z Belle, a v svoji razlagi njene izkušnje vnašajov zgodbo pojasnila in dejstva, ki jih sama ni navedla, da njenozgodbo lažje umestijo v svoje obstoječe mentalne kategorije. 26Morda pa gre pri tej ideji bolj za to, da si romantičnimoški radi predstavljajo, da je oz. bi bila prostitutka – splohtista, ki jim je tudi osebnostno všeč – z njimi zgolj in izključnozaradi užitka. Ne zaradi denarja, ne zato, ker je to pač njenodelo, njen posel, ker mora toliko in toliko moških »oddelati«na mesec, da pokrije svoje stroške ali vzdržuje svoj želeniživljenjski standard, ampak preprosto zato, ker so jo oz. bi joočarali s svojo pojavo, videzom, duhovitostjo. Za romantičneiluzije pač obstaja nevarnost, da se razblinijo ob soočenju zvsakdanjo banalnostjo dela.5 Viktimalizacija prostitucijeVsak oškodovanec, tj. oseba, ki je utrpela škodo, ne postanevedno tudi »žrtev« v očeh družbe. Viktimalizacija(Boutellier, 2000) ali proces, v katerem družba podeli oškodovancustatus žrtve, je proces selekcije, definiranja, moralnegapresojanja in podeljevanja upravičenj. 27 »Žrtev« je namrečdosti bolj emotiven pojem kot zgolj »oškodovanka«. 28 Izraz»žrtev« vsebuje žrtvovanje, sacrificio, trpljenje in posledično– vsaj v krščanskem okviru – pot do očiščenja, zveličanja,odrešitve. Žrtev je bližje Bogu kakor nežrtev. »Žrtev« evocirapredstavo o bolečini in nas hitreje popelje v sočutje in sočustvovanjez žrtvijo kakor (zgolj) »oškodovanec«. Podelitev statusažrtve nekomu vsebuje legitimacijo take osebe kot žrtve, jipodari glas in upraviči njene potencialne zahteve.25Moscovici, idem, na str. 30. To oklepanje starih kategorij in reprezentacijz namenom ohranitve koherentnosti je lepo prikazanotudi v raziskavah o ontogenetskih spremembah (Lloyd in Duveen,1992), kjer je »odpor otrok na kakršen koli poskus vnašanja egalitarnostiv njihove reprezentacije spola (gender) prav tako odporproti izgubljanju jasne in ostre slike o svetu« (Duveen, 1993: 6;Duveen, 2001: 266).26Nekateri od simpatizerjev Magnantijeve tako apelirajo na »dejstvo«,da se je s prostitucijo preživljala zato, da bi uspela dokončatisvoj študij (gl. supra). Ker jim »preživljanje« v njihovemmentalnem kontekstu predstavlja močan upravičljiv razlog, z dr.Magnantijevo pa simpatizirajo, berejo njeno izpoved z vidikapreživetja in vstavljajo v svoj spomin elemente, ki namigujejo napreživetje, medtem ko druge dele zgodbe, ki so s to upravičljivopodlago v nasprotju, zanemarijo.27»Viktimizacija pomeni narediti nekoga za žrtev, viktimalizacijapa narediti nekoga za takega, da bo spoznan za žrtev.« Boutellier(2000: 58)157

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2, s. 152-163Prostitucija in prostitutke so bile vedno predmet tako aktivnedeviktimalizacije kot viktimalizacije. Tisti, ki so prepričani,da je prostitucija zlo in da so prostitutke same krive zanasilje, ki se jim dogaja (npr. množični umori prostitutk), soprostitutkam pogosto odrekali status žrtve. Manjši je odstotektistih, ki želijo deviktimalizirati prostitutke v prepričanju, dagre za prostovoljno, izbrano delo in da bi jih bilo zato trebaobravnavati kot spolne delavke, v vsem enakopravne drugimdelavkam. Po drugi strani pa je zgodovina polna viktimalizacijprostitucije, in sicer tako od bolj benevolentnih struj, ki sojih v želji, da izboljšajo položaj prostitutk in pritegnejo simpatijejavnosti, predstavljali kot uboge žrtve zvodnikov, strank,ekonomske situacije, življenjskih okoliščin ipd., do skupinbolj kontroverznih motivacij, ki so jim vsiljevali identitetožrtve, z vso pasivnostjo, nemočjo in ranljivostjo, ki jo ta statuspogosto prinaša osebam, ki se same s svojo prodajo spolnihstoritev niso videle kot žrtve.Je posameznik lahko žrtev, če se ne počuti kot žrtev (viktimizirananežrtev)? Zgodovina, tudi pravna in kriminološka, jeseveda polna primerov, ki so odgovorili na to vprašanje pritrdilno.Številni t. i. zločini brez žrtve so še danes kriminalizirani;pri nekaterih so v ta namen oz. za legitimacijo kazenskopravneprepovedi žrtve (po)ustvarjene zunaj najožjega kroga nosilcevindividualnih interesov oz. individualnih pravnih dobrin,ki so bili s kršitvijo kazenskopravne norme domnevno načeti.Določene skupine znotraj feministične kriminološke/viktimološkeperspektive pa se po drugi strani še danes izjemno trudijoprikazati prostitucijo kot zlo in škodo samo po sebi ter posledičnoprostitutke kot večne žrtve, vedno in nujno, brez izjeme.Normativno gledano, bi lahko zagovarjali stališče, da jezgoraj omenjeni posameznik objektivno sicer lahko (ni panujno) »oškodovanec« v smislu, da je utrpel neko škodo, dapa »žrtev« – če se ne počuti kot žrtev – v vsej svoji pomenskostivendarle ni in da mu »žrtvenost« (victimhood) tako nebi smeli paternalistično vsiljevati. Identiteta žrtve resda lahkoprinese vrsto ugodnosti, npr. simpatijo javnosti, pripravljenostzakonodajalca, da uredi njen položaj, popravi krivice, pripravljenostdržave in nevladnih organizacij, da ji ponudijo pomočipd., a hkrati prinaša tudi določene neugodnosti, ki se jih posamezniklahko upravičeno brani. Prvič, idealna žrtev je krotka,pasivna, nemočna in v tem svojem položaju precej statična.Mnoge dejanske ali resnične žrtve ne želijo prav dolgo ostati vtem položaju, ampak si želijo povrniti moč, se postaviti spet na28Pravo raje uporablja izraz »oškodovanec«, ker zveni bolj objektivno,bolj »strokovno«, manj emocionalno in se osredinja na »škodo«,ki je osebi nastala – škodo, ki upravičuje poseg prava v nastalosituacijo oz. daje žrtvi in/ali organom pregona pravni interes oz.pravno legitimacijo za sprožitev pravnega postopka ali pregona inza sodelovanje v sami zadevi.svoje noge in prevzeti nadzor nad svojim življenjem. 29 V angloameriškemokolju se je izoblikoval izraz »preživeli« (survivor)kot primernejši izraz za »žrtev«, saj ne poudarja posameznikovenemoči in trpljenja, temveč raje njegovo (pre)moč, da jeuspel preživeti neprijetno izkušnjo. 30 Viktimizacija je tako le šeena vrsta življenjske izkušnje, ki jo je oseba preživela, zato jeizšla iz te situacije močnejša in izkušenejša. Značilnosti »preživelega«so tako značilnosti močne, proaktivne osebe, medtemko so značilnosti »žrtve« sinonimne z nemočjo in željo ponašem sočutju in pomoči. Drugič, etiketiranje določene osebeali skupine z »žrtvijo« legitimira razne akcije tako nevladnihorganizacij kot medijev in (drugih) samooklicanih varuhov,da »izkoreninijo problem« npr. prostitucije. Tovrstne akcije seseveda nahajajo zelo različno na premici benevoletnosti–malevolentnosti.Številni »dobrohotniki« zasledujejo svojo političnoali osebno skrito agendo in na tej poti pogosto zlorabijo žrtevv ta namen. Ob vsakem apeliranju na žrtve se moramo takovprašati, v čigavem interesu je, da se v določeni skupini ljudi»prepozna« žrtve. Je to res identiteta, ki si jo sami oškodovanciželijo in jo uporabljajo v pripovedovanju svoje zgodbe, ali greraje za poskus »komentatorjev«, da zberejo podporo javnosti zalastne projekte ali pritegnejo pozornost, gledanost, financiranjeipd.? Tretjič, slaba stran družbene reprezentacije, da so vseprostitutke nujno žrtve, je tudi v tem, da ne dopušča nians, nedaje prostora individualnim zgodbam oseb, katerih izkušnja jedrugačna, in s tem poustvarja mit o prostitutki kot (nujno) žrtvi.31 In četrtič, vsiljevanje »žrtvenosti« neupravičeno legitimira29Ni nujno, da gre za druge tipe »oškodovancev« kot za tiste, ki seidentificirajo z »žrtvijo«. Identiteta žrtve je v realnosti pogostodinamična. Viktimizirana posameznica se lahko sprva najde vpojmu »žrtev« in kapitalizira na ugodnostih, ki ji jih ta etiketa prinaša,pozneje – ko mine prvi šok in se ji življenje vrne v ustaljenetirnice oz. želi ponovno zaživeti polno življenje, neohromljeno zviktimizacijo – pa se tej isti etiketi upira ali jo celo zavrača. Žrtve znamenom, da bi ponovno prevzele nadzor nad svojim življenjem,včasih celo prevzamejo del odgovornosti za svojo viktimizacijo,kar je ali pa tudi ni upravičeno. Gre predvsem za strategijo soočanja(coping strategy) s posledicami viktimizacije. Žrtev si s prepričanjem,da je viktimizacijo do neke mere »izbrala«, lahko namrečpovrne samozavest in vero v samodoločenost lastnega življenja terpridobi koristne informacije (dodatno moč) o tem, kako ravnatioz. ne ravnati ob morebitni ponovni podobni viktimizaciji.30Feministična viktimološka perspektiva prav tako raje uporablja izrazsurvivor, ki poudari »upiranje žensk njihovi strukturni nemočiin posledični potencialni viktimizaciji« (Walklate, 2007: 27).31Ta kritika je podobna eni izmed kritik, naslovljenih na dominantnopozitivistično viktimološko perspektivo, ki trdi, da se slednjapremalo posveča odkrivanjem razlik med izkušnjami žrtev in takoposplošuje njihovo viktimizacijsko izkušnjo (Spalek, 2006: 157). Atu gre še za nekaj več – za posploševanje izkušenj oseb, ki se znajdejonpr. v tveganem poklicu, potencialno viktimizacijski situacijiipd. Tudi iz teh okoliščin lahko namreč osebe različno izstopijo– nekatere izmed njih (očitno) tudi brez viktimiziranosti, kar je158

Nina Peršak: Viktimalizacija prostitutk in sramotenje izjem: mit o prostitutki žrtvikazenskopravno intervencijo v primerih, kjer je ta intervencijapošteno vprašljiva (npr. pri kriminaliziranju uživanja trdihdrog pri odraslih osebah, ki so se za to prostovoljno odločile).Tovrstna viktimalizacija je zgolj instrumentalistična, saj je njencilj le eden – upravičiti kazenskopravno prisilo. Z deviktimalizacijoteh skupin oz. s tem, ko jim odvzamemo status žrtve (ki siga niso niti želele oz. se v njem niso nikoli prepoznale), bi odprlivrata dekriminalizaciji teh skupin in se znebili pravnopaternalističnegapriokusa kazenskega prava, ki posega v pravico odraslih,prištevnih oseb do samodoločenega življenja – življenja, vskladu z lastnimi načrti in preferencami. Nežrtvenost bi moralapostati eden izmed kriterijev za dekriminalizacijo oz. popravokazenskopravne zakonodaje. Za spremembo miselnosti, družbenegaozračja in predsodkov sta namreč pomembnejši od dekriminalizacijetako destigmatizacija prostitutk kot odpadnic,outsiderjev, moralnih izvržkov 32 kot tudi deviktimalizacija oz.odstranitev etikete »žrtev« prostovoljnim prostitutkam. Slednjebi pomenilo, da prostitutk ne štejemo več za žrtve, temveč jihdojemamo kot običajne delavke, kot spolne delavke, ki se vrednostnov ničemer ne razlikujejo od drugih delavk.6 (De)kriminalizacija ali pravni državni odnosdo prostitucijePravno urejanje prostitucije se seveda razlikuje. Ponekodje prepovedana (bodisi kot kaznivo dejanje bodisi kot prekršek),drugod je dekriminalizirana ali celo legalizirana. Pogosteso tudi različne oblike regulacije, kot so določanje rdečih con,zoning, dopuščanje prostitucije le v okviru bordelov, regulacijas posebnim policijskim in sanitetnim nadzorom. Modelipravnega urejanja se spreminjajo tako v času kot v prostoru,v veliki odvisnosti od družbenega ozračja oz. prevladujočihdružbenih norm, ki pa se na področju prostitucije niti ne spreminjajotako hitro, kot bi si kdo mislil. Na začetku 20. stoletjaje tako Slovenija (v okviru Kraljevine Jugoslavije in avstrijskekazenske zakonodaje) sprva dovoljevala prostitucijo kot zakonito,33 Zakon o radu in redu, ki je bil sprejet leta 1921, pa jelegalizirano prostitucijo ukinil in jo obravnaval kot »nečistoprav tako izkušnja, ki bi jo morala tako viktimološka kot splošnajavnost priznati kot obstoječo, veljavno in legitimno.32Stigmatizacija oz. negativno vrednostno označevanje spolnih delavkima svojo dolgo tradicijo, zlasti v družbah, kjer ima RKC močnovlogo, kar se kaže tudi na ravni kulturnih reprezentacij v medijihin govoru. Označitev ženske za »cipo«, »vlačugo« je še zmerajnekaj najmočnejšega, najhujša žaljivka. Podobno velja za etiketo»kurba«, ki pa je že presegla svoj okvir vezanosti na določen spolin se uporablja tudi za osebe moškega spola ter celo za negativnooznačitev abstraktnih pojmov, npr. politike, policije, države.33Če so se posamezna varnostna oblastva odločila, da jo dovolijo, injo uredila s predpisi. Gl. Grošelj (2006: 452).obrt«, zaradi katere je bilo mogoče prostitutke skupaj s pijanciin potepuhi po prestani kazni oddati še v prisilno delavnico. 34Na začetku 21. stoletja pa je Slovenija (v okviru svoje lastnedržave in lastne kaznovalne zakonodaje) z novelo Zakona oprekrških zoper javni red in mir leta 2003 načeloma dekriminaliziralaprostitucijo (oz. »vdajanje prostituciji«) in s tem odstranilarazlično obravnavanje prostitutk in njihovih strank.Kljub temu je z 11. členom, ki je med drugim ohranil kršitve»javne morale« na javnem kraju, določena vrsta prostitucije(namreč ulična) ostala prekršek. Dejansko je bil tako dekriminaliziranle določen segment prostitucije, in sicer tisti, ki je(a) že tako ali tako bolj ko ne ostajal skrit očem pregona, (b)se dogajal v zasebnosti privatnih spalnic, kamor roka državetežje seže, in (c) ki ga že do zdaj policija de facto ni preganjala.Novi Zakon o varstvu javnega reda in miru 35 je nato leta 2006izrecno kriminaliziral ponujanje spolnih uslug na javnemkraju na vsiljiv način, če to koga moti, povzroči vznemirjenjeali zgražanje ljudi. Tovrstna prostitucija se namreč po zakonušteje za »nedostojno vedenje«. Plus ça change ...Širše razumevanje prostitucije pa ne zajema le prostitutkoz. prostitucije stricto sensu, ampak tudi njene spremljajočepojave: zvodništvo in posredovanje pri prostituciji. Danes staoba pojava, poprej ločeni kaznivi dejanji, kriminalizirana podimenom »zloraba prostitucije«. 36 Čeprav je bila prostitucija vožjem smislu v Sloveniji dekriminalizirana leta 2003, njenispremljajoči pojavi ostajajo kriminalizirani – in ne le kot prekršek,temveč kot kaznivo dejanje. In kljub temu gre za pojave,o katerih vemo relativno malo. 37 Vsi zvodniki se pogostomečejo v isti koš, čeprav tuje raziskave opozarjajo na njihovovečdimenzionalnost. Norveška raziskava 38 je tako odkrila, daje zelo malo (približno ena petina) prototipičnih, klasičnihzvodnikov, ki imajo več »molznih krav«. Potem pa so tu šezvodniki v seksklubih, ki so strogo profesionalni, nenasilnifantje (boyfriends) in nasilni fantje. Tudi po funkcijah se med34Dolenc (1921); v Grošelj (2006: 453).35Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1, Uradni list RS, št.70/2006; veljaven od 21. 7. 2007).36Do tega je prišlo z novelo Kazenskega zakonika iz leta 2004, ki jemed drugim kriminalizirala tudi »trgovino z ljudmi«. Poprej se jeomenjeno kaznivo dejanje preganjalo tudi z uporabo omenjenihkaznivih dejanj zvodništva in posredovanja pri prostituciji, pravtako pa tudi s kaznivim dejanjem spravljanja v suženjsko razmerjein (redkeje) nedovoljenim prehodom državne meje. Več o tem vPeršak (2007).37Podobno je tudi s pojavom moške prostitucije in strank – uporabnikovstoritev, ki so ponekod (npr. na Švedskem) celo kriminalizirani.Nekaj empiričnih raziskav na temo povpraševanja je mogočenajti v Di Nicola, A., et al. (ur.) (2009). O slovenskih razmerah, gl.npr. Pajnik (2008), Šori (2005).38Gl. Høigård in Finstad (1992).159

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2, s. 152-163sabo zelo razlikujejo. Eni so meceni (impresario), drugi osebnivarnostniki, tretji prijatelji/ljubimci. Njihova prevladujočajavna podoba je, da so nasilni, živijo na račun žensk, vozijodrage avte in imajo več žensk hkrati – še en stereotip, ki po raziskavahsodeč ne ustreza realnosti v Evropi. Zvodnik ni nujnoizkoriščevalec, niti ni nujno moški. Pred kratkim opravljenaraziskava v Romuniji je npr. pokazala, da je kar nekaj žensk, kiso hkrati opravljale poklic prostitutke in poklic zvodnika. 39Seveda je treba razlikovati med prostitucijo v okviru trgovinez ljudmi, tj. prisilno prostitucijo, in prostovoljno prostitucijo.Izkoriščanje prostitucije je sicer le eden od namenovtrgovine z ljudmi (v njenem okviru se lahko izkoriščajoljudje tudi v namene drugih spolnih zlorab, prisilnega dela,suženjstva, služabništva ali trgovine z organi, človeškimi tkiviali krvjo), 40 a kadar gre za tovrstno prostitucijo, natančneje zatovrstno zlorabo prostitucije, je bolje dosledno uporabljati izraztrgovina z ljudmi. Pojem prostitucija je tako očiščen inherentnekriminalnosti in omogoča nevtralnejšo argumentacijoo tej domnevno najstarejši obrti na svetu. Razlika med trgovinoz ljudmi in prostitucijo kot komercialnim spolnim delom,ki naj bi bila stvar avtonomije in zasebnosti posameznice, jetorej v prisili oz. izkoriščanju 41 kot odsotnosti privolitve oz.svobodne odločitve, soglasja. Tu bi morda lahko opozorili naproblem ozkega definiranja izkoriščanja in privolitve v pravu-, 42 po drugi strani pa tudi na dejstvo, da pravo že do določenemere priznava to družbeno realnost in jo na svoj način (boljali manj uspešno) pravno ureja. 4339Dragomirescu et al. (2009: 141).40Gl. 113. člen Kazenskega zakonika (KZ-1, Uradni list RS, št. 55/2008 (66/2008 popr.), 39/2009, 55/2009; veljaven od 1. 11. 2008).41Prav izkoriščanje je po Konvenciji ZN proti mednarodnemu organiziranemukriminalu (imenovani tudi Palermska konvencija),sprejeti leta 2000, temeljni opredelilni element trgovine z ljudmiin razlikovalni element med trgovino z ljudmi in tihotapljenjemljudi. Protokol za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovinez ljudmi, zlasti ženskami in otroki, ki dopolnjuje omenjeno konvencijo,definira izkoriščanje kot »vsaj izkoriščanje prostitucije alidrugih oblik spolne zlorabe oseb, njihovo prisilno delo ali storitve,suženjstvo ali podobna stanja, služabništvo ali odstranitev organov«.Slovenija je omenjeno konvencijo ratificirala 30. 4. 2004, zveljavo od 1. 5. 2004.42O tem pisala podrobneje v Peršak (2005: 143–144).43Zgoraj omenjeni Palermski protokol o trgovini z ljudmi tako npr.v 3.(b) členu razveljavlja privolitev oškodovanca v nameravano izkoriščanjeoz. »soglasje žrtve [...] ne upošteva« v določenih okoliščinah;konkretno, če so bila uporabljena sredstva iz točke 3.(a),tj. grožnja, sila ali druge oblike prisiljevanja, ugrabitev, goljufija aliprevara, zloraba pooblastil ali nadrejenega položaja ali dajanje alisprejemanje plačila ali drugih koristi. Kadar gre za otroka (osebo,mlajšo od 18 let), pa se soglasje ne upošteva, tudi če niso bila uporabljenaomenjena sredstva.Čeprav je v družbeni realnosti presek med obema skrajnostmamorda precej velik, porozen in nekoliko zamegljen,so ločnice v pravu med njima ostrejše. Z osebami, ki so dovoljstare, informirane in se zato svobodno (tj. brez prisile) odločijoza prostitucijo, se kaznovalno pravo ne bi smelo ukvarjati.Glavni argument za to trditev se naslanja na pravico dosamodoločenosti oz. avtonomijo posameznika na področjuspolnosti, ki pomeni prosto razpolaganje s sabo kot spolnimbitjem, s svojim spolnim življenjem. V retoriki moderne kazenskopravneteorije nemškega pravnega kroga bi rekli, da greza disponibilno pravno dobrino, ki torej spada v osebno, zasebno,avtonomno cono posameznika. Prosto razpolagati s todobrino pa pomeni tudi uničiti jo, jo dati v najem oz. pristativ njeno oškodovanje. Ta argumentacija ni nujno v nasprotju spriznavanjem, da je prostitucija lahko dejavnost, ki povzročadoločeno »škodo«, predvsem prostitutkam. Tako naj bi škodovalanjihovemu emocionalnemu življenju, povzročala pojavrazdvojene osebnosti, škodila njihovi spolnosti ipd., a tugre kvečjemu za škodo samemu sebi (harm to self); ta v liberalnidružbi oz. modernem kazenskopravnem sistemu ni zadostnapodlaga za inkriminiranje, saj bi pri tem šlo za »pravnipaternalizem«, 44 kjer gre za poseganje v avtonomno sfero posameznika,ali celo za »pravni moralizem«, 45 kjer realne škodedrugemu ni, ampak gre le za kršitev konvencionalne morale.Kljub temu pa normativna odločitev, da prostitucija ni in nesme biti »kazenskopravni problem«, ne pomeni, da se ne smevrednotiti kot splošni družbeni problem. Čeprav ni npr. primernokriminalizirati samomor, to ne pomeni, da ga državane bi smela obravnavati kot družbeni problem in sprejeti druge,nekazenskopravne ukrepe za zmanjšanje tega problema.Podobno velja razmišljati o prostituciji, konkretneje o tistemnjenem delu, ki je pravno gledano sicer prostovoljen (ker torejne gre za trgovino z ljudmi), vendar pa so vanj vstopile osebezaradi npr. ekonomske stiske. Z ukrepi stanovanjske politikedržave, socialnimi podpornimi službami ter izobraževalnimiin zaposlitvenimi priložnostmi bi se dalo in moralo delež tehprostitutk, ki jih je v prostitucijo pripeljalo pomanjkanje alternativin ne toliko želja, radovednost, zabava, interes po dodatnemzaslužku ali kaj podobnega, občutno zmanjšati. Čepravnaj bi le neposredna prisila ali »izkoriščanje« pomenila kriterijza kazenskopravni poseg, bi veljalo kot kriterij za proaktivnodržavno politiko, torej za sprejetje določenih proaktivnihukrepov države na tem področju, upoštevati že »odsotnostsocialnih ali zaposlitvenih alternativ«.44Gl. Feinberg (1986).45Gl. Feinberg (1988).160

Nina Peršak: Viktimalizacija prostitutk in sramotenje izjem: mit o prostitutki žrtvi7 SklepnoFascinacija družbe s prostitutko je tako stara kot prostitucijasama. Spolnost, prepovedanost, upor ženske proti prevladujočimdružbenim normam, morala, moč, nasilje, noč– vsi elementi filmske uspešnice. Ob vsej poplavi različnihpravnih regulatornih sistemov, kriminoloških spoznanj in izpovediprostitutk samih (ki pa so najredkejše) ter v deklariranopluralno-liberalno-tolerantnem ozračju večine evropskihdružb pa je javnost, tudi njen izrecno liberalni del, še vednoprecej zmedena. Moralno ogorčeni očitki o nemoralnosti sosicer redki, a tudi med izjavami podpore je redko zasleditistrogo in neposredno argumentacijo na podlagi posameznikovepravice do spolne avtonomije in lastnega telesa. Iskanjeopravičil (ni našla drugega načina, da se prebije skozi študij,šlo je za preživetje in dandanes je težko preživeti ipd.) govorizgodbo o močno ukoreninjeni stigmatizaciji in viktimalizacijiprostitutk. Šele če vidimo prostitutko kot nekakšno žrtev, čese prepričamo, da se je znašla v brezizhodni situaciji, si zareszasluži naše simpatije. Zdi se, da navkljub izhodiščnemuliberalnemu argumentiranju o pravicah in svobodi posameznikana koncu vseeno še vedno potrebujemo neko pojasnilo ovzroku prostituiranja, ki presega »užitek«, nekaj več oz. nekajdrugega kot zgolj uživanje prostitutke v svojem delu. Kot danam dolguje neki zagovor, preden jo legitimiramo – za nazaj.Zakaj nam »užitek« ni dovolj ali ni dovolj užiten? Zakaj podeljujemoodpustke le ob dokazih prostitutkinega trpljenja, žrtvovanja,mučenja, stradanja? Zakaj tudi ob očitnih primerihzares prostovoljne prostitucije hočemo videti žrtev? Morebitizato, ker v ničemer, razen v retoriki, nismo zares presegli zastarelegamoralističnega diskurza, ki v prostitutki še vednovidi nepravo, nemoralno, nenormalno, vsaj napol kriminalno,»padlo« žensko.V taki družbeni situaciji smo seveda še zelo daleč od demarginalizacijeprostitucije in njenih akterjev. Dogajanja napodročju prava so tako odsev kot tudi možni spodbujevalecdružbenih sprememb, tudi sprememb v družbenih reprezentacijahprostitucije. Prednost dekriminalizacije (v kolikorzajema vse vrste prostovoljnih prostitutk) je sicer vsaj v odpravipravne marginalizacije, v prenehanju poustvarjanja oz.pravnega ojačevanja družbene stigmatizacije prostitutk. Pravtako tovrstna dekriminalizacija ustvarja določeno pozitivnoozračje za vidnost prostitutk, da jim možnost, da opravljajosvoj poklic bolj odprto, javno in brez strahu, kar navsezadnjepozitivno učinkuje tudi na njihovo zdravje in varnost.A stigmatizacija kot tudi stereotipi in miti o prostitutkahso trdoživi. V mnogih ljudeh je še vedno globoko ukoreninjenoprepričanje, da je prostitutka nasprotje pravi, normalni,neomadeževani, krepostni ženski, da je prostitucija nekaj popolnomadrugega kot normalno, pošteno delo in da gre (vseeno)za lahko zaslužen denar. Drugi verjamejo, da prostitutkasvoje delo vedno opravlja iz veselja do spolnosti, da v tem vednouživa (ker se smeji). Spet drugi prostitutkam naklonjenijih brez izjeme doživljajo kot žrtve. Prostitutke same, vsaj nekatere,pa zavestno vzdržujejo mit o tem, da bodo pri svojemdelu naletele na dobrega, bogatega, lepega moškega, ki jih boodrešil vseh tegob, in tako živijo v samoprevari, 46 ki jo je posvoje najtežje razkrinkati, ker črpa iz upanja.Terciarna socializacija v postmoderni liberalni družbi jepovzročila, da morebitne primarno vsocializirane očitke o nemoralnostipogosto preartikuliramo v očitke o družbeni odgovornosti.Novi moralizem (prikriti moralizem v retoričnoliberalni preobleki) argumentira v retoriki družbene odgovornosti.To, kar šteje za »nemoralno«, se ne napada več neposredno,temveč z abstraktno nevarnostjo, oddaljeno škodo inprokrustovsko raztegnjenim pojmom družbene odgovornosti,ki skorajda izključi avtonomijo posameznika – posameznik jesvoboden samo toliko, kolikor počne drugim všečna dejanja.Prostitutka tako ni napadena zaradi svojega prostituiranja, ampakker o tej svoji izkušnji – zlasti če je pozitivna – govori ins tem lahko, morebiti, potencialno, abstraktno, v svoj poklicpritegne še koga. Ker je neodgovorna! Preprost (tudi občasnovulgaren) govor v tej optiki spada pod svobodo izražanja samo,če se pred televizorjem zvečer ne znajdejo tudi kakšni majhniotroci – če se, potem je tako izražanje »neodgovorno«, vrednoobsodbe. Za slab program postane odgovorna televizija. Ni večneodgovoren starš, ki ne filtrira vsebine oz. ne nadzoruje, kajotroci gledajo zvečer, ko bi morali biti že v postelji, kriv je nastopajoči,kriv je program, kriva je televizija, operater ipd. Kerso neodgovorni! Kriminalni! »Responsabilizacija« 47 se ne dogajasamo v smeri državno–lokalno/individualno, ampak tudi vobratni smeri. Pa je zaradi vsega tega vzajemnega obtoževanja,iskanja in prelaganja odgovornosti družba zares kaj boljša?46Kanduč (2009: 235) opaža, da so samoprevare precej pogoste inpomembne v vsakdanjem življenju ljudi in da je najverjetnejeeden izmed »omembe vrednih virov samoprevar posameznikovatežnja po tem, da bi bil opažen, sprejet, cenjen, priznan in deležennaklonjenosti«.47Garlandov (1996: 452) pojem »responsabilizacije« označuje družbenipojav prelaganja odgovornosti za kriminaliteto s strani državena lokalno skupnost in na zasebnike, posameznike. »Gre zanovo obliko preprečevanja kriminalitete, ki ga je razvila britanskavlada v zadnjih 10 letih. Njeni ključni izrazi so ‘partnerstvo’, ‘sodelovanjemed agencijami’, ‘multiagencijski pristop’, ‘aktiviranjeskupnosti’, ‘ustvarjanje aktivnih državljanov’, ‘pomoč za samopomoč’.Njena primarna skrb je preložiti odgovornost za preprečevanjekriminalitete na agencije, organizacije in posameznike, kiso povsem zunaj države (državnega aparata), in jih prepričati, najprimerno ukrepajo.« Ibidem.161

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2, s. 152-163Literatura1. Beck, U. (1992). The Risk Society. London, Sage.2. Boutellier, H. (2000). Crime and Morality: The Significance ofCriminal Justice in Post-Modern Culture. Dordrecht, KluwerAcademic Publishers.3. Di Nicola. A., Cauduro, A., Lombardi, M., in Ruspini, P. (ur.)(2009). Prostitution and Human Trafficking: Focus on Clients.Springer, New York.4. Dolenc, M. (1921). Kazenskopravno zakonodajstvo po prevratu inSlovenci, Slovenski pravnik, let. 35, št. 5–8, str. 114–127.5. Dragomirescu, D. A., Necula, C., in Simion, R. (2009). Romania:Emerging market for trafficking? Clients and trafficked women inRomania. V: A. Di Nicola, A. Cauduro, M. Lombardi in P. Ruspini(ur.), Prostitution and Human Trafficking: Focus on Clients.Springer, New York, str. 123–162.6. Duda, S. (1995). Predgovor. V: S. Duda in L. F. Pusch (ur.), Noreženske. Ljubljana, Krtina, d. o. o., str. 7–9.7. Duveen, G. (1993). The development of social representationsof gender, Papers on Social Representations – Textes sur lesRepresentations Sociales. let. 2, št. 3 (online).8. Duveen, G. (2001). Representations, identities, resistance. V:K. Deaux in G. Philogène (ur.), Representations of the Social.Oxford, Blackwell Publishers, str. 257–270.9. Feinberg, J. (1986). Harm to Self - The Moral Limits of theCriminal Law. Oxford, Oxford University Press.10. Feinberg, J. (1988). Harmless Wrongdoing - The Moral Limits ofthe Criminal Law. Oxford, Oxford University Press.11. Furedi, F. (1997). Culture of Fear: Risk Taking and the Moralityof Low Expectation. London, Casell.12. Furedi, F. (2002). Culture of Fear: Risk Taking and the Moralityof Low Expectation, spremenjena izdaja. London, Continuum.13. Garland, D. (1996). The Limits of the Sovereign State: Strategies ofCrime Control in Contemporary Society, The British Journal ofCriminology, let. 36, št. 4, str. 445–471.14. Grošelj, B. (2006). Prostitucija v Ljubljani v prvih treh desetletjih20. stoletja, Kronika, let. 54, št. 3, str. 451–464.15. Høigård, C., in Finstad, L. (1992). Backstreets – Prostitution,Money and Love. Cambridge, Polity Press.16. James, C. (2009). The myth of the happy hooker, BBC NewsMagazine, 20. november 2009. Dostop: http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/magazine/8370730.stm.17. Kanduč, Z. (1998). Pravo, spolnost in nasilje: kriminološke inviktimološke perspektive. V: Z. Kanduč, D. Korošec in M. Bošnjak,Spolnost, nasilje in pravo. Ljubljana, Inštitut za kriminologijo priPravni fakulteti v Ljubljani in Urad za žensko politiko, str. 11–128.18. Kanduč, Z. (2009). Prevare, prevarantstvo in prevaranti: preliminarnakriminološka analiza, Revija za kriminalistiko in kriminologijo,let. 60, št. 3, str. 223–237.19. Lloyd, B., in Duveen, G. (1990). A semiotic analysis of the developmentof social representations of gender. V: G. Duveen inB. Lloyd (ur.), Social Representations and the Development ofKnowledge. Cambridge, Cambridge University Press, str. 27–46.20. Moscovici, S. (1984). The phenomenon of social representations.V: R. M. Farr in S. Moscovici (ur.), Social Representations.Cambridge, Cambridge University Press, str. 3–69.21. Mozetič, P. (2009). Nezakonite migracije in spreminjanje pojmovanjazasebnosti v družbi nadzora. Revija za kriminalistiko inkriminologijo, let. 60, št. 1, str. 3–15.22. Pajnik, M. (2008). Prostitucija in trgovanje z ljudmi: perspektivespola, dela in migracij. Ljubljana, Mirovni inštitut.23. Peršak, N. (2005). Trgovina z ljudmi in migracije: pogled od spodaj.V: Kanduč, Z. (ur.), Kriminaliteta, družbeno nadzorstvo inpostmodernizacijski procesi. Ljubljana, Inštitut za kriminologijopri Pravni fakulteti, str. 137–151.24. Peršak, N. (2007). Trgovina z ljudmi: problematika obstoječega zakonskegabesedila in potencialne nove spremembe. V: A. Šelih (ur.),Sodobne usmeritve kazenskega materialnega prava. Ljubljana,Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, str. 333–343.25. Pusch, L. F. (1995). Sklepna beseda. V: S. Duda in L. F. Pusch (ur.),Nore ženske. Ljubljana, Krtina, d. o. o., str. 305–321.26. Spalek, B. (2006). Crime Victime: Theory, Policy and Practice.Basingstoke, Palgrave Macmillan.27. Šori, I. (2005). Prostitucija v Sloveniji: akterji, podoba, problemi inodnosi, Etnolog, let. 15(66), str. 61–80.28. Walklate, S. (2007). Imagining the Victim of Crime. Maidenhead,Open University Press.29. Zola, E. (1962). Nana. Ljubljana, Državna založba Slovenije.162

Nina Peršak: Viktimalizacija prostitutk in sramotenje izjem: mit o prostitutki žrtviVictimalisation of prostitution and the shaming of exceptions: themyth of a prostitute – victimNina Peršak, LL.D., M. Phil. in Social and Developmental PsychologyAssistant Professor of Victimology, Faculty of Criminal Justice and Security, Kotnikova 8, LjubljanaProstitutes have traditionally been treated in two distinct ways. They have either been stigmatised as immoral, impure, criminal etc.or been seen as victims (of their pimps, clients, trafficking, poverty, the social environment etc.). In particular, the apparently liberalpublic often sees prostitution in terms of victimalisation, as if it is easier for them to show sympathy and understanding towards theprostitute if she is a »victim«. At the same time, they condemn exceptions – prostitutes who break out of the myth of a prostitute asnecessarily a victim and challenge their presentations of prostitution and paid sex. The article analyses one such example of a prostitute,a non-victim, and reveals contemporary social representations of prostitutes. It further examines (the need for) victimalisation ofprostitution and exposes quasi-liberal arguments that, on further inspection, often reveal old-fashioned moralism, albeit couched interms of social responsibility, and arguments supporting Moscovici’s hypothesis about mental resistance to changing established socialrepresentations. In addition, the paper explains some die-hard myths about prostitution and the state-legal approach to prostitution,which reflects the existing images thereof, as well as (co)constructs them.Keywords: prostitution, victimalisation, (de)criminalisation, the victim, social representations, criminal law, trafficking in humanbeingsUDC: 176.5 : 343.988163

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2, s. 164-177Kaznovanje in nagrajevanje v (post)moderni družbi -kriminološki prispevek k teoriji sankcioniranjaZoran Kanduč *Nemočni deček. – Gospod K. je govoril o slabi navadi, da tiho požremo krivico, ki smo jo utrpeli, inpovedal je naslednjo zgodbo: »Mimoidoči je vprašal jokajočega dečka, zakaj je tako žalosten. 'Imelsem dva groša za kino,' je dejal deček, 'pa je prišel neki fant in mi enega iztrgal iz dlani,' je pokazalproti fantu, ki ga je bilo mogoče videti na določeni razdalji. 'Pa nisi klical na pomoč?' je vprašal moški.'Seveda sem,' je rekel deček in še nekoliko glasneje zaihtel. 'Te ni nihče slišal?' ga je vprašal moški in galjubeče pobožal. 'Ne,' je zahlipal deček. 'Ne moreš vpiti glasneje?' ga je vprašal moški. 'Potem mi pa dajše tega,' je rekel moški, mu vzel poslednji groš iz dlani in brezskrbno odšel.« (Brecht 2009: 11)Čut za pravičnost. – Gostitelji gospoda K. so imeli psa, ki se je nekega dne priplazil, kakor da se kesa svojekrivde. »Nekaj je ušpičil, nemudoma morate z njim govoriti strogo in žalostno,« je rekel gospod K. »Pa sajvendar ne vem, kaj je ušpičil,« se je branil gostitelj. »Tega pes ne more vedeti,« je pribil gospod K. »Hitromu pokažite, kako prizadeti in jezni ste, sicer bo trpel njegov čut za pravičnost.« (Brecht 2009: 41)Ko steče beseda o nagrajevanju, je pogosto prva misel, ki šine v zavest, denar. Toda, oznaka »nagrada« vključuje tudizadovoljitve v zvezi z nagoni (ali čustvenimi dispozicijami), ki jih je mogoče uvrstiti v pomensko vesolje grškega pojmathymós (tu gre predvsem za potrebo človeške živali po tem, da je opažena, priznana, sprejeta, cenjena oziroma da jedeležna pozornosti, naklonjenosti in ljubezni v uspešnih razmerjih s »pomembni drugimi«). Posameznikova ocena,da je nezasluženo ali krivično nezadostno nagrajen, ima vsekakor otipljive kriminološke posledice, še posebej vspremenljivkah, kot so ponižanost, sram, zamera, zavist, srd, maščevalnost, sovraštvo, občutek relativne prikrajšanosti inagresivnost. Po drugi strani pa je bolj ali manj jasno, da postaja kaznovanje v današnjem času precej težavna nadzorstvenadejavnost, ne nazadnje tudi zaradi izredno razširjenih normativnih kršitev (oziroma napredujočega upadanja»avtoritete«, tj. družbenopsihološkega pojava, ki je hkrati vzrok in posledica krepitve cinizma, oportunizma, narcističnega»individualizma«, konkurenčnih bojev, nezaupanja do osrednjih institucij in celo ljudi nasploh, povečane samozavestimočnih in manj močnih »kriminalcev«, v oči bijoče selektivnosti formalnega in neformalnega sankcioniranja, razrednopristranske narave zakonskih predpisov, normalizirane pokvarjenosti in grabežljivosti političnih in poslovnih elit,nepripravljenosti ali nezmožnosti članov pravosodnega proletariata, da bi ustrezno opravljali svoje oblastno heteronomnodelo …). »Kriza« kaznovanja je v številnih primerih voda na mlin kvazipravičniškim reakcijam (na subjektivno doživetekrivice) v zasebnih (individualnih ali skupinskih) aranžmajih, spodbuja pa tudi težnjo po sproščanju nakopičenega gnevain ogorčenja nad to ali ono kategorijo najbolj priročnih »grešnih kozlov« ali »dobrih sovražnikov«.Ključne besede: postmoderna družba, kaznovanje, nagrajevanje, kršitev norm, kazenskopravni sistem, družbene sankcije,neoliberlizemUDK: 17.022.2 : 316.3”19”Uvodna opazkaAli obstaja nekaj, kar bi bilo mogoče opisati kot tematsko(ali problemsko) »vozlišče« sicer nesporno raznovrstnih (inpogosto tudi medsebojno bolj ali manj sprtih) kriminološkihteorij? Odgovor je (presenetljivo?) preprost: da, to je – reciin piši – sankcioniranje (oziroma subjekti, objekti, dejavniki,nameni, pomeni, učinki, konteksti in utemeljitve tovrstnih*Zoran Kanduč, doktor znanosti, izredni profesor za kriminologijo,znanstveni svetnik na Inštitutu za kriminologijo pri Pravnifakulteti, Poljanski nasip 2, Ljubljana.praks). Ampak pozor. Ta (resnici na ljubo dokaj trivialna)ugotovitev nas mahoma katapultira v živi pesek nadvse zamotanihvprašanj. Težave, ki se vztrajno lepijo na sankcioniranje,so namreč večplastne, npr. teoretične in praktične, empiričnein normativne (za nameček pa so po vsej verjetnosti celo neodpravljive).Denimo: Kaj sploh je (ali naj bi bila) »sankcija«?Kdo ali kaj (naj) se sankcionira? Kakšno je (ali bi vsaj moralobiti) razmerje med učinkovitostjo in primernostjo sankcij?Katere sankcije so sploh družbeno sprejemljive (oziroma so– politično, pravno ali moralno – dopustne, upravičene, pravičneali »zaslužene«)? V čem je »smisel« (ali namen) sankcioniranja?In tako naprej. V tej skoraj nepregledni goščavi jejasno vsaj to, da so sankcije – pojavno in vrednostno – precej164

Zoran Kanduč: Kaznovanje in nagrajevanje v (post)moderni družbi - kriminološki prispevek k teoriji sankcioniranjarazlične, a jih je vendarle mogoče, čeprav seveda zgolj v grobem,razkosati v dve zares temeljni pojmovni/predstavni kategoriji:prva obsega nagrade, 1 v drugo pa so vključene kazni.Vidimo torej, da je kriminološki interes za preučevanjesankcioniranja vsekakor zgledno utemeljen, in sicer ne gledena to, ali je usmerjen v razlago normativnih kršitev (oziromaodpadniškega ali kriminalnega ravnanja) ali konformnega (tj.družbeno sprejemljivega, zaželenega, pričakovanega ali predpisanega)vedenja. Razlog je na dlani: očitno je namreč, da soprav nagrade in kazni – bolj ali manj slastni korenčki in boljali manj trde palice – nepogrešljive (no, pravzaprav že kar bistvene)prvine v kalejdoskopskem repertoarju nadzorstvenihmehanizmov, ukrepov in dejavnosti (social control). Z drugimibesedami: tako ali drugačno sankcioniranje je conditio sinequa non reprodukcije (in kajpak tudi preoblikovanja) slehernezgodovinske družbenoekonomske formacije (oziroma njenihoblastnih institucij) in posameznikovega podružbljanja(»učlovečenja« 2 ) ali »moralnega« 3 razvoja.1Izraz »nagrada« lahko pomeni bodisi nekaj, kar nekdo prejme (npr.zato, ker si je to »zaslužil«), bodisi nekaj, kar se subjektivno občutikot prijetno, dobrodejno, zadovoljujoče, pomirjajoče, sproščujoče,koristno, smiselno ali vredno (npr. zato, ker gre za dobrino, kise umešča v register tistega, za kar posamezniku »gre v življenju«in kar zagotavlja vsaj navidezno enotnost, kontinuiteto ali koherentnostnjegovih želja ali voljnih odločitev). Ob tem pa ni odvečspomniti na dejstvo, da so »sistemi nagrajevanja« (reward systems)pravzaprav bistvena sestavina človeške (biološke) narave. Tu mislimopredvsem na »motivacijske sisteme« (oziroma na biološke »nagonskeagregate življenja«), ki izločajo živčne prenašalce (npr. dopamin,endogene opioide in oksitocin), namreč telesu lastne »droge«,ki (med drugim) ustvarjajo dobro psihično in fizično počutje (in sopo svojih učinkih precej podobni drogam – npr. nikotinu, alkoholu,kokainu, opiju in heroinu –, ki jih posameznik vnaša v svoj organizemod zunaj). Da pa sploh pride do sproščanja »živčnih prenašalcevza srečo«, morajo biti izpolnjeni določeni pogoji: »Motivacijaje usmerjena na nagrajevalne cilje in organizem naj bi prestavila vstanje, da z lastnim obnašanjem po možnosti ustvari dobre pogojeza dosego teh ciljev. S tem dobiva oznaka ‘motivacijski sistemi’ svojsmisel. Odkritje tega, kaj motivacijski sistemi z nevrobiološkega vidikasploh ‘hočejo’ in kam usmerjajo obnašanje individuuma, se jedogodilo šele v zadnjih letih. Nad rezultatom so osupnili celo strokovnjaki.Naravni cilj motivacijskih sistemov so socialna skupnostin uspešne zveze z drugimi individuumi, pri čemer to ne zadevasamo osebne zveze, vključno z nežnostjo in ljubeznijo, temveč vseoblike skupnega socialnega delovanja.« (Bauer 2008: 28–29) Biološka»naravnanost« človeškega bitja na socialni odziv pa ponujaobilje možnosti tudi za vplivanje na posameznikovo vedenje z zunanjimi– pozitivnimi ali negativnimi – sankcijami.2Nietzsche (1988: 244–253) poudarja, da je bilo ravno kaznovanje– in to v vsej svoji grozljivi krutosti – ključni učni, vzgojni in »mnemotehnični«pripomoček v dolgotrajnih (pred)zgodovinskih procesih,katerih končni proizvod je človek, ki »sme obljubljati«, namrečbitje, ki lahko »jamči sebe kot prihodnost«, saj se je s »spominomVse to je bržkone videti docela nesporno in celo samoumevno.Problemi pa vzniknejo (in se pričnejo neusmiljenoploditi) takoj, ko zapustimo sterilna višavja abstraktnih pojmov.Prva stvar, ki jo opazimo (in ki je pravzaprav ni mogočeprezreti, razen morda z zares obilnim odmerkom te ali one –npr. halucinacijske ali uspavalne – ideološke »droge« ali zaslepljujočihracionalizacij), ko pričnemo polzeti v zadušljive močvaredružbene »realnosti«, je kajpak v oči bijoča (že naravnostabsurdna ali vsaj osupljivo groteskna) krivičnost (ali – če se izrazimobolj vrednostno nevtralno – kaotičnost) razdeljevanjanagrad in kazni. Kriminologi so ta (»zdravorazumski«) uvidnajpogosteje vključili v razmislek o politiki do kriminalitete.Na področju »kritičnih« (ali »levičarskih«) kriminoloških refleksijje tipična reakcija – če skrajno poenostavimo – naslednja:(a) kazenskopravni sistem deluje razredno pristransko(in sicer že na ravni zakonskega določanja kaznivih dejanj,še posebej pa na področju dejanske »kriminalizacije«, tj. pre-volje« zmožno zoperstaviti sili »aktivne pozabljivosti« in spontanimčustvenim vzgibom. Z drugimi besedami, sloviti filozof meni,da kaže iskati (genealoško) poreklo osebne odgovornosti, vestnosti,preračunljivosti in nasploh zmožnosti voljnega samoobvladovanjav nesporno bolečih pojavih, kot so npr. bičanje, pretepanje,pohabitev, kamenjanje, lomljenje udov na kolesu, prebadanje skoli, trganje ali teptanje s konji (»razčetverjenje«), kuhanje zločincevv olju ali vinu, odiranje kože, izrezovanje mesa iz prsi, obglavljanjein sežiganje na grmadi: »S pomočjo takšnih slik in postopkovsi človek končno zapomni pet, šest ‘jaz nočem’, glede katerih jedal svojo besedo, da bi bil deležen ugodnosti življenja v družbi – inzares! s pomočjo takšnega spomina se je človek končno ‘spametoval’!– Ah, pamet [Vernunft], resnost, obvladovanje afektov, vsata mračna stvar, ki se imenuje razmišljanje, vse te predpravice inbleščice človeka: kako drago se je vse plačalo! koliko krvi in grozeje na dnu vseh ‘dobrih stvari’! […]« (1988: 249)3Zgolj za ponazoritev: Psihoanaliza povezuje moralna občutja z»nadjazom« (»vestjo« in »idealnim jazom«), ki je rezultat »ojdipovegakompleksa« (v falični stopnji psihoseksualnega razvoja): kerse deček boji, da ga bo oče »kastriral«, in ker se deklica boji, da boizgubila materino ljubezen, se oba slednjič poistovetita z roditeljemistega spola (in z njunimi nravmi), ki bo odslej v ponotranjeni oblikinagrajeval dobra dejanja in kaznoval slaba. Teorija o klasičnempogojevanju pojasnjuje razvoj moralnega vedenja s ponavljajočimse povezovanjem »pogojnega dražljaja« (nedopustnega ravnanja)in »brezpogojnega dražljaja« (take ali drugačne kazni, ki povzroči»brezpogojni odziv« ali strah). Tako se oblikujeta »vest« (odpornostproti skušnjavam oziroma strah ob misli na prepovedano ravnajekot »pogojni odziv«) in »krivda« (kesanje post delictum). Teorija dejavnostnega(»operantnega«) pogojevanja trdi, da je moralni razvojodvisen od »okrepitvenih« posledic otrokovega vedenja. Sprejemljivadejanja bodo nagrajena (»pozitivno okrepljena«) s pozornostjoin pohvalo, medtem ko bodo nesprejemljiva kaznovana (»negativnookrepljena«), kar bo zmanjšalo verjetnost njihove ponovitve. Teorijasocialnega učenja pa predvideva, da je moralno vedenje posledicaopazovanja in posnemanja vzornikov, še zlasti tistih njihovih vedenj,ki so nagrajena (in v zvezi s katerimi otrok pričakuje, da bodoprinesla nagrado tudi njemu). Prim. Walsh 2002: 121–144.165

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2, s. 164-177gona in kaznovanja odgovornih/obsojenih storilcev), saj meripredvsem (oziroma v nesorazmernem obsegu) na protipravnaravnanja pripadnikov prikrajšanih družbenih slojev (iz vrstproletariata); (b) učinkovito (in navsezadnje tudi političnolegitimno) preprečevanje škodljivih (npr. nasilnih, tatinskihin goljufivih) praks bi moralo nujno vsebovati pravičnejšo porazdelitevvirov (»nagrad« v obliki materialnega bogastva indenarnih dohodkov) in torej odpravo »nezasluženih« (boljali manj »kriminogenih«) neenakosti, zlasti vseh tistih, kitemeljijo zgolj na – naravni (biološki) in družbeni, političniali pravni – »loteriji«. 4 Iz krogov »desničarskih« (ali »konservativnih«)kriminologov pa največkrat prejmemo komentar,ki ga je mogoče – čeprav zopet le precej karikirano – povzetitakole: (a) povsem normalno (in celo neizbežno) je, da so kazenskopravnesankcije usmerjene predvsem zoper (absolutnoali relativno) revne posameznike, saj imajo običajno ravno tinajmočnejše želje (ali skušnjave) po »prepovedanih sadežih«(oziroma po normativno nedopustnih načinih pridobivanjagmotnih in statusnih nagrad); (b) najpomembnejši dejavnikkriminalnega vedenja je neprimerna socializacija (ne pa ekonomskeprikrajšanosti), namreč pomanjkljiva samokontrolaali nezadostno ponotranjenje veljavnih (»konvencionalnih«)norm in osrednjih vrednotnih smernic; (c) prerazdelitveniukrepi, ki naj bi zapostavljenim omogočili, da se odlepijo odbednega življenja na robu (ali životarjenja v slepi ulici družbenoekonomske»izključenosti«), so neučinkoviti (ali pa so celo– vsaj v perspektivi »libertarne« politične filozofije in morale 5– nedopustno krivični do uspešnih, nadarjenih, sposobnih,podjetnih, marljivih, varčnih in discipliniranih državljanov),saj socialna država v glavnem ne rešuje problemov v zvezi zrevščino, ampak jih pravzaprav ohranja, npr. tako, da spodbujaosebno neodgovornost (nravno razpuščenost), pasivnost(brezbrižno vdanost v usodo) in odvisnost od birokratskegaskrbništva (in potemtakem od davkoplačevalskih sredstev);(č) razlike med bogatimi in revnimi (oziroma med hierarhičnonadrejenimi in podrejenimi, močnimi in šibkimi) so večnein – vsaj v zadnji instanci – biološko pogojene, to pa pomeni,da je vsak poskus njihove ukinitve (ali celo resne omilitve) obsojenna neizbežen poraz (ali pač na izroditev v »absolutnozlo« državnega »totalitarizma«).V redu. Goreče polemike med »levimi« in »desnimi« teoretiki(vključno z njihovimi značilnimi argumenti) so v bistvustalnica v nedvomno živahni razvojni dinamiki sodobne kriminologije.V kontekstu postmoderne družbe (pogreznjenov strukturno krizo svetovnega kapitalističnega sistema) pa jevseeno mogoče razbrati vrsto pojavov in razvojnih teženj, ki4Prim. Young 1999: 148–166, 182–196; Young 2002: 252–255, 260–265.5Prim. Kymlicka 2005: 231–238.vnašajo v teorijo, prakso in dojemanje sankcioniranja (oziromanasploh v delovanje družbenega nadzorstva) cel kupomembe vrednih novosti. Oglejmo si torej vsaj nekatere, naprvi pogled najbolj izstopajoče spremembe (še prej pa bo sevedatreba razjasniti nekaj ključnih teoretičnih vprašanj, in topredvsem v zvezi z značilno modernimi načini kaznovanja).Kaznovanje v prehodu iz moderne v postmodernodružbo/kulturoBeseda »sankcioniranje« se v vsakdanji govorici običajnonanaša zgolj na »kaznovanje«, tj. na prakse, na katere se lahkopripenjajo dokaj različni (in tudi bolj ali manj spremenljivi)pomeni, nameni, pričakovanja in koristi. Zato ne preseneča,da se »kazen« trmasto upira zares natančni pojmovni opredelitvi.6 V prvem, a le precej surovem približku je kaznovalnasankcija ukrep, ki meri – podobno kakor nagrada (čeprav zdrugimi sredstvi) – na spreminjanje vedenja. Kazen – zagroženaali izvršena – je (vsaj v tem omejenem oziru) zamišljenakot nekaj (discentive), kar naj bi posameznika (no, lahko patudi skupino, gibanje, organizacijo ali vlado) odvrnilo od ravnanja,ki je (za kaznujočega) moteče, nesprejemljivo, nevarno6Nietzsche opozarja, da se na kaznovalne prakse lepi »sinteza pomenov«(kot kristalizacija zgodovinskih procesov), ki jo je težkorazvozlati ali analizirati (ni pa je mogoče »definirati«), med drugimtudi zato, ker njene prvine – v času in prostoru – spreminjajosvojo vrednost in se temu primerno prerazporejajo, tako da zdajta, zdaj oni cilj (npr. zastraševanje) izstopi in prevlada nad drugimi(ali pa jih, izjemoma in začasno, celo ukine). Nesporno pa jemogoče kaznovanje izrabiti za najrazličnejše smotre: »Kazen kotsredstvo, da se nekoga naredi neškodljivega, kot sredstvo za preprečitevnadaljnje škode. Kazen kot odplačilo škode oškodovancuoškodovanemu, odplačilo v kakršni koli obliki (tudi v obliki kompenzacijskegaafekta). Kazen kot izolacija motnje v ravnotežju, dase prepreči nadaljnja širitev motnje. Kazen kot način vlivanja strahupred tistimi, ki določajo in izvršujejo kazen. Kazen kot nekevrste poravnava za prednosti, ki jih je zločinec do takrat užival (naprimer, ko se ga izkoristi kot sužnja v rudniku). Kazen kot izrezovanjeizrojenega elementa (v določenih okoliščinah cele rodbine,kot v kitajskem pravu: potemtakem kazen kot sredstvo za ohranjanječistosti rase ali za utrditev nekega socialnega tipa). Kazen kotslavje, namreč kot nasilje in zasramovanje končno premaganegasovražnika. Kazen kot sredstvo za ustvarjanje spomina, bodisi zatistega, ki trpi kazen – tako imenovano ‘poboljšanje’, bodisi za pričeeksekucije. Kazen kot plačilo nekakšnega honorarja, ki si ga pridržujemoč, ki ščiti hudodelca pred razbrzdanostmi maščevanja.Kazen kot kompromis z naravnim stanjem maščevanja, kolikor gamočni rodovi še ohranjajo in terjajo kot privilegij. Kazen kot vojnanapoved in vojni ukrep proti sovražniku miru, zakona, reda, oblasti,proti sovražniku, ki se ga smatra za nevarnega za skupnost,za kršilca pogodbe glede na njene predpostavke, za uporabnika, zaizdajalca in kršilca miru in proti kateremu se bori s sredstvi, ki jihima vojna vedno pri roki.« (Nietzsche 1988: 266–267)166

Zoran Kanduč: Kaznovanje in nagrajevanje v (post)moderni družbi - kriminološki prispevek k teoriji sankcioniranjaali škodljivo (in zatorej prepovedano). Z drugimi besedami,kazen meri na to, da se neposlušni osebi povzroči nekaj, kar je(predpostavljeno 7 kot) zanjo nezaželeno, nevšečno ali boleče,in sicer na ta način, da se ji odvzame, prizadene ali okrni nekapomembna dobrina, 8 npr. življenje, telesna integriteta, zdravje,dobro počutje, prostost, denar, gmotno premoženje, služba,čast, ugled, dobro ime, dostojanstvo, pozornost, naklonjenost,ljubezen … Kazni je očitno mogoče razvrščati glede na raznovrstnamerila. V kriminologiji je še posebej razširjena delitevna formalne in neformalne sankcije, pri čemer »formalno«največkrat nastopa kot sinonim za »državno« (tj. za kazni, kijih poklicno specializirane osebe izrekajo in izvršujejo v okvirubirokratskih ustanov) ali celo za »oblastno«. 9 Ta razlika jekajpak predvsem analitična (ali če uporabimo Webrovo oznako,»idealnotipična«), saj so v praksi formalne in neformalnesankcije bolj ali manj prepletene, 10 in to na različne načine.7Upoštevati velja, da utegne ukrep, ki ga kaznujoči šteje za kazen,sankcionirana oseba občutiti kot nagrado (recimo: grajo, ki jo učiteljnaslovi na učenca zaradi motenja pouka, lahko sankcioniraniosebi dvigne ugled v očeh »referenčne« vrstniške skupine).8Kaznovanje implicira pripis odgovornosti, po drugi strani pa lahkodeluje tudi kot sredstvo za (po)ustvarjanje odgovornih oseb (šeposebej, ko gre za vzgojo otroka v družinskem krogu). Ampak kajje pravzaprav »odgovornost«? Kaj je njen temelj? Koga ali kaj jemogoče »poklicati na odgovornost« (in za kaj)? Zgodovinske izkušnjekažejo, da je mogoče kaznovati (in torej šteti za »odgovornega«)tako rekoč kar koli in kogar koli (npr. žive in mrtve ljudi,človeške in nečloveške živali, družbene in naravne pojave, otrokein odrasle, psihično normalne in duševno bolne …). Sodobnapojmovanja pa odgovornost pogosto povezujejo s posameznikovo»svobodno voljo« ali – nemara še natančneje – z zmožnostjočloveškega bitja (ali njegovega razuma), da je »refleksivno«, tj.,da ima misli, želje (in druga čustva) in dispozicije, ki se nanašajona misli, želje (in druga čustva) in dispozicije. To, z drugimibesedami, pomeni, da človek ni nujno suženj (ali »žrtev«) svoježelje (tudi če je ta razmeroma intenzivna). Človeški »subjekt« namrečlahko vzpostavi (samo)kritično distanco do samega sebe(kot »objekta«), npr. do lastnih nagonskih vzgibov (ali namenskihstremljenj): »To nam omogoči oceniti motivacijske sile, ki nas priganjajo,in določiti, katere sprejeti in katerim se upreti. Ko so našemotivacijske sile v navzkrižju, po navadi pri razrešitvi spora nismopasivni ali nevtralni. Ker se jemljemo resno, v sporu ponavadipodpiramo eno ali drugo stran in si dejavno prizadevamo vplivatina rezultat. Dejanski izd boja med našimi lastnimi željami je potemtakemlahko za nas zmaga ali poraz.« (Frankfurt 2009: 20)9Država gotovo ni edina oblastna organizacija, tj. hierarhičnastruktura, opredeljena z asimetričnim razmerjem med objektivnopodrejenimi in nadrejenimi ljudmi. Glede razlike med »izvajanjemoblasti« (ki obsega predpisovanje/ukazovanje, vrednotenje/ocenjevanje in sankcioniranje vedenja) in drugimi načini spreminjanjavedenja (npr. z vplivanjem, prepričevanjem, zapeljevanjem,manipuliranjem, propagando, indoktrinacijo ali »pranjem možganov«)glej Beauvois 2000: 142–150.10Prim. Scheerer in Hess 1997: 112–116.Recimo: (a) formalne sankcije normativno omejujejo neformalnosankcioniranje (in vice versa); (b) učinkovitost formalnihsankcij je večja, če jih podpirajo tudi neformalne sankcijeoseb, ki so za kršilca emocionalno »vredne«, ker je z njim vsubjektivno pomembnem razmerju 11 (ne smemo pa pozabiti,da nedržavne sankcije niso nujno v sozvočju z aparati formalnegadružbenega nadzorstva, saj lahko spodbujajo tudi kriminalnoali kako drugače problematično vedenje).Kakor koli že, nobena skrivnost ni, da (ne glede na očitnoraznovrstnost negativnih sankcij) kriminologi običajno namenjajoprav posebno pozornost kaznim, ki jih razdeljuje kazenskopravnisistem (in ki eo ipso uokvirja – pravzaprav že celo»ustvarja« – predmet ali problematiko kriminološke vede, zanameček pa jo še redno oskrbuje s človeškim »materialom«,ki ga je mogoče opazovati, meriti, spraševati in primerjati spredstavniki dozdevno neprestopniške populacije, »moralnevečine« ali »organizirane nedolžnosti«). Zgolj za ponazoritev(možnih raziskovalnih usmeritev): Katere so družbene, politične,ekonomske, kulturne ali ideološke funkcije 12 državnegakaznovalnega aparata (criminal law in action)? Ali kazenskopravnesankcije »delujejo« (na koga in v kakšnih okoliščinah)?Kako povečati učinkovitost (oziroma družbeno koristnost)kazenskopravnega sistema (kot – po možnosti kajpak znanstvenoutemeljenega 13 in oblikovanega – sredstva v »boju zoperkriminaliteto«)? In tako naprej. Razvoj modernih oblik kazenskopravne»represije« – še zlasti pa zaporne kazni (namreč11Bauer – na podlagi vrste nevrobioloških in psiholoških študij– opozarja, da je naravni cilj motivacijskih sistemov pridobitev(in ohranitev) pozornosti, priznanja, sprejetja, spoštovanja, naklonjenostiin – še najbolj – ljubezni, tj. uspešen odnos do significantothers. Zato ne preseneča, da dalj časa trajajoča vsiljena socialnaizolacija (ali izguba pomembnih medčloveških vezi/razmerij) pogostopovzroči biološki zlom vsakršne motivacije, oslabitev voljedo življenja, občutja nesmiselnosti, poslabšanje zdravja, bolezen,depresijo in druge psihične krize: »Vsi cilji, za katere si prizadevamov svojem normalnem vsakdanu in ki zadevajo izobraževanje alipoklic, finančne cilje, nakupe itd., imajo z vidika naših možganovsvoj globlji, nam običajno nezaveden ‘smisel’ v tem, da s tem nazadnjemerimo na medčloveške odnose, se pravi, da si jih želimopridobiti in jih ohraniti. Človekova prizadevanja, da bi se ga videlokot osebnost, stoji še nad tem, kar običajno označujemo kot samoohranitveninagon. Ne samo osebe, tudi živali, ki so proti svoji voljitrajno izključene in izolirane, izgubijo celotno zanimanje za življenje,odklanjajo hrano, zbolijo in umrejo.« (Bauer 2008: 31)12Prim. Garland 1990: 3–22.13Tu gre za to, da se delovanje državnega nadzorstva opre na »pozitivna«dognanja o človeški naravi (in seveda o »kriminalnosti«kot specifični dispoziciji), tj. na spoznanje človeka, »kakršen je vresnici«, ne pa takega, »kakršen bi moral biti«. Glede prikaza razvojanovoveških idej o dejanski naravi človeka in z njimi povezanihpredlogov na učinkovito nadzorovanje človeških razdiralnihstrasti prim. Hirschman 2002: 22–57.167

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2, s. 164-177jedrne, »paradigmatske« ali hegemonske sankcije) – je tesnoprepleten z velikimi pričakovanji (in pogosto še z nič manjšimirazočaranji), ne nazadnje pa tudi z bolj ali manj nepretrganopolemiko med »jastrebi«, tj. zagovorniki »trde roke« (»kaznovanjezločincev mora biti strogo in pravično!«), in »golobi«, tj.»mehkimi tehnokrati«, ki priporočajo resocializacijo, (re)edukacijo,terapevtsko obravnavanje in reintegracijo (»rehabilitacijo«)obsojenih storilcev. Epicenter težav, ki bremenijo kazenskopravnesankcije, seveda ni v tem, da s kaznovanjem (že takorekoč a priori) ni mogoče vplivati na ravnanje ljudi (npr. nanjihovo instrumentalno ali vrednotno/ciljno racionalnost). Tonedvomno – kot dovolj nazorno kažejo zgodovinske in vsakdanjeizkušnje (ne nazadnje pa tudi številne psihološke študije14 ) – ne drži: kaznovanje vsekakor »deluje«, čeravno je videti,da je nagrajevanje (»konstruktivne« tehnike, ki vključujejo– pozitivne in negativne – »okrepitve«) navadno uspešnejšepri »izsiljevanju« družbeno zaželenega ali pričakovanega tipaobnašanja. To velja še zlasti tedaj, ko je kaznovanje (po možnostičim bolj) neizogibno, naglo in strogo, posameznik, ki mugrozi sankcija, pa ima na voljo alternativne/dovoljene opcije zarealizacijo svojih želja, teženj ali načrtov. No, jasno pa je, da solahko v okviru kazenskopravnega sistema ti pogoji izpolnjenile v razmeroma skromnem obsegu. 15 Razlogi so na dlani: (a)država praviloma nima dovolj človeških in gmotnih virov (nitipolitične volje ali ljudske podpore) za zares dosledno, sistematičnoin nepopustljivo nadziranje »odpadniškega« ravnanja,ki je v nasprotju z (»vzajemno koristno« ali »dolgoročnoin kolektivno racionalno«) »družbeno pogodbo«, oziroma zakaznovanje dejanj, ki jih lahko moralno interpretiramo tudikot kršitve »naravne dolžnosti«, 16 da se soljudje obravnavajo14Prim. McGuire 2004: 174–176.15Zares učinkovito sankcioniranje lahko zagotovi le Bog, tj. bitje, kije vsevidno, vsevedno, vsemogočno in še pravično, tako da zlahkanagradi dobre ljudi z večno blaženostjo, grešnike/hudodelce pakaznuje z večnimi in peklenskimi mukami. Zato ne preseneča, daje bil nauk o peklu dolgo časa zelo pomembno sredstvo za moralnoin politično nadzorovanje množic: »Vse dokler krščanstvo niimelo posvetnih interesov in odgovornosti, je pustilo verovanja inrazmišljanja o onostranstvu tako svobodna, kot so bila v antiki.Ko pa se je povsem religiozni razvoj nove veroizpovedi zaključilin se je cerkev zavedla svoje politične odgovornosti ter jo je bilapripravljena prevzeti, se je soočila s podobno težavo, ki je porodilaPlatonovo politično filozofijo. Spet je nastal problem, kako vsilitiabsolutne standarde področju človeških zadev in odnosov, katerihbistvo se zdi relativno; tej relativnosti pa ustreza dejstvo, da je najslabše,kar lahko stori človek drugemu človeku, to, da ga ubije, damu torej stori tisto, kar se mu bo nekega dne tako ali tako zgodilo.‘Izboljšava’ te omejitve, ki so jo predlagale prispodobe pekla, jenatanko v tem, da kaznovanje lahko pomeni več kot ‘večno smrt’,za katero je zgodnje krščanstvo menilo, da je primerna nagradaza greh, pomeni namreč večno trpljenje, v primerjavi s katerim jevečna smrt odrešitev.« (Arendt 2006: 140)16Prim. Rawls 1971: 115–116.pravično (npr. kot »smotri na sebi« ali kot »svobodna in enakovrednabitja«, ki so upravičena do enakega upoštevanja); (b)posamezniki, ki kršijo kazenskopravne norme (npr. zato, ker jeto v njihovem sebičnem – kratko- ali dolgoročnem – interesu,ker so »nerazumni« ali ker so, kratko in malo, nemoralni), lahkoprecej pogosto uspešno prikrijejo svoje kriminalno početjeoziroma zastrašijo ali podkupijo agente formalnega in tudi neformalneganadzorstva (npr. policiste, javne tožilce, sodnike,izvedence, zdravnike, novinarje in priče); (c) glede na izrednovelik obseg kriminalitete v sodobni družbi (in upoštevaje kompleksennormativni okvir, birokratsko logiko, organizacijskeomejitve, profesionalne deformacije in obče človeške slabosti,ki so vtkane v kazenski postopek in delovanje pregovorno počasnihsodnih mlinov), si malone ni mogoče zamisliti, da bise občutno skrajšal čas med izvršenim kaznivim dejanjem inkaznovanjem; (č) številne kazenskopravne sankcije so relativno– npr. v primerjavi z civilno- in upravnopravnimi – mile(neredko do te mere, da postane njihov kaznovalni »impakt«skrajno vprašljiv ali že kar nikakršen), po drugi strani pa nesmemo pozabiti, da pomembni segmenti (laične in strokovne)»javnosti« pogosto nasprotujejo sistematični/rutinski uporabiizrazito strogih – npr. krutih, drakonskih ali barbarskih – kazni;(d) zastraševalni »potencial« kazenskih sankcij je le redkotak in tolikšen, da ga ne bi bilo mogoče psihološko (oziroma»kognitivno«) nevtralizirati z zavidljivo učinkovitostjo, 17 npr.tako, da se storilec mentalno osredotoči na »tukaj in zdaj« (oziromana neposredne zahteve izvedbe konkretnega kaznivegadejanja), da skrbno načrtuje kriminalni projekt, da odženevsakršno neprijetno/motečo misel na sankcijo, da se spravi vstanje »nadpovprečnega optimizma« (»vem, da me načelomalahko dobijo in celo kaznujejo, vendar se to tokrat vsekakor nebo zgodilo«); (e) glede na pretežno namensko (»instrumentalno«)usmerjenost kriminalnih dejanj, okrnjenost osebnih resursovin težavnost življenjskih razmer, ki označujejo številne(bolj ali manj vztrajne ali »kronične«) prestopnike, ni ravnorealistično pričakovati/domnevati, 18 da imajo ti na voljo obiljeprivlačnejših vedenjskih opcij za realizacijo svojih ciljev.Pretirano zanimanje za (ne)učinkovanje kazenskopravnegasistema (bodisi kot »politično nevtralnega« instrumentadružbenega nadzorstva ali pa v vlogi represivnega in ideološkegaaparata v razredni »vojni« oziroma oblastni regulacijirazmerij med bogatimi in revnimi) nas zlahka zaslepi za delovanjedrugih – v splošnem dosti pomembnejših (in celoneprimerno resnejših) – mehanizmov sankcioniranja (v okvirureprodukcije in transformacije sistemske celote družbenihprocesov). Katerih? Pojdimo lepo po vrsti. Najprej kažeopozoriti na »strukturne« sankcije svetovnega kapitalistične-17Prim. McGuire 2004: 189–196.18Prim. Ruggiero 2001: 4–6.168

Zoran Kanduč: Kaznovanje in nagrajevanje v (post)moderni družbi - kriminološki prispevek k teoriji sankcioniranjaga sistema, ki se navezujejo na zahtevo po »neskončni akumulaciji«19 in na tržno logiko »prostih« konkurenčnih bojev(predvsem med kapitalisti – ki lahko pri tem računajo tudina »nesebično« pomoč matične države in nadnacionalnihorganizacij –, a tudi med prodajalci delovne sile in celo medporabniki), v razvpiti »zadnji« instanci pa bržkone temeljijona (državno – prisilno in propagandno – varovani) zasebnilastnini nad produkcijskimi sredstvi (oziroma nad naravnimiin družbeno ustvarjenimi ekonomskimi viri), tj. v glavnem nataki ali drugačni »kraji« (oziroma nasilni, tatinski ali goljufivi 20uzurpaciji 21 ). Strukturne sankcije so na prvi pogled večinoma19»Kapitalizem niso zgolj ljudje ali podjetja, ki proizvajajo za prodajona trgu, zato da bi ustvarjali dobiček. Taki ljudje in podjetja so obstajalitisočletja po vsem svetu. Za definicijo prav tako ne zadoščajoljudje, ki delajo za mezde. Tudi mezdno delo obstaja že tisočletja.V kapitalističnem sistemu smo šele tedaj, ko sistem daje prednostneskončni akumulaciji kapitala. Če uporabljamo tako definicijo,potem je samo moderni svetovni sistem kapitalistični sistem. Neskončnaakumulacija je precej preprost koncept; pomeni, da ljudjeakumulirajo kapital zato, da bi akumulirali še več kapitala, proces,ki je kontinuiran in neskončen. Če rečemo, da sistem ‘daje prednost’taki neskončni akumulaciji, to pomeni, da obstajajo strukturnimehanizmi, s katerimi se kaznuje ali celo odstrani iz družbenegaprizorišča vse, ki imajo drugačne motivacije; medtem ko so ti, kidelujejo s pravnimi motivacijami, nagrajeni in, če so uspešni, tudiobogatijo.« (Wallerstein 2006: 34)20Prim. Engels 1977: 211–218; Marx 1977: 285–300; Renner 1972:37–41.21Kako so naravni resursi, ki prvotno niso bili nikogaršnja last, postalidel nekogaršnje privatne lastnine? Odgovor je preprost (čeravnopraviloma skrbno – v »dobri veri«? – zamolčan): s pomočjo sile (aliprevare). »Zaradi uporabe sile je prvotna pridobitev bodisi nelegitimna,kar pomeni, da je zdajšnji pravni naslov nelegitimen in zatoni nobenega moralnega razloga, da država premoženja ne bi zaseglain ga razdelila. Ali pa zaradi začetne uporabe sile pridobitev ni nujnonelegitimna in potemtakem tudi uporaba sile pri odvzemu lastninesedanjim lastnikom in njena prerazdelitev nista nujno nelegitimni.«(Kymlicka 2005: 170–171) Po drugi strani pa zagovorniki zasebnelastnine trdijo, da je prvotna prilastitev zunanjega sveta (ki prej alislej ustvari trg produkcijskih virov in trg delovne sile) sprejemljivain dopustna, če pusti »dovolj in enako dobrega za druge« (Locke):če torej privatizacija naravnega bogastva ne poslabša družbenoekonomskegapoložaja drugih ljudi. No, nekateri pa sodijo, da je zasebnoprilaščanje celo moralno zavezujoče, saj prepreči »tragedijo gmajn«:»Če je zemlja v skupni lasti in namenjena splošni rabi, nihče nimaprave spodbude, da bi vlagal čas in trud vanjo in tako izboljšal njenoproduktivnost. Ker je zemlja skupna, ni načina, s katerim bi si takposameznik zagotovil, da bi imel koristi od svojega vložka.« (Kymlicka2005: 173) Toda pozor! Režim »absolutne« zasebne lastnine (kivključuje nasledstveno pravico) vsekakor ni edina opcija, ki poskrbiza izključitev »zastonjkarjev«, prepreči izčrpavanje naravnih virov inspodbudi izboljšanje. »Tragediji gmajn« se je mogoče izogniti tudi zdrugimi lastninskimi sistemi, kot so npr. državno, delavsko, komunskoali omejeno (denimo zgolj na pravico uporabe) individualno lastništvo.Glede filozofsko poglobljene obravnave moralne in politične(ne)legitimnosti »prvotne pridobitve« prim. Kymlicka 170–208.ekonomske (npr. bankrot, revščina, brezposelnost, stradanje,odtegnitev posojila, zaseg dolžnikovega premoženja, izogibanjeali umik investicij, prostorska premestitev kapitala, 22 padecvrednosti nacionalne valute …), 23 njihovi učinki pa so skrajnodramatični in daljnosežni. Strah pred to ali ono strukturno/gospodarsko kaznijo namreč pomembno vpliva na vedenje(storitve in opustitve) državnih organov (zakonodajne, izvršilnein pravosodne oblasti), političnih strank in gibanj, sindikatov,podjetij, družin in posameznikov. Recimo: že zgolj»tiha prisila ekonomskih razmerij« (Marx) je tista, ki postavi(formalno »svobodne«) prodajalce delovne sile v stanje (heteronomne)odvisnosti od (dobre ali slabe volje 24 ) »delodajalcev«(ki jih »svobodno« najemajo in odpuščajo glede na to,ali jim na trgu človeškega blaga kupljeno »abstraktno delo«prinaša dobiček in jim torej velikodušno podarja »presežnovrednost«). Zagrožene in izvršene ekonomske sankcije prisilijoljudi, ki jim sistem (bolj ali manj »absolutne«) zasebnelastnine omejuje dostop do (materialnih in statusnih ali »simbolnih«)življenjskih/reprodukcijskih sredstev, da se – v nasprotjus kriminalci – prostovoljno odrečejo svoji »svobodi«(vsaj med delovnim časom, ki pa še zmeraj posrka glavninobudnega življenja – in tudi psihofizične energije – odrasleosebe), 25 tj. realnemu nadzoru nad lastno eksistenco oziromaobjektivnim možnostim za zares samostojno (samodoločenoali samoupravljano) delovanje. Še drugače rečeno: režimstrukturnih sankcij omogoča vladajoči manjšini (privilegiranim»nosilcem« de facto družbenoekonomske moči in sile),22»In ravno sposobnost kapitalista, da usmeri svoj kapital drugam,spravi delavca, ki je omejen na določeno vejo, delo, bodisi obkruh, ali pa ga prisili, da se ukloni vseh zahtevam tega kapitalista.«(Marx 1977: 253)23Prim. Therborn 2008: 173–175.24»Delavec je postal blago, in sreča zanj, če najde kupca zase. In povpraševanje,od katerega je odvisno delavčevo življenje, je odvisnood razpoloženja bogatinov in kapitalistov.« (Marx 1977: 253)25Vidimo torej, da imajo sankcije, ki temeljijo na sistemu zasebne lastnine,učinke, ki so neverjetno podobni tistim, ki sledijo »konvencionalnim«kaznim, npr. zaporni. Recimo: prodajalcem delovne sile – kipa so v nasprotju s kriminalci »nedolžni« – zelo okrnijo prostost, insicer s prisilo vključitve v ta ali oni režim (bolj ali manj) »totalitarnega«nadzorstva v delovni organizaciji, tj. z drastično omejitvijo svoboščin(in eo ipso vrednot ali interesov, zaradi katerih je »svoboda«pravzaprav sploh lahko subjektivno pomembna in vredna dobrina).Opozoriti pa kaže na pomembno razliko. Kot je, denimo, pokazalBeccaria (2002: 61–62), je kaznovanje nujno, da bi lahko državljaniuživali svobodo v neprimerno večjem obsegu kakor v (hipotetičnem)»naravnem« stanju, ki bi ga označevala »vojna vseh proti vsem« (Hobbes).V tem primeru je, skratka, svoboda kriminalnih »odpadnikov«žrtvovana v dobro svobode večine državljanov, ki se držijo normativnoomejujočih določil »družbene pogodbe«. Sistem zasebne lastnine– »strašne in morda nepotrebne pravice« (Beccaria 2002: 91) – pa vseskupaj postavi na glavo. Tu je namreč svoboda večine žrtvovana nakrvavem oltarju interesov (vladajoče) manjšine človeštva.169

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2, s. 164-177da povsem legalno izkoriščajo, zatirajo, izsiljujejo, ponižujejoin nadzorujejo (še posebej na delovnem mestu, ki je pogostovse prej kakor sinonim za demokratično, svobodno ali »človeško«okolje) sistemsko podrejene posameznike, ki so jim prepuščenina milost in nemilost oziroma na tako ali drugačno»honorarno suženjstvo« (eksploatacija pa se – nekako v sloguruskih babušk – nezadržno preliva od zgoraj navzdol popiramidi hierarhičnih razmerij, denimo v tem smislu, da šezdaleč ne manjka situacij, v katerih tudi relativno prikrajšanineusmiljeno izkoriščajo še bolj revne nesrečneže 26 ). In ševeč, obstoj strukturnih kazni (in njihovi strašljivi, za namečekpa še precej verjetni/gotovi učinki) ponuja kapitalistom,podjetnikom ali menedžerjem (ne nazadnje pa tudi vladam,ki skrbijo za njihove interese) kalejdoskopsko množico opravičil,izgovorov in racionalizacij v zvezi z dejanji, ki imajo sicerza posledico osupljivo človeško, ekološko ali družbeno škodo(če so seveda retorična utemeljevanja »spornih« poslovnihodločitev sploh potrebna: zdi se namreč, da morebitne moralnepomisleke dovolj uspešno odžene že pogled v denarnico,v katero pritekajo vrtoglavo visoke nagrade za »dirty workof economic terror«). Zgolj 27 za ponazoritev: bankir, ki dajevarno zatočišče kapitalu, ki je pobegnil iz kakšne slabo razvitedržave, oziroma plenu, ki ga je tamkajšnja vladajoča klikapridobila s korupcijo ali krajo javnih/proračunskih sredstev,bi se lahko takole branil pred očitki: »Če ta denar ne bi pristalv naši banki, bi pač bliskovito našel drugo, poslovnežemprijaznejšo finančno ustanovo. Objektivno gledano se torej nebi spremenilo prav nič. Trpel bi le tržni položaj naše banke,njena konkurenčna zmožnost. To pa seveda ne bi bilo v redu.Moja naloga – pravzaprav sveta odgovornost do lastnikov – je,da banka posluje čim bolje. Zato se moram odločati strogorazumno, tj. upoštevaje zgolj normo, ki določa, da je koristnopredvsem tisto, kar prinaša denar. Če bi se pri svojem delu, kije sicer kar spodobno nagrajeno, a obenem tudi naporno inpredvsem odgovorno, tankočutno oziral na moralne dvome vzvezi z našimi dragimi in cenjenimi strankami, bi po vsej verjetnostikmalu izgubil službo. Zamenjala bi me primernejša,razumnejša oseba, ki lastnikom ne bi delala sivih las. In zopetse ne bi – če odmislim osebno tragedijo – spremenilo prav nič.26To se ne dogaja le v sferi mezdnega dela, ampak tudi na trgu prodaje/najemanjaprebivališč (in torej zemljišč): »Lastništvo zemlje jev resnici temeljno in odločilno socialno razmerje življenja v slumihpo vsem svetu. To je najboljši način, kako lahko urbani revni unovčijosvoje pravice (formalne ali neformalne), pogosto to počnejo vizkoriščevalskem odnosu do še revnejših.« (Davis 2009: 60)27V zvezi z resničnimi opisi »lika in dela« kapitalističnega bančnikaglej Ziegler 2007: 259–263. Pisec obravnava predvsem UnitedBank of Switzerland in Crédit suisse, posebno pozornost pa namenitudi nravni pokvarjenosti vodilnega osebja korporacij, kotso Nestlé (2007: 237–254), Monsanto (2007: 225–236), Siemens(2007: 255–258), Novartis (2007: 214–218), Deutsche Bank (2007:219) in Union Carbide (2007: 221–224).Zakaj potem tečnarite in me nadlegujete s to vašo presnetomoralo?! In mi kradete čas, ki je – če še ne veste – tudi denar.Moj denar. Moj bog!«Pojdimo naprej. Kazenskopravne sankcije vsekakor nisoedino – in tudi ne najhujše – orožje v arzenalu represivnihukrepov, ki jih ima na voljo državna oblast (ultimativen »angelvaruh« razrednega kapitalističnega gospostva). Kazni, skaterimi grozi kazenskopravni sistem, navadno povsem zadoščajov obdobju »socialnega miru« (ko, skratka, hegemonijavladajočih ni postavljena v dvom ali resno nevarnost). Ko pase – svetovnim ali nacionalnim – gospodarjem gospodarstvazamajejo tla pod nogami (ali ko celo začasno izgubijo nadzornad kapitalsko substanco in političnim jamstvom svoje oblasti),skočijo na plan trši načini represivnega sankcioniranja– kaznovanja in zastraševanja – neposlušnega in puntarskegaprebivalstva, 28 npr. vojaška intervencija tuje države (ali »koalicijevoljnih«), državni udar (običajno s podporo ZDA 29 in28Prim. Therborn 2008: 220–224.29V obdobju po drugi svetovni vojni je bil za »kozmokratske elite«(Ziegler) še posebej nevaren (in strašljiv) gospodarski nacionalizemv državah »tretjega sveta«. Kazenska reakcija na ta nepojmljivi »zločin«je bila neusmiljena. CIA je prvi državni udar izpeljala leta 1953v Iranu, drugega pa (na neposredno zahtevo podjetja United FruitCompany) leta 1954 v Gvatemali. »Paradigmatski« svarilni zgled, kinaj bi pokazal, kaj čaka vlade, ki si drznejo nacionalizirati gospodarskevire, prerazporediti bogastvo, izboljšati splošno blaginjo inse nesramno upirati institucijam »svetovne države kapitala« (npr.Mednarodnemu denarnemu skladu in Svetovni banki), pa je bil državniudar, ki ga je (ob podpori Združenih držav Amerike in VelikeBritanije) izvedel general Suharto v Indoneziji, kjer so v dobremmesecu pobili vsaj pol milijona ali morda celo milijon ljudi. Načrtnoin sistematično iztrebljenje pripadnikov politične levice pa je zgoljena – čeprav srhljivo črna – plat medalje: »Zanimiva ni bila samoSuhartova brutalnost, ampak tudi izredna vloga, ki jo je odigralaskupina indonezijskih ekonomistov, ki se je šolala na Kalifornijskiuniverzi in je bila znana kot berkeleyjska mafija. Suharto se je učinkovitoznebil levice, toda gospodarski načrt za prihodnost države jepripravila berkeleyjska mafija.« (Klein 2007: 72) To »vzorčno« – innedvomno »zavidljivo uspešno« – kontrarevolucionarno operacijoso potem posnemali še v drugih podobnih okoljih, npr. državni udarleta 1973 v Čilu: »Čeprav je bila Pinochetova bitka enostranska, paso bile njene posledice enake kakor v državljanski vojni ali pri tujizasedbi. Skupno je izginilo ali bilo ubitih 3200 ljudi, vsaj 80 000 so jihzaprli, 200 000 pa jih je pobegnilo iz države iz političnih razlogov.«(Klein 2007: 81) Neoliberalna »kontrarevolucija« (Economist), ki sije utirala pot z jekleno pestjo skrajno krvavega terorja, pa je doletelaše druge »odklonske« države v Latinski Ameriki, npr. Brazilijo,Urugvaj, Argentino, Peru in Nikaragvo. Z drugimi besedami: radikalneganasilja, ki so ga izvajale vojaške diktature (z odločilno podporoZDA), ne smemo interpretirati zgolj kot »kršenje človekovihpravic«, marveč kot orodje sine qua non v službi jasnih političnih inekonomskih ciljev. Glede represivnega sankcioniranja politične levicev Italiji in Zvezni republiki Nemčiji (v šestdesetih in sedemdesetihletih) prim. Kraigher 1998: 131–148; Kozinc 1998: 105–128.170

Zoran Kanduč: Kaznovanje in nagrajevanje v (post)moderni družbi - kriminološki prispevek k teoriji sankcioniranjanjenih lojalnih vazalov), aktiviranje paravojaških eksekucijskihodredov, stroga prepoved opozicijskih strank ali gibanj,teroristični napadi in sabotaže oziroma množično pobijanje,»izginjanje«, mučenje, ugrabljanje, pretepanje, omejevanjeprostosti, policijsko nadlegovanje (ali »šikaniranje«), metanjeiz služb (Berufsverbot) in zapiranje politično nevarnih posameznikov(ali »sovražnih elementov«). Zato ne preseneča, daje bilo – če se omejimo zgolj na obdobje po drugi svetovnivojni – tovrstno nasilje še posebej v oči bijoče v šestdesetih insedemdesetih (marsikje pa še tudi v osemdesetih) letih, tj. včasu množičnih in silovitih uporov zoper sistem kapitalističneproizvodnje in »disciplinski model« vladanja (oziroma razrednegagospostva), 30 in to tako v jedrnih (nadrejenih) kakortudi v (pol)perifernih (podrejenih) državah svetovnega sistema(vključno s sovjetskim imperijem). Tedaj se je skrajno nazornopokazalo, kako nebogljena je nadzorstvena vloga »nevidneroke« (»svobodnih« tržnih ali pogodbenih razmerij),ki/če je ne spremlja jeklena pest (para)državne prisile.Ne nazadnje pa je treba opozoriti še na ideološke sankcije,ki so še posebej vplivne v »življenju in delu« kadrov svetovnegakapitalističnega sistema, tj. izobraženih elit (zaposlenih vosrednjih medijskih, izobraževalnih, raziskovalnih, kulturnih,upravnih in pravosodnih organizacijah), katerih pomembnanadzorstvena funkcija je ravno skrb za čim bolj nemotenoreprodukcijo vladajoče ideologije (oziroma njenih temeljnih,praviloma implicitnih in samoumevnih podmen, ki uokvirjajorazmišljanje o tem, kaj obstaja, kaj je mogoče in kaj je pravali narobe, dobro ali zlo/slabo 31 ). Ključna sankcija za vse tiste(»dvorne norčke«), ki ne sprejemajo osrednje predpostavke»razumnega diskurza« (tj. »aksiomatske« trditve, o kateri »sene razmišlja«), je ekskomunikacija, namreč taka ali drugačnaizključitev iz kroga ljudi, ki so vredni tega, da se jih posluša,bere in nasploh upošteva kot »relevantne«, »odgovorne« in»ugledne« strokovnjake ali družboslovne mislece. Z drugimibesedami: ideološki »oporečnik« ali »odpadnik« se prikažekot oseba, ki je otročja, nezrela, nerazumna, neodgovorna,neresna, bizarna, radikalna, »sociopatska« ali celo nora (zanimivazgolj kot predmet posmeha, prezira ali sovraštva).Povzemimo bistveno poanto. Čeprav je kazenskopravnisistem (criminal law in action) zgolj eden izmed kaznovalnihmehanizmov v kompleksnem sistemu družbenih sankcij(pri čemer še zdaleč ni jasno, kolikšna je pravzaprav njegovadejanska – represivna in ideološka – vloga v »mehaniki«reproduciranja hierarhično ali razredno urejene družbe), jebil ravno ta državni aparat deležen izjemnega zanimanja modernekriminologije, in sicer predvsem z zvezi z vprašanjem,30Prim. Negri in Hardt 2003: 216–230.31Prim. Therborn 2008: 171–173.kako povečati/izboljšati instrumentalno – bodisi zastraševalnobodisi poboljševalno (»rehabilitacijsko«) – učinkovitost 32njegove jedrne kazni, tj. zapora. Recimo: ali naj bo ta »totalnaustanova« 33 organizirana po zgledu osamitvene (»meniške«)celice, delavnice/tovarne, vojašnice, bolnišnice, šole ali terapevtskeskupnosti? Odgovori na to vprašanje so bili družbenoin zgodovinsko spremenljivi (ter politično različno vplivni), 34naposled pa so se zgostili v zanimiv paradoks. Ravno tedaj, koje bilo videti, da je dokončno oslabela (ali celo scela splahnela)vera v možnost družbeno koristnega (»utilitarnega«) delovanjazaporne kazni, se je namreč zgodil popolnoma nepričakovanpreobrat (najprej v ZDA, 35 nato pa tudi v večini drugihdržav), in sicer vzpon »množičnega zapiranja« (mass imprisonment).Dramatičnemu povečevanju števila zapornikov se– približno od sredine sedemdesetih let (tj. s prehodom kapitalizmav »neoliberalno« fazo) – pridružuje še vrsta drugihpojavov, ki kažejo na pomembno zaostrovanje represije, denimo:(a) »horizontalna širitev kazenske mreže« (Wacquant), kiobsega pogojne zaporne kazni (probation), pogojni odpust izzapora (parole), zapiranje v disciplinske centre (boot camps),telefonsko ali elektronsko nadziranje (s pomočjo zapestnicin drugih tehničnih pripomočkov), »intenzivno preverjanje«32Glede analize možnih »utilitarnih« ciljev kaznovanja prim. Walker1991: 13–50. V zvezi z upravičenostjo utilitarnega kaznovanja(na podlagi »evolucijske etike«) glej Wright 2008: 315–343.33Prim. Foucault 1984: 227–253.34Prim. Scheerer 1998: 425–431.35V ZDA se je število zapornikov v šestdesetih letih dvajsetega stoletjapočasi, a dosledno zmanjševalo (za en odstotek na leto), takoda je leta 1975 padlo na 380 000: »Tedaj so govorili o ‘dekarceraciji’,o nadometnih kaznih in o tem, da bi zapirali zgolj ‘nevarnezločince’ (se pravi 10 do 15 odstotkov kriminalcev). Nekateri socelo napovedovali zaton zaporne institucije – ena izmed knjig žes svojim utopičnim naslovom opiše tedanji mood specialistov zakaznovanje: ‘država brez zaporov’. Vendar se je krivulja rasti številazapornikov pozneje nenadoma obrnila, nato pa podivjala: deset letpozneje je število zapornikov poskočilo na 740 000, leta 1995 je žepreseglo 1,5 milijona, na koncu leta 1998 pa se je približalo dvemamilijonoma – v devetdesetih letih 20. stoletja se je na leto v povprečjupovečalo za 8 odstotkov.« (Wacquant 2008: 70) Ob tem paje treba upoštevati, da ta »hiperinflacija« zapornikov ni bila odrazpovečevanja stopnje kriminala. »Tri četrtine neverjetnega povečevanjaštevila zapornikov v Kaliforniji, pa tudi v drugih delih ZDA,lahko pojasnimo z zapiranjem malih delinkventov, zlasti narkomanov.Čeprav politiki in mediji trdijo drugače, ameriški zapori nisopolni nevarnih in zakrknjenih kriminalcev, ampak navadnih ljudi,obsojenih zaradi drog, vlomov, tatvin ali zgolj motenja javnegareda, večinoma so iz prekarnih frakcij delavskega razreda, zlasti izmestnega temnopoltega podproletariata, ki jih je sočasno zadelopreoblikovanje zaposlovanja in socialnega varstva. V resnici je leta1998 samo število obsojencev za nenasilna dejanja, zaprtih v ječahin kaznilnicah v Združenih državah, preseglo simbolično mejomilijona.« (Wacquant 2008: 72–73) V zvezi s kriminološko analizodejavnikov »množičnega zapiranja« glej tudi Downes 2001: 53–64.171

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2, s. 164-177(predvsem v zvezi z uživanjem prepovedanih drog) in razcvetkriminalističnih bank podatkov (oziroma »kriminalnihdosjejev«); (b) politika »ničelne tolerance«, ki se ne nanašazgolj na kriminalna dejanja, ampak še na druga moteča, problematičnain »protidružbena« ravnanja, ki tako ali drugačeogrožajo »kakovost življenja« lojalnih, nravno neoporečnihdržavljanov (ki se znajo primerno obnašati na javnih prizoriščih);(c) uvedba strožjih pogojev za dodelitev socialne pomoči,ki naj bo organizirana tako, da ne bo nagrajevala lenobe(oziroma nasploh nravno razpuščenega življenja pripadnikovnižjih družbenih slojev) in tako še dodatno spodbujala razkroj»etike dela«, »individualne odgovornosti« in »družinskihvrednot«. V značilno postmodernih razvojnih težnjah, ki jihoznačujeta hipertrofija »kaznovalne države« (penal state) inatrofija »socialne države« (welfare state), je mogoče zlahka razbratiprodor »politike kriminalizacije revščine« (Wacquant), 36ki je usmerjena predvsem zoper protipravna ravnanja članovpropadajočih in odvečnih frakcij delavskega razreda v velikihmestih. 37Ob tem pa nikakor ne smemo pozabiti, da je pravzapravže revščina »kot taka« svojevrstna kazen, 38 saj implicira vrstoobjektivnih in subjektivnih omejitev »svobodnega« delovanja,raznovrstne stiske (ki se, in extremis, končajo tudi s smrtjo),trpljenje 39 in, ne nazadnje, sramotilno ali poniževalno stigmo,ki kaže na posameznikovo neuspešnost, nepomembnost, podrejenost,manj- ali ničvrednost … Ravno zato je za pripadnikeprivilegiranih slojev (na svetovni, nacionalni ali lokalniravni) psihološko pomirjujoče, če lahko interpretirajo obstoj(ali širjenje) revščine kot pojav, za katerega so individualnoodgovorni in »krivi« ali »zaslužni« predvsem njeni konkretni»nosilci« (tako kot za morebitna kazniva dejanja, ki jih zagrešijo).Seveda si zlahka prikličemo v zavest – dejanske aliumišljene – podobe siromaštva, ki je (videti kot) posledica napačnihživljenjskih izbir ali »osebnostnih potez« (npr. impulzivnosti,izrazito pomanjkljive ambicioznosti, varčnosti, pridnosti,zmernosti ali vestnosti), vendar pa celo v teh primerihni jasno, ali imamo zares opraviti z »neodvisnimi spremenljivkami«,ki so (zgolj ali vsaj pretežno) pod suverenim nadzoromposameznikove »svobodne volje« (ali »razumnega jaza«) in kitorej niso tako ali drugače določene z biološkimi dispozicijamiin (ne)posrednim družbenim – predvsem pa družinskim –okoljem, v katerem je ta oseba odraščala (in se »značajsko formirala«),npr. s podporo in spodbudnim delovanjem staršev.Vendar pa so take situacije relativno zanemarljive. Bistvenoje tole: poniglavo in cinično je trditi, da je mogoče glavninosrhljivo prostrane revščine, ki je danes rutinska (in večinomabrezupno neizbežna) »kazen« za domala nepreštevne armadečloveških bitij, pripisati pomanjkanju intelektualnih ali moralnihkompetenc oziroma lenobi (»alergiji do mezdnega dela«)ali ekonomski »neaktivnosti« (svetovni reveži so v splošnemnadvse aktivni in iznajdljivi, a jim to – če odmislimo redkeizjeme – prav nič ne pomaga: garaško delo v »znojilnicah«prostih industrijskih con ali v sivi in črni ekonomiji zgolj podaljšuježivotarjenje ali agonijo v stanju »polsmrti«). Problemiso namreč dosti globlji, pravzaprav strukturni. Revščina je resvčasih posledica naravnih katastrof (npr. potresa, požara, dolgotrajnesuše ali poplave 40 ), vendar pa so njen tipično postmodernigenerator družbene in politične »katastrofe«, predvsemtiste, ki izvirajo iz vojne, in to ne iz »klasične« (oboroženegaspopada dveh ali več držav) ali državljanske (oziroma medetnične/medplemenske),ampak iz razredne. Še natančneje:glavni spodbujevalec/pospeševalec revščine (oziroma poglabljanjaneenakosti v dohodkih in bogastvu) je surova neoliberalnaglobalizacija (ki precej spominja na poviktorijan-36Prim. Wacquant 2008: 86–91; Young 1999: 121–147.37Svetovna revščina je čedalje bolj pojav, ki se zgošča (in povečuje) vgosto natlačenih in smrdljivih (pri)mestnih »slumih«: »Mesta prihodnostitorej niso iz stekla in jekla, kakor so napovedovali urbanistiprejšnjih generacij, temveč so sezidana iz nežgane opeke, slame,reciklirane plastike, cementnih zidakov in odpadnega lesa. Namestomest svetlobe, ki se dvigajo k nebu, se velik del urbanega sveta v21. stoletju stiska v umazaniji, obdan z nesnago, iztrebki in blatom.Milijarda mestnih prebivalcev, ki živijo v postmodernih slumih, selahko samo z zavistjo ozira na razvaline trdnih hiš iz blata v neolitskemmestu Çatal Höyük v Anatoliji, ki so jih bili postavili nazačetku mestnega življenja pred devet tisoč leti.« (Davis 2009: 30)38Prim. Ziegler 2007: 29–38.39To velja še zlasti za tako imenovano »absolutno revščino«, tj. življenjskipoložaj, ki ga določa pomanjkanje dobrin in storitev, ki sonujno potrebne za zadovoljevanje temeljnih človeških potreb. Zdrugimi besedami: absolutno revščino označujejo lakota, nedohranjenost,nečisto in še drugače nevarno okolje, nevzdržni bivalniprostori, bolezni, visoka smrtnost dojenčkov in nizka pričakovanaživljenjska doba: »Tudi ko ne povzroči smrti, pa absolutna revščinavseeno povzroči bedo, ki jo v premožnih državah le redko zasledimo.Podhranjenost pri majhnih otrocih zavre fizični in tudi umskirazvoj. Po pričevanjih Programa za razvoj OZN je 180 milijonovotrok, mlajših od pet let, močno podhranjenih. Na milijone ljudi zborno prehrano trpi za obolenji podhranjenosti, kakršni sta golšavostali slepota, ki jo povzroči pomanjkanje vitamina A. Vsebnosthrane, ki jo zaužijejo revni, še dodatno zmanjšajo številni paraziti,ki so endemični v razmerah, kjer vladata slaba higiena in pomanjkljivazdravstvena vzgoja; na primer trakulja in glivice. Tudi če zanemarimosmrti in obolenja, ostaja neizpodbitno, da je absolutnarevščina nesrečno življenjsko stanje, ki je zaznamovano s pomanjkanjemhrane, zavetišča, obleke, higiene, zdravstvenih storitev inizobrazbe. Inštitut Worldwatch ocenjuje, da živi v absolutni revščinikar 1,2 milijarde ljudi oziroma 23 odstotkov svetovnega prebivalstva.«(Singer 2008: 210–211)40Glede na nebrzdano plenjenje, onesnaževanje in uničevanje naravnegaokolja, ki so »stranski proizvodi« gospodarskega razvojaali »napredka«, je danes čedalje težje razlikovati naravne in družbenekatastrofe. Prim. Latouche 2009: 64–67.172

Zoran Kanduč: Kaznovanje in nagrajevanje v (post)moderni družbi - kriminološki prispevek k teoriji sankcioniranja41»To, da so na koncu 19. stoletja velike azijske in afriške podeželskepopulacije, ki so zemljo obdelovale za potrebe svojega preživetja,prisilno vključili v svetovni trg, je povzročilo, da so milijoni ljudiumrli od lakote, več deset milijonov pa je izgubilo tradicionalnezemljiške pravice. Končni rezultat (tudi v Latinski Ameriki) je bilapodeželska ‘polproletarizacija’, nastanek velikanskega svetovnegarazreda obubožanih polkmetov in kmetijskih delavcev. Zato 20.stoletje ni bilo obdobje urbanih revolucij, kot je mislil klasičnimarksizem, temveč epohalnih podeželskih puntov in kmečkihvojn za narodno osvoboditev.« (Davis 2009: 224)42Davis poudarja, da je skoraj hipno množično obubožanje v nekdanjih(evropskih in azijskih) socialističnih državah brez primere vsvetovni zgodovini (število ljudi, ki živijo v skrajni revščini, je poskočilos 14 na 168 milijonov). Prim. Davis 2009: 214–216.43Prim. Klein 2009: 60–70.44Prim. Davis 2009: 225–254. Pisec opozarja še na eno opcijo, kise ponuja »nevidnim« članom »presežnega človeštva«, in sicer na»tretjo ekonomijo« mestnega preživljanja, ki vključuje igre na srečo,piramidne sheme, loterije, stave in druge kvazičudežne načinepridobivanja bogastva.ski imperializem, ki je v obdobju 1870–1900 ustvaril »tretjisvet« 41 ), tj. dete kapitalistične kontrarevolucije (katere bržkonenajbolj znane ikone so Ronald Reagan, Margaret Thatcher,Helmut Kohl ter – Nobelov nagrajenec in intelektualni gurupar excellence – Milton Friedman). Neoliberalizem je prodrlv tretji svet (in pozneje še v »drugega«, tj. v posocialistične»tranzicijske« države 42 ) predvsem s tako imenovanimi programistrukturnega prilagajanja, v bistvu s kvazigangsterskimizsiljevanjem (podprtim z resnimi ekonomskimi sankcijami,npr. z zavrnitvijo odobritve novih ali reprogramiranja starihposojil in izključitvijo iz svetovnega gospodarstva). Pogoji,ki so jih postavili izterjevalci dolgov (npr. Svetovna banka,Mednarodni denarni sklad, severnoameriška vlada in zasebnebanke), so bili neusmiljeni, 43 denimo: opustitev državnerazvojne strategije (ki je temeljila npr. na navznoter usmerjeniindustrializaciji, regulaciji ali nacionalizaciji naravnihbogastev in ključnih gospodarskih sektorjev), omejitev javneporabe, privatizacija donosnih podjetij (ter zdravstva, šolstva,komunikacijskih in transportnih sistemov), odprava subvencijza hrano, korenito skrčenje javnega sektorja, zvišanje cenzdravstvenih in izobraževalnih storitev, odprtje trga za uvoz(močno subvencioniranega) blaga iz prvega sveta, s katerimlokalni mali kmetje (in drugi proizvajalci) nikakor ne morejokonkurirati … Ukrepi vsiljene neoliberalne politike so – celov nespornih zgodbah o gospodarskih »uspehih« in »čudežih«(npr. v Indiji in na Kitajskem) – koristili (če uvidevno odmislimotuje vlagatelje in upnike) predvsem relativno tanki eliti,sicer pa so izzvali pravcato razdejanje, npr. povečanje številasiromakov, ki lahko najdejo neverjetno skromna sredstev zapreživetje zgolj v neformalni 44 (in »umazani«) ekonomiji, kijo označujejo srdita konkurenca za tržne niše, odurno izkoriščanje(še zlasti otrok in žensk), odsotnost državno zavarovanih/sankcioniranihdelavskih pravic, pogodb in predpisov,preprosta tehnologija, nizke kapitalske naložbe, ročni načinproizvodnje, drobljenje obstoječega dela, polfevdalni sistemiprovizij, podkupnin, »botrstva« in etničnih (oziroma plemenskihali verskih) lojalnosti, nasilje uličnih tolp ali lokalnihmilic, razkroj tradicionalnih oblik solidarnosti … Z drugimibesedami: hobbesovski (ali če hočete, darvinistični) »pekel nazemlji«. To pa po drugi strani implicira, da »paradigmatski«zapor, v katerega so »vladarji sveta« (in njihovi lokalni zavezniki,pogosto odvratno pokvarjena in plenilska elita) stlačilisvetovne reveže (žrtve vsakdanjega in neprekinjenega strukturneganasilja), pravzaprav ni tisti, ki ga imajo pod svojimokriljem kazenskopravni sistemi, ampak je to – »slum«, skladiščepar excellence za presežno/odvečno človeštvo 45 (odpadnimaterial kapitalistične produkcije, 46 ki – predvsem po zaslugitehnoloških in organizacijah inovacij – potrebuje čedalje manjčloveškega dela).Skratka: bolj ko se stopnjuje ekonomsko nasilje (npr. deregulacijaali »prožnost« delovnih razmerij, zmanjševanje re-45Davis (2009: 257) poudarja, da prebivalstvo slumov – po podatkihOrganizacije združenih narodov – zdaj narašča za neverjetnih 25milijonov na leto.46No, po drugi strani pa obstajajo/nastajajo tudi osiromašena okolja,ki se – pogosto presenetljivo uspešno (vsaj glede na objektivnemožnosti in omejitve) – upirajo »slumizaciji« in njenim razdiralnimali uničevalnim učinkom, npr. taka, ki si prizadevajo za prehransko,zdravstveno in izobraževalno samozadostnost, ki iščejoalternativne načine pridobivanja in uporabe energije, ki vztrajajopri samoupravnem (bolj ali manj »horizontalnem«) vodenju naselja/skupnosti,ki krepijo (so)delovanje na podlagi solidarnostiin vzajemnosti, ki razvijajo inovativne mehanizme za reševanjesporov, ki spodbujajo razvoj avtonomnih/nekomercialnih medijev… Glede podrobnejše analize politično organiziranega odzivanjana strukturno nasilje (oziroma na politiko, ki vključuje načrtnoizključevanje in podrejeno – zatiralsko in izkoriščevalsko – vključevanje)prim. Gregorčič 2009: 325–346. Avtorica nameni posebnopozornost samoupravljanim tovarnam in mestnim četrtim vArgentini, majevskim avtonomnim zapatističnim skupnostim izChiapasa … Še posebej zanimiva pa je kubanska »naključna revolucija«.Kuba, ki je bila dolgo časa ena od najhitreje razvijajočih sedržav v Latinski Ameriki (navkljub trgovinskemu, ekonomskemuin finančnemu embargu ZDA, ki se je začel februarja 1962), se je zrazpadom sovjetskega bloka čez noč znašla v hudi krizi, saj ji je nenadomazačelo primanjkovati hrane, goriva, zdravil in kemikalij zakmetijstvo: »Castro je obdobje po letu 1989 poimenoval ‘posebnoobdobje’, raziskovalci pa dokazujejo, da je Kuba bolj spontano kotnačrtovano že do leta 1999 izvedla najobsežnejši program organskegain trajnostnega kmetijstva in dosegla zgodovinsko stopnjosamozadostne države. […] Načela ekološkega kmetijstva, nov načintrajnostnega razvoja in življenja v okviru domačih naravnih virovin zmožnosti so vključili tudi v izobraževalne načrte in vpeljalialternativno medicino v zdravstvene domove in bolnice. Kuba imadanes najvišjo kakovost življenja v regiji in eno od najbolj izobraženihpopulacij v vsej Latinski Ameriki.« (Gregorčič 2009: 339–340)173

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2, s. 164-177alne – individualne in socialne – mezde, krčenje formalnegatrga »delovne sile«, podaljševanje delovnega časa, povečevanjedelovnih obremenitev in storilnostnih pritiskov, redčenjepravic delavcev in slabitev njihove pogajalske moči …), večjaje politična skušnjava, da se uporabijo strožje kazenskopravnesankcije zoper tiste, ki se nočejo (ali morda ne morejo) uklonitizahtevam zakonitega mezdnega dela, ampak raje izberejotako ali drugačno prepovedano ali kriminalno opcijo, npr. v»podzemni« ekonomiji (zato ni presenečenje, da je do največjegapovečanja zaporniške populacije prišlo v tistih državah,ki so še posebej dosledno sprejele dogmatska priporočilaneoliberalne ekonomske »znanosti«). No, »kriminalizacijaurbanih revežev« (Wacquant), podkletena z »ničelno toleranco«do nekriminalnih »antisocialnih elementov«, vsekakorni edini vidik povečane državne represije v postmodernem»trku civilizacij« (oziroma v spopadu med bogatimi in siromašnimi).Vojni proti »kriminaliteti in drogam« se je namrečv zadnjem času pridružila še nizkointenzivna in po zloveščihnapovedih njenih protagonistov dolgotrajna (tretja svetovna)»vojna proti terorizmu« (ta je v primerjavi s prvo dosti bolj»neformalna«, saj je v precejšnji meri osvobojena od veljavnihnormativnih omejitev, za nameček pa ponuja tudi kalejdoskopskopaleto donosnih poslovnih priložnosti za cvetoči zasebnisektor »industrije varnosti« 47 ). A to še ni vse. Bogate inprivilegirane skupine se zoperstavljajo grožnjam, ki tlijo (aliže vrejo) v rezervoarjih človeške bede, tudi v vrsto preventivnihukrepov, predvsem s postavljanjem vsakovrstnih barikadoziroma s prostovoljnim zapiranjem v skrbno varovane enklave(oaze sreče, 48 pozitivnega razmišljanja, zdravega življenja,politične korektnosti, permanentnega »samouresničevanja«in »duhovne rasti«, pedantne »skrbi zase«, sterilne čistoče,terapevtskega obravnavanja »deviantnega« vedenja in sevedaporabniškega hedonizma oziroma udobja in razkošja, ki garutinsko servisira in vzdržuje »nevidna« služinčad).Sklepna opazka47Prim. Klein 2009: 336–354; 422–434.48Prim. Scheerer in Hess 118–125.49Prim. Wacquant 2008: 68–69.V (pre)obilju sedanjih in preteklih kaznovalnih praks vsekakorni težko razbrati »logike« prisilnega (in deloma tudi ideološkega)urejanja odnosov med bogataši in reveži. V postmodernemkapitalističnem sistemu so se neenakosti med tema»dvema narodoma« (Disraeli) le še povečale 49 (za nameček paje hegemonija neoliberalnih dogem proizvedla še osupljiv delež»odvečnega« prebivalstva), in sicer tako v »prvem svetu«kakor v »tretjem« (medtem ko je »drugi svet« v glavnem žeizhlapel v »tranzicijskih« procesih). V zadovoljnih očeh premožnihin privilegiranih slojev so reveži večinoma dojeti (inobravnavani) kot: (a) varnostna (kriminalna ali teroristična)grožnja (pred katero se je treba čim bolj zavarovati, npr. zumikom v »ograjene skupnosti«, vase zaprta naselja – bolj alimanj posrečene replike/imitacije Beverly Hillsa – ali komplekse,ki spominjajo na srednjeveške trdnjave 50 ); (b) vir cenenegadela (katerega izkoriščanje se lahko mirno prepusti piramidnishemi bolj ali manj brezimnih »podizvajalcev«); (c) estetskamotnja (ki jo je najbolje »ne videti« ali vsaj »pomesti pod preprogo«,tj. odriniti čim dlje od prizorišč, 51 na katerih so razstavljenibleščeči simboli gospodarskih čudežev in zgodb ouspehu). To pomeni, da prevladujoča politika do (relativnoin absolutno) prikrajšanih ne temelji le na izključevanju (alipostavljanju najrazličnejših – npr. fizičnih, ekonomskih, urbanističnih,pravnih, kaznilniških, kulturnih in semantičnih– »zidov«), ampak tudi na (prisilnem) vključevanju, ki predpostavlja»prostovoljno« (in kajpak krotko!) sprejemanje sistematičnegaizkoriščanja in poniževanja (pogosto celo odpovedčloveškemu dostojanstvu), npr. v tem ali onem sektorju »neformalne«,»senčne« ali »umazane« ekonomije.Revščina (in zapostavljenost) je kajpak trdoživ družbenipojav (in domala »večni« kriminološki problem), ki vztrajatudi v »družbah porabniškega izobilja« (čeprav le kot lastnostmanjšinskega – politično nepomembnega – dela prebivalstva).To, kar pa bi lahko opisali kot novost postmodernih časov, jeupad(anje) »upravljavskega optimizma«, 52 tj. razraščanje nezaupanjain dvoma o zmožnosti (in torej ne le o pripravljenosti)države, da bi odpravila ali zmanjšala/omilila različna prikrajšanja(v zvezi s tem pa se čedalje bolj postavlja še vprašanje,kdo je zares v slabem položaju zaradi naključnih – biološkihali družbenih – okoliščin, in ne zaradi odločitev ali dejanj, zakatere je »odgovoren« izključno on sam; to zadrego je, kot jevideti, še najlažje »rešiti« na ta način, da se preveč darežljivaali potratna »socialna država« čim bolj skrči, »racionalizira«in preobrazi v aparat, ki si prizadeva – bodisi s korenčkombodisi s palico – okrepiti »etiko zanašanja na samega sebe«).Po drugi strani pa je še vedno zelo vplivno stališče, da sta najboljše(če že ne kar čudežno) zdravilo za neenakosti gospodarski»razvoj« in »rast«, ki bosta prej ali slej ustvarila »učinekkapljanja« (trickle down effect). No, in če želimo, da se bo»družbeno« bogastvo čim hitreje in čim bolj izdatno povečalo50Prim. Davis 2009: 152–158.51Davis (2009: 128–143) opozarja, da se revni ljudje v urbanemtretjem svetu upravičeno bojijo mednarodnih dogodkov na visokiravni – npr. konferenc, obiskov dostojanstvenikov, športnih dogodkov,festivalov in lepotnih tekmovanj –, saj oblasti tedaj skrbno»počistijo« (oziroma »polepšajo«) mesta, kar pomeni tudi prisilnoizselitev »grdih« stanovalcev (zaradi olimpijskih iger v Seulu inInjonu je bilo prisilno preseljenih nič manj kakor 720 000 ljudi).52Prim. Kymlicka 2005: 236–238.174

Zoran Kanduč: Kaznovanje in nagrajevanje v (post)moderni družbi - kriminološki prispevek k teoriji sankcioniranja(s čimer naj bi se povečala blaginja vsakogar in vseh), se pravzapravne bi smeli lotiti (pravno)političnega odpravljanja aliresnega zmanjševanja neenakosti, saj so te pomembno, celonujno gonilo akumulacije in gospodarske »rasti« (ter eo ipsodružbenega »napredka«). 53 Z drugimi besedami: naše »človekoljubje«je treba omejiti zgolj na najbolj kričeče primeretakih ali drugačnih ponesrečencev in osmoljencev (načelomapa naj si pomaga vsak sam, kot pač zna, zmore in hoče), zakajda bi uspešno pozdravili »družbene bolezni«, bolniki ne smejoprenaglo okrevati (saj so pomemben vzgib konkurenčnihprednosti, za nameček pa še pravcata »zlata žila«, vir otipljivihdobičkov in subvencij, ki derejo v žepe premožnih 54 ).Kakor koli že, očitno je, da vrtoglavo visokih dohodkov ingroteskno nabreklega premoženja postmodernih elit nikakorni mogoče ovrednoti kot zasluženih ali legitimnih. In še več,v oči bode tudi presunljiva imunost »svetih krav« v razmerjudo (ne)formalnega kaznovanja, 55 še posebej pa dejstvo, da so za53»Prevladuje ideja, da je bolje, da z združenimi močmi povečamopogačo (tako da bo vsakdo dobil več in vsi zadosti), kakor da seprepiramo za kose majhne pogače. Ta ideja je sicer zelo privlačna,upoštevati pa je treba tudi, da se vsi ekonomisti strinjajo, daakumulacija ni možna, če dohodki niso močno neenaki. […] Dabi popravili neenake razmere, je treba to neenakost za začetek šepovečati. To naj bi bilo nujno zato, da bi se nabralo dovolj prihrankov,ki bi jih lahko investirali v gospodarstvo in s tem zagotovilinjegov vzpon. V večini modelov je določena mera neenakosti– precej cinično – prvi pogoj za akumulacijo. Sir Arthur Lewis,Nobelov nagrajenec za ekonomijo, je trdil, da neenakost koristigospodarski rasti, češ da bogataši privarčujejo več kakor reveži inzato več investirajo, tako pa nastane bogastvo za vse. Najrevnejšiso naposled deležni slavnega ‘ostanka’.« (Latouche 2009: 63)54Prim. Ziegler 2007: 67–87.55Nekaznovanost – političnih, vojaških, ekonomskih, policijskih inverskih – elit/hierarhij (in njihovih vazalov) ima še posebej dramatičnaučinke v Latinski Ameriki, kjer so bili po koncu obdobjadiktatur in »umazane vojne« le redki zločinci postavljeni pred sodiščein obsojeni. Reakcije ljudi (escraches) – še zlasti neposrednihin posrednih žrtev – na impunidad (pa tudi na družbenopolitično»normalizacijo pozabe« in »nezdravo strpnost«) so raznovrstne ininovativne. Denimo: (a) izbiranje informacij ter javno razkrivanjeobraza, imena, priimka, naslova in telefona državno nekaznovanihzločincev na prostosti; (b) zavračanje in izolacija ter organizacijaprotestov pred njihovimi stanovanji; (c) ohranjevanje živegain dejavnega spomina na izginule/preminule žrtve ter njihove morilcein mučitelje (mnogi od njih – približno 60 000 vojaških oseb– so se teh peklenskih veščin učili v obskurni ustanovi WesternHemisphere Institute for Security Cooperation, ki je verjetno boljznana po svojem starem imenu School of the Americas). Vidimotorej, da se escraches precej odmikajo od naših ustaljenih predstavo »nedolžnosti, zločinu, obsodbi in kazni«: »Drugače od vladajočepolitike, ki etične sodbe povezuje z abstraktnim pojmovanjempravice, escraches delujejo v konkretni realnosti sosesk. S tem nepreizprašujejo le meja državnega monopola nad pravico, temvečsvoje družbeno neodgovorno 56 in škodljivo početje pogosto celonagrajeni (npr. s podarjenim javnim/davkoplačevalskim denarjem,bajnimi odpravninami, davčnimi olajšavami, subvencijami,ugledom in častmi …). No, vse to je še kako značilno tudiza tukajšnji prostor, kjer se je s padcem »starega režim« (oziromaz zmago kontrarevolucije in razvojem »domačijskega« ali»omrežnega« kapitalizma, crony capitalism) zgodila predvsemzavisti vredna osamosvojitev in osvoboditev »načelnih koalicij«(sestavljenih iz političnih, strankarskih, državnih, poslovnih,menedžerskih, finančnih, cerkvenih, pravniških, medijskih/piarovskihin drugih imenitnežev, stare in nove »jare gospode«),ki so spretno izrabile (oziroma privatizirale) novorojeno državo(in njeno »pravo«) za relativno hitre in preproste (npr. parazitskein plenilske) načine bogatenja (predvsem v škodo družbenegain javnega premoženja). Dokaj utemeljeno je tudi pričakovati,da tranzicijske – transparentne in netransparentne, zakonite innezakonite – kraje in prevare ne bodo nikoli zares sankcionirane.Ne glede na neusahljiv hudournik »afer« in »škandalov« pase ni odveč vprašati, ali je sploh smiselno, da tovrstne primerezasebnega okoriščanja obravnavamo v perspektivi »zločinain kazni«. Razlog ni le morebitna pokvarjenost/podkupljivost,brezbrižnost ali nesposobnost pravosodnega sistema, nadležnaiznajdljivost advokatov ali (pogosto bržkone načrtna) ohlapnost»veljavnih pravil igre«. Problem je v tem, da so nasilje, kraja,prevara, izsiljevanje in oderuštvo (ne nazadnje pa tudi čaščenjezasebnega bogastva in njegovih ponosnih »nosilcev«) pravzapravpogoji sine qua non za normalno delovanje kapitalističnegasistema. Državno kaznovanje te ali one »črne« ali »garjave«ovce sicer lahko vsaj malo (in za kratek čas) poteši ali ohladizamere, sovraštvo, jezo in frustracije »malega človeka« (ali celo»črede«), prav nič pa ne vpliva na rutinsko delovanje kapitalističnegasistema in njegovih najmočnejših institucij/organizacij.Sankcioniranje crimes of the powerful bi moralo biti torej dostibolj radikalno: spodnesti bi moralo strukturne in kulturne(oziroma vrednotne) temelje njihove moči, sile in privilegijev.To pa je strašno zahtevna, nevarna in nehvaležna politična naloga.Vsekakor je neprimerno lažje preklinjati »one zgoraj« (ternjihove pomagače in skrivače) pred televizorjem, v intimnemkrogu prijateljev in znancev ali v varnem zavetju anonimnih 57spletnih forumov. Ha, še lažje pa je čakati, da bodo člane pokvarjenihelit kaznovali kar njihovi (zlorabljeni) »hišni ljubimci«.Je morda razvpita psica Joy tista, ki je dramatično nakazalasmer razvoja (proti)kapitalističnega sankcioniranja?‘interpelirajo ljudi v etične in politične subjekte’.« (Kralj 2008:221–264) Prim. tudi Zadnikar 2007: 349–352.56V zvezi s filozofsko zanimivim problemom »dobre«, »legitimne«,»nujne« ali »plemenite« korupcije (noble cause corruption) glejCoady 2008: 86–103.57Glede (ne)moralnih praks v virtualnih prostorih prim. Peršak2009: 193–196.175

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2, s. 164-177Literatura1. Arendt, H. (2006). Med preteklostjo in prihodnostjo: šest vaj vpolitičnem razmišljanju. Ljubljana, Krtina.2. Bauer, J. (2008). Princip človeškosti. Ljubljana, Študentska založba.3. Beauvois, J.-L. (2000). Razprava o liberalni sužnosti: analiza podrejanja.Ljubljana, Krtina.4. Beccaria, C. (2002). O zločinih in kaznih. Ljubljana, Pravnafakulteta in Cankarjeva založba.5. Brecht, B. (2009). Zgodbe gospoda Keunerja; Me-ti. Knjiga obratov.Ljubljana, Studia humanitatis.6. Coady, C. A. J. (2008). Messy Morality: The Challenge of Politics.Oxford, Clarendon Press.7. Davis, M. (2009). Planet slumov. Ljubljana, Založba /*cf.8. Downes, D. (2001). The macho penal economy: Mass incarcerationin the United States – a European Perspective. V: Garland, D.: MassImprisonment: Social Causes and Consequences. London, Sage,str. 51–69.9. Durkheim, E. (1984). The Division of Labour in Society.Macmillan, London.10. Engels, F. (1977). Očrti za kritiko nacionalne ekonomije. V: Marx,K.; Engels, F.: Izbrana dela (I. zvezek). Ljubljana, Cankarjevazaložba, str. 209–244.11. Foucault, M. (1984). Nadzorovanje in kaznovanje. Ljubljana,Delavska enotnost.12. Frankfurt, H. G. (2009). Razlogi ljubezni. Ljubljana, Krtina.13. Garland, D. (1990). Punishment in Society. Oxford, ClarendonPress.14. Gregorčič, M. (2009). Politična topologija slumov. V: Davis, M.:Planet slumov. Ljubljana, Založba /*cf, str. 317–347.15. Hirschman, A. O. (2002). Strasti in interesi: politični argumentiza kapitalizem pred njegovim zmagoslavjem. Ljubljana, Krtina.16. Kozinc, N. (1998). Rif, Raf – Pafff. Časopis za kritiko znanosti, št.190–191, str. 105–111.17. Klein, N. (2009). Doktrina šoka: razmah uničevalnega kapitalizma.Ljubljana, Mladinska knjiga.18. Kraigher, A. (1998). Svinčena leta italijanske levice. Časopis za kritikoznanosti, št. 190–191, str. 131–150.19. Kralj, G. (2008). Izginuli in vrnjeni: pričevanja o uporih vGvatemali in Latinski Ameriki. Ljubljana, Založba /*cf.20. Latouche, S. (2009). Preživeti razvoj. Ljubljana, Založba /*cf.21. Marx, K. (1977). Kritika nacionalne ekonomije (Pariški rokopisi1844). V: Marx, K.; Engels, F.: Izbrana dela (I. zvezek). Ljubljana,Cankarjeva založba, str. 245–398.22. McGuire, J. (2004). Understanding psychology and crime: perspectiveson theory and action. Maidenhead, Open UniversityPress.23. Negri, A.; Hardt, M. (2003). Imperij. Ljubljana, Študentska založba.22. Nietzsche, F. (1988). Onstran dobrega in zlega; H genealogijimorale. Ljubljana, Slovenska matica.24. Peršak, N. (2009). Virtualnost, (ne)moralnost in škodljivost.Normativna vprašanja nekaterih oblik kibernetične kriminalitete.Revija za kriminalistiko in kriminologijo, št. 3, str. 191–199.25. Rawls, J. (1971). A Theory of Justice. London, Oxford UniversityPress.26. Renner, K. (1972). The Development of Capitalist Property and theLegal Institutions Complementary to the Property Norm. V: Aubert,V.: Sociology of Law. Harmondsworth, Penguin, str. 33–45.27. Ruggiero, V. (2001). Crime and Markets: Essays in Anti-Criminology. Oxford, Oxford University Press.28. Singer, P. (2008). Praktična etika. Ljubljana, Krtina.29. Steinert, H. (1998). »Ideology with human victims«: the institutionof »crime and punishment« between social control and socialexclusion: historical and theoretical issues. V: Ruggiero, V. et al.:The New European Criminology: Crime and Social Order inEurope. London, Routledge, str. 405–424.30. Scheerer, S.; Hess, H. (1997). Social Control: a Defence andReformulation. V: Bergalli, R.; Sumner, C.: Social Controland Political Order: European perspectives at the end of theCentury. London, Sage, str. 96–130.31. Scheerer, S. (1998). The delinquent as a fading category of knowledge.V: Ruggiero, V. et al.: The New European Criminology:Crime and Social Order in Europe. London, Routledge, str. 425–442.32. Therborn, G. (2008). What Does the Ruling Class Do When ItRules? London, Verso.33. Wacquant, L. 82008). Zapori revščine. Ljubljana, Založba /*cf.34. Wallerstein, I. (2006). Uvod v analizo svetovnih sistemov.Ljubljana, Založba /*cf.35. Walker, N. (1991). Why Punish? Oxford, Oxford UniversityPress.36. Walsh, A. (2002). Biosocial Criminology: Introduction andIntegration. Cincinnati, Anderson Publishing.37. Wright, R. (2008). Moralna žival: pogledi evolucijske psihologijena človeško naravo. Ljubljana, Mladinska knjiga.38. Young, J. (2002). Critical criminology in the twenty-first century:critique, irony and the always unfinished. V: Carrington, K.; Hogg,R.: Critical Criminology: Issues, debates, challenges. Uffculme,Willan Publishing, str. 251–274.39. Young, J. (1999). The Exclusive Society. London, Sage.40. Zadnikar, D. (2007). Kazen v času vzpona razpršene moči. V:Arendt, H.: Eichmann v Jeruzalemu. Ljubljana, Študentskazaložba, str. 345–368.41. Ziegler, J. (2007). Imperij srama. Zagreb, Izvori.176

Zoran Kanduč: Kaznovanje in nagrajevanje v (post)moderni družbi - kriminološki prispevek k teoriji sankcioniranjaReward and punishment in (post)modern society – criminologicalcontribution to the theory of sanctioningZoran Kanduč, LL.D. Senior Research Fellow, Institute of Criminology at the Faculty of Law,University of Ljubljana, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana, SloveniaWhen talking about rewarding, the first thought that runs through one’s head is money. However, the designation “reward” includesalso gratifications related to drives (or emotional dispositions), which can be classified in the semantic space of the Greek notion thymos(meaning in particular the need of the human animal to be noticed, recognized, accepted, appreciated or to be worthy of attention,kindness and love in a successful relationship with “important others”). An individual’s perception that he/she is undeservedly or unjustlyinsufficiently rewarded has clear criminological implications, manifested by feelings of humiliation, shame, resentment, envy, anger,revengefulness, hate, a feeling of relative deprivation and aggressiveness. On the other hand, it is more or less clear that punishment hasbecome in our time a considerably more difficult control activity, not least due to extremely frequent violations of norms (or becauseof a progressive decline of “authority”, which is a socio-psychological phenomenon that is simultaneously cause and consequence of agrowth of cynicism, opportunism, narcissistic “individualism”, competitive struggle, distrust in principal institutions and even in peoplein general, an increased self-confidence of both powerful and less powerful “criminals”, the striking selectivity of formal and informalagencies of sanctioning, the class nature of legal prescriptions, the normalized corruptness and greed of political and business elites, theunwillingness or incapacity of members of the judicial proletariat to exercise adequately their power and perform their heteronomouswork etc.). The “crisis” of punishment often seems to contribute to quasi-judicial reactions (to subjectively perceived wrongs) in private(individual or group) arrangements and also encourages a tendency to release accumulated anger against one or other category of thehandiest “scapegoats” or “good enemies”.Key words: post-modern society, punishment, reward, violation of norms, criminal justice system, social sanctions, neo-liberalismUDC: 17.022.2 : 316.3”19”177

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2, s. 178-190Tehnično nadzorovanje vsakodnevnega življenja -postdisciplinske teoretične perspektiveAleš Završnik *Razvoj mikroelektronike, podatkovnih zbirk in računalniških mrež je v povezavi z etiko identifikacije, zabavljaškokulturo, menedžersko paradigmo pri upravljanju družbe, vero v tehnični napredek, komercializacijo varnosti,zatonom humanističnega razumevanja posameznika in vzponom neoliberalizma, privedel do povečanega nadzoravsakodnevnega življenja. Informacijskonadzorstvene tehnične rešitve so v specifičnem družbenem okolju postalerazumljene kot tiste, ki naj rešijo »problem kriminalitete«. Tehnične oblike nadzora se razraščajo kot video nadzorulic, radio-frekvenčni sledilni čipi v predmetih za vsakodnevno rabo, hramba prometnih podatkov v javnihtelekomunikacijskih omrežjih. Vsem je skupno, da omogočajo intenzivnejše in stalno nadzorovanje. Zabeležena jenaša komunikacija, fizično gibanje in vse bolj tudi delovanje našega telesa (z napravami kot je letališčni varnostniscreening). Prispevek predstavi postdisciplinske nadzorstvene teorije, ki reflektirajo nastanek informacijskonadzorstvenega arhipelaga in kritizirajo metaforo Foucaulteve panoptične disciplinske družbe. Najprej predstavi marksistično indisciplinsko teorijo nadzorovanja, nato pa teorije: (shizofrenega) nadzora v nadzorstveni družbi, sinoptičnega nadzora,aktuarskega nadzora agregatov, korenikastega nadzora in nadzora »na površini« v družbi simulakra.Ključne besede: družbeno nadzorstvo, informacijska tehnologija, tehnično nadzorovanje, vsakdanje življenjeUDK: 316.738 : 0041 Razraščanje informacijskonadzorstvenega arhipelagaDigitalni postopek pretvorbe predmetov, oseb, prostorovin informacij v digitalne podatke, ki se z lahkoto pretakajopo računalniških mrežah in kopičijo v baze podatkov, spreminjaintenziteto, subjekte in objekte nadzora. Nadzorstvo 1je staro toliko kot družba – »ubi societas ibi observationis etdisciplinae«, vendar pa informacijskotehnične oblike nadzora,ki smo jim priča danes v obliki videonadzora ulic, radiofrekvenčnihsledilnih čipov v dokumentih in predmetih osebnerabe, hrambe prometnih podatkov v javnih telekomunikacijskihomrežjih itn. spreminjajo kvaliteto nadzorovanja. Številniinformacijski pripomočki omogočajo intenzivnejše (globlje inširše), 2 ubikvitarno in permanentno (24/7/365) nadzorovanje.*Aleš Završnik, dr. pravnih znanosti, raziskovalec na Inštitutu zakriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Poljanski nasip 2.1Z besedo nadzor v slovenščino prevajamo angleški surveillance intudi control, francoski surveillance in tudi discipline, nem. Überwachungin tudi soziale Kontrolle. V tem kontekstu bi bil ustreznejšiprevod v slovenščino tehnično nadzorovanje ali tehnološkopodkrepljeno nadzorovanje, saj ne gre za nadzorovanje kot kontrolo(angl. control), ne za monitoring ali opazovanje (angl. observation),ne za vohunjenje, ne za prisluškovanje, ne za infiltracijo,špijonažo ali supervizijo, čeprav lahko zajema vse navedeno.2Glej Ball, Webster 2003.Zabeležena sta naša komunikacija in gibanje, ves čas za sabopuščamo digitalno sled. 3 Opazovano je tudi delovanje našegatelesa, letališčni screening telesa potnikov meri fiziološka stanja(srčni utrip, električno prevodnost kože) z namenom preveritipovečano telesno dejavnost potnika in njegovo »terorističnotveganje«. Naše telo, fizično gibanje in simbolna komunikacijaso zato danes digitalno prestreženi, shranjeni, analizirani, primerjaniin posredovani naprej po komunikacijskih mrežah nanačine kot še nikoli doslej.Nadzorovanje, ki smo ga s Foucaultem razumeli kot nekaj,kar se izvaja v (prostorsko in časovno) določljivih institucijah(zaporu, tovarni, šoli, družini) in proizvaja (sistemsko ustrezne)tipe subjektivnosti z discipliniranjem, se je spremenilo.Nadzora tudi ni več mogoče osmišljati zgolj v obstoječem pravnemjeziku – češ spremembe v nadzoru ogrožajo (individualističnozasnovano) koncepcijo temeljnih človekovih pravicin svoboščin. Pred dobrimi desetimi leti je direktor podjetjaSun Microsystems vzkliknil, da tako ali tako nimamo nobenezasebnosti več: »Get over it!«, kar je že bil odraz, da se vsebinakoncepta zasebnosti spreminja in da zasebnost postajatržna dobrina. 4 Zato so nove oblike pravnega varstva temelj-3»V živo« iz slovenskih krajev na URL: http://freeweb.siol.net/dusanbo/,dostop 21. 2. 2010.4O spremembah glej Leman-Langlois 2008c.178

Aleš Završnik: Tehnično nadzorovanje vsakodnevnega življenja - postdisciplinske teoretične perspektivenih človekovih pravic s sui generis institucijami, kot je »informacijskipooblaščenec«, kakor obliž na umirajočem telesu inkažejo na nezadostno razumevanje sodobnih oblik nadzora.Spremembe v nadzoru se namreč precej globlje zarezujejo vdružbeno tkivo, in postfoucaultevske oziroma postdisciplinsketeoretične perspektive jih poskušajo osmisliti na novo.Izhajajo iz razumevanja, da sodobne tehnično podkrepljeneoblike nadzora ne ogrožajo le zasebnosti in osebnostnihpravic, temveč upoštevajo dejstvo, da se v temelju spreminjadružbeno tkivo (»družbeni cement«) postmodernih okcidentalnihdružb, da se spreminja odnos posameznika do državneoblasti, da imajo vedno večjo moč nadzora korporacije (kotusmerjevalci in organizatorji potrošnje in dela), da se spreminjajotudi odnosi med posamezniki, ki lahko intenzivnejein na daljavo vohunijo drug za drugim, 5 in do določene meretudi oblast, spreminja pa se tudi sam način (samo)oblikovanja(vkulturacije) posameznika.Tehnični nadzor je neizogibno povezan s »kulturo narcisizma«(Lasch) in oznamčenja (Klein), s specifično postmodernodružbeno matrico etosa identificialnosti, ki zahteva vedno večpodatkov in identifikacij pri »pretoku« blaga, ljudi in komunikacije,6 vpet je v procese kulturne produkcije, dizajna, potrošništvain zabavljaške kulture, ki je spremenila informiranje(to je postalo »infotainment« z videoposnetki v živo). Vpet jev tehnokulturo, ki stavi na tehnični napredek kot glavno merilodružbenega napredka, v obdobje zatona humanističnegarazumevanja posameznika, vzpona neoliberalizma in njegovetantre v zmožnost samoregulacije trga in povečanega pomenaodgovornosti posameznika vis-á-vis minimalni državi (potrošnikisami kupujejo alarmne sisteme, sledilne naprave ipd.). Kspremembi nadzorovanja prispeva še vzpon menedžerske paradigmepri upravljanju družbe, po kateri se družbeni problemirazumejo kot nekaj, kar je mogoče (in treba) »upravljati na površini«,kar je mogoče s primerno pregrado ali mejo izolirati,omejiti in odstraniti na način, ki ne zahteva razmisleka o »globljih«družbenih in strukturnih vzrokih. 7 Nazadnje je tehničnopodkrepljen nadzor del postopne komercializacije varnosti, 8 kije postala velik posel 9 in je pospešila zasebno pobudo pri »odkrivanju«tveganj, ki naj jih tehnične naprave zaznajo.Te lastnosti družbenega okolja so na eni strani privedledo informacijskonadzorstvenih tehničnih rešitev, ki naj rešujejodružbene probleme (tega, da se pred kriminalitetoposkušamo obvarovati s tehnološkimi rešitvami (»arhitekturo«),kot so »super-max« zapori, in videonadzornimi sisteminamesto z odpravljanjem revščine in pogoltnosti finančnegaestablišmenta), po drugi strani pa so prav te tehnične rešitvepovratno okrepile družbene procese in opisano kulturnomatrico. Vzajemno podkrepljevanje kulture in tehnologije jezato ključno za razumevanje tehnično podkrepljenega nadzora.Informacijska tehnologija, ki spreminja nadzorovanje vpotrošniški »družbi spektakla«, nikoli ne vstopa v (vrednostno)nevtralen družbeni prostor. Sama po sebi ni »dobra« ali»slaba«, samostojno ni zmožna povzročiti sprememb v nadzorovanju.Vstopa v specifičen kulturnocivilizacijski prostorin le tu učinkuje kot sredstvo perpetuiranja, poglabljanja inrazširjanja procesov vključevanja/izločanja kot mehanizem za(pospeševanje) družbene segregacije in stratifikacije. 10Povečevanje nadzorovanja vsakodnevnega življenja, 11 kije rezultat razvoja mikroelektronike, baz podatkov in računalniškihmrež, je danes privedlo do ponovnega osredinjanjaštevilnih znanstvenih disciplin na družbeni nadzor, od sociologije(odklonskosti), politične teorije, filozofije, psihologije patudi geografije do tehničnih študij. 12 S kriminološkega vidikanas zanima, kako je nadzor povezan z deviantnostjo (in njenopercepcijo) in odgovorom nanjo. To zanimanje po eni straniobsega zanimanje za konkretne oblike tehničnega nadzora, kotso telekomunikacijsko prisluškovanje in neposredno vizualnoopazovanje rizičnih, deviantnih in osumljenih posameznikov,videonadzorovanje javnih prostorov (letališč, cestnega sveta),nadzorovanje v zaporih, internetno nadzorovanje, elektronskonadzorovanje obsojencev, nadzorovanje, povezano s potrošniškokomoditeto, po drugi strani pa skuša oblikovati metapripovedv obliki postdisciplinskih teorij nadzora. 135Slogan storitve Google Latitude je: »See where your friends are rightnow.« Po URL: http://www.google.com/intl/en_us/latitude/intro.html, dostop 28. 2. 2010.6Lyon 2009: 55.7Glej Wacquant 2008.8Boj za posel pri prodaji letaliških preslikovalcev telesa (angl. fullbodyscanner) je velik. Cena ene naprave znaša okrog 150.000dolarjev, skupno naj bi ameriška letališča takoj po dogodku»božičnega bombaša« konec leta 2009 investirala 600 milijonovdolarjev za te naprave. Po Clark 2010.9O nabrekanju računalniške varnostne industrije glej Yar 2009.10Po Lyon 2003.11Tako Haggerty in Ericson 2000, Staples 2000, Lyon 2001.12Glej na primer posebne študijske programe nadzorovanja (naOpen University London), posebne strokovne revije (Surveillanceand Society), posebne znanstvene konference itn.13Ločnico med različnimi znanstvenimi vedami, ki se zanimajo zaizvajanje ali osmišljanje nadzora, je v času razraščenega nadzorapogosto nemogoče potegniti. Kriminologija je neločljivo speta zdrugimi vednostmi, neločljivo je povezana s teorijo socialneganadzora itn. O ločnici med kriminologijo in družbenim nadzoromglej Kanduč 2007: 13.179

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2, s. 178-1902 Postdisciplinskim nadzorstvenim študijamnaproti2.1 Marksistična teorija nadzorovanjaMarksistična nadzorstvena teorija se osredinja na represivnonaravo nadzora in ga utemeljuje na razrednem boju. 14Ključni element razrednega boja je uveljavljanje ideologijevladajočega razreda, kar dosega neposredno s formalnim inposredno z neformalnim družbenim nadzorovanjem, ki jeprimarno zatiralne narave. Formalni družbeni nadzor potekas kazenskim pravom in kazenskopravnim sistemom, neformalnidružbeni nadzor pa z družbenimi normami in družbenimiinstitucijami družine, šole, delovnega mesta, soseske.Marksistična teorija je prepričljiva v delu, kjer ponuja uvidev represivno naravo družbenega nadzora. Sodobno nadzorovanjeje podkrepljeno z ideologijo o vseprisotnih tveganjih(pred terorizmom, pandemičnimi boleznimi ipd.), in ta zahtevajonadzor, monitoring, opazovanje, snemanje in beleženještevilnih vidikov našega življenja: premikov ljudi, blaga,informacij, žive in nežive narave. Ideologija o tveganjih služiohranjanju obstoječe porazdelitve družbene moči, pozornostpreusmerja na nadomestne žrtve in »primerne sovražnike«:ogrožala naj nas ne bi farmacevtska industrija, temveč pandemija;ne ogroža nas trgovanje s prihodnjimi donosi na špekulativnihfinančnih trgih, ogroža nas nezaupanje v trge; neogroža nas vojna proti drogam, temveč droge same; ne ogrožanas nadzorstveno-varnostni kompleks, temveč identitetnodrugačni, ki jih je treba opazovati.Represivno naravo nadzora odražajo sodobne obveščevalno-varnostnezmogljivosti države, ki se krepijo z obveznohrambo prometnih podatkov v javnih telekomunikacijskihomrežjih. Kot ugotavlja Lemieux, 15 je informacijska tehnologijatemeljito spremenila policijsko delovanje. Velike količinepodatkov (v posamičnem kazenskem primeru tudi nekaj terabajtov),nanašajočih se na številne vidike posameznikovegaživljenja, ki jih doslej ni bilo mogoče sistematično analizirati(na primer vzorce gibanja s sledenjem na daljavo, profiliranjemnakupov, nadzorom uporabe bančnih kartic in komunikacije)in ki omogočajo oblikovanje novih (meta)podatkovo posamezniku (z rudarjenjem in povezovanjem podatkoviz doslej ločenih podatkovnih zbirk), so danes nekaj novegain ravno obveščevalno policijsko delovanje postaja prototippolicijskega dela. Obveščevalno-varnostna paradigma se širik drugim nosilcem moči – h gospodarsko-podjetniškemukompleksu z lastno industrijsko obveščevalno dejavnostjo.Zatiralne razsežnosti nadzora se odražajo tudi pri domnevnonevtralnih nadzorstvenih tehnologijah. Raziskave 16 o videonadzorujavnih površin, ki je domnevno zoper vse naperjenoenako, kažejo, da je pozornost dejansko usmerjena na določene»rizične« skupine (npr. mladino, ki popiva na ulicah) inda tehnologija varuje specifične varovane skupine (na primerprodajalce trgovin); to kaže na razredno naravo nadzora, nakar opozarja marksistična teorija.Marksistična teorija nadzora pa izpušča dejstvo, da se sodobneoblike nadzora ne izvajajo le vertikalno. Vladajoči razredne nadzoruje le vladane množice. Nadzor poteka v številnesmeri in iz številnih virov: državo nadzirajo drugi centri (gospodarske)moči, ti subjekti nadzora pa so tudi sami pod »očesom«(vidljivostjo) civilne družbe. Te tehnologije so danes delpotrošnikih želja: tehničnonadzorstveno opremo, kot so prenosnitelefoni z vgrajenimi snemalniki zvoka in slike (da bi bilivedno na dosegu »bližnjih«), nadzorne kamere varuške (da biimeli pod nadzorom otroke) vneto kupujemo sami. Vidljivostdelovanja političnih predstavnikov se povečuje in gibanje »sousveillance«(inverznega nadzorovanja) Steva Manna 17 spodbujarabo tehnologije, ki (vsaj delno in občasno) razgaljujeoblast. Postdisciplinske teorije nadzorovanja opozarjajo, 18 dase je smer vidljivosti spremenila. Tako so mnenjski voditeljiin estradniki v ospredju vidljivosti, imajo vpliv in moč in jih(»hočeš nočeš«) gledamo vsi. Čeprav so karikature zabavljaške»sploščene« kulture, so tisti, ki usmerjajo pozornost javnosti.2.2 Disciplinska teorija nadzorovanjaSodobne študije nadzorovanja še vedno konceptualno gradijona Foucaultevem »Surveiller et Punir« (1975), v kateremje Foucault postavil teorijo o disciplinah in disciplinski družbi(fr. la société disciplinaire). 19 Ta je nadomestila prejšnjo družbosuverenosti (fr. la société de souveraineté); razlike med njimaponazarjajo razlike v kaznovanju: če se je monarhična oblastizražala s krutimi telesnimi oblikami kaznovanja, ki naj obdolžencupustijo sledi (vpis) oblasti na samem telesu, in je vzbujalamočna čustva, imajo v disciplinski družbi osrednji pomen(vsaj na videz) bolj civilizirane (gotovo manj neposredno boleče)discipline. Te se izvajajo na »duši« in s treningom telesa,z opazovanjem, popravljanjem »nenormalnih« potez in napakposameznika, z nepretrganim preverjanjem in testiranjem.Subjekt postane v disciplinski družbi osrednja entiteta, ločenaod družbenega tkiva, središčno mesto izvajanja oblasti.16Po Hempel, Töpfer 2009 in Leman-Langlois 2008b.17Mann, Nolan, Wellman 2003.14Jones 2005: 47215Lemieux 2008.18Glej naslednje poglavje.19Foucault 2004.180

Aleš Završnik: Tehnično nadzorovanje vsakodnevnega življenja - postdisciplinske teoretične perspektiveFoucault pokaže, da ima disciplinska oblast dvojno naravoin ni samo zatiralna. »Subjektivacija« pomeni hkrati podreditevposameznika družbenemu redu in tudi postopeksubjektovega postajanja (psihičnega konstituiranja). Brezposameznikove »potopitve« v družbenosimbolno matrico nemoremo govori o subjektu. S tem Foucault opiše specifičenzgodovinski trenutek v nastanku modernih družb, modernedržave in posebnih vednosti, ki so zazrte v človeka (od psihologijedo kriminologije). Disciplinska oblast ni nikoli samo»dobra« ali »slaba«: posameznik se poskuša razumeti, a napodlagi te vednosti se z njim poskuša tudi zelo učinkovitomanipulirati. V subjektivaciji modernega posameznika igrajorepresivna oblast (državna birokracija, policija in vojska) intudi druge institucije, ki se sicer na površju kažejo kot povsemdobrohotne (šola in univerza, delovno mesto, družina), pomembnodvojno vlogo.Podobno kot marksistična teorija nadzorovanja tudiFoucault izoblikuje svojo teorijo na predpostavki hierarhičnegamodela (disciplinirajoči pogled moči potuje od zgorajnavzdol) in enotnega modela posameznika. Nadzornik v nadzornemstolpu je predpostavljeni pogled oblasti, in ta predpostavljenipogled je pogoj subjektovega samodiscipliniranjain treninga, ki nadomesti predmoderne oblike discipliniranjaprek telesa in emocij gnusa.Foucault z analizo suverenove (monarhične), pravne (klasične)in disciplinske tehnologije oblasti popiše načine, kakoso ljudje uporabljali svojo moč, jo razporejali in uporabljalinad drugimi. Uporaba moči, ki je bila natančno odmerjena inusmerjena, je sestavljala neko celoto, ki jo Foucault imenuje»tehnologije oblasti« – te sestavljajo konkretne prakse (podjarmljenja)in vednosti (kako te prakse izvesti). Ključna vprašanjaob razcvetu informacijskotehničnega nadzorstvenega arhipelagapa so: Ali se niso danes tehnologije oblasti (prakse in vednost)spremenile? Ali je subjekt še vedno osrednje mesto, nakatero cilja oblast? Ali Foucault ponuja zadosten konceptualniokvir za razumevanje sodobnih tehničnih oblik nadzora?3 Postdisciplinske teorije nadzorovanja20Gordon 1990.Korpus postdisciplinskih nadzorstvenih teorij poskuša doFoucaulteve panoptične družbe vzpostaviti distanco, a kljubkritiki Foucaulteva teorija o disciplinski oblasti še vedno ostajana dnevnem redu. Foucaultevi privrženci ugotavljajo, da se jenadzor zaradi razvoja elektronike, računalništva in računalniškihmrež sicer (kvantitativno) spremenil, a da Foucault ninič manj »aktualen«: gre za spremembe, ki so nas privedle v»elektronski panoptikon«, 20 za pojave, kjer v ospredje stopajodigitalizirani podatki v »podatkovnem nadzorstvu« (angl.»dataveillance«), 21 ki še vedno proizvaja enake učinke nadzora.Nasprotniki teze o disciplinski in panoptični družbi pamenijo, da so sodobne oblike nadzora tako (pre)drugač(e)ne(intenzivnejše in ubikvitarne), da ne sledijo več disciplinskemuhierarhičnemu modelu (neodgovornega) nadzornika in (podjarmljenega)nadzorovanega. 22 »Pogledi« danes izhajajo iz različnihvirov in potujejo v različne smeri: enkrat smo nadzorovanimi, drugič nadzorujemo mi sami. Subjekt kot središčnomesto izvajanja oblasti je manj pomemben, je dekontekstualiziran(nadomeščajo ga »podatkovni dvojniki«) ali pomembenle kot del agregata (množice). Kako razumeti sodobne tehničneoblike vseprisotnega nadzora in kaj je (če sploh kaj) zares»post« v postdisciplinskih nadzorstvenih teorijah?3.1 Shizofren nadzor v nadzorstveni družbiMeje med disciplinskimi institucijami, ki so zaokroževalein ujele prostor in čas, so danes padle, zato Deleuze namestoo disciplinski družbi govori o družbi nadzora. 23 Delovanjeosrednjih disciplinskih institucij, v katerih se je subjekt vzpostavilna refleksiven način s praksami, ki jih je izvajal v tehinstitucijah, se je razpršilo. Posameznik ne prehaja več iz posamezneinstitucije v drugo na linearen način (tako, da iz družinevstopa v šolo in tovarno itn.), temveč je podvržen večinstitucijam hkrati. 24 Ker so meje institucij razpršene, nadzorne poteka samo znotraj institucije in ne preneha zunaj njenihmeja. Te disciplinske institucije ne zagotavljajo več diskretnegaprostora nadzora, nadzor se prekriva, doseg ene institucijegre čez njene meje.Za sodobno družbo je značilno, da v njej ne obstajata večinstanca, ki ukaze izdaja, in instanca, ki ukaze sprejema. Vnjej se vzpostavi anonimni sistem, ki ima različne dele (predele);v te je mogoče vstopiti s pomočjo gesel in šifer, izstopiti paiz sistema ni več mogoče, saj je tako vseobsegajoč. Ta družbaje preveč nestabilna in »tekoča«, da bi se obdržala linearnaprodukcija vidljivosti, ki poteka od nadzornika k nadzorovanemu.Osrednje mesto tega nadzorovanja je zato spremenjeno– individuum, na katerega so usmerjene prakse in vednostinstitucij disciplinske družbe, ni več središčna in nedeljivacelota. Zaradi spremenjenih in razpršenih načinov nadzoraje postal deljiv na manjše enote, pomnogoterjen, razklan inshizofren »dividuum«. Te manjše enote in deli pa so postaliobjekt nadzora.21Lyon 1994.22Glej Haggerty 2006.23Fr. la société de contrôle, angl. control society. Po Deleuze 1995.24Hardt, Negri 2001: 196.181

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2, s. 178-190Zato ni nenavadno, da so prav vse osrednje družbeneinstitucije disciplinske družbe danes v krizi. Zapor naj vseod sedemdesetih let prejšnjega stoletja ne bi »deloval«. OdMartinsonove študije, ki je tlakovala pot neoliberalnemu zasukuv kriminalitetni politiki, je očitno, da zapor dobro deluje,le da se je vsebina pojma učinkovitosti spremenila. Učinkovitje v proizvajanju razreda (iz osrednjih družbenih tokov) izvrženihposameznikov, oblikovanju kriminalnih identitet inosebnostnih vzorcev posameznikov, ki bodo zelo verjetnorecidivirali. »Deluje« s tem, da izloča, sramoti, povzroča bolečino,odtujuje, kanalizira gnus »moralne večine« na obsojeno»manjšino«, omogoča projekcijo nakopičenih tesnob intudi generira gospodarsko rast. Privatizacija zaporskega kompleksaomogoča oživljanje regij, 25 in če vrednosti vrednostnihpapirjev padajo, se vrednost zasebne zaporske industrije povečuje.26Tudi institucija (monogamne heteroseksualne) družineje v krizi, 27 tovarno kot osnovno moderno celico proizvodnjematerialnih dobrin pa nadomešča korporacija. Ta ne temeljina strukturi hierarhično razporejenih delovnih mest, kjerje delo posameznega delavca prostorsko in časovno natančnoodmerjeno, in jo sestavljajo sklopi natančno popisanihdelovnih nalog, pravic in obveznosti delavca ter izmerjenihin tempiranih gibov. Hierarhija sicer ostaja, a je vedno boljzakamuflirana v kulturno formo. Sodobna kreativna delovnamesta v »na znanju temelječi družbi« od delavca zahtevajo, dadela doma, na potovanjih, na letališčih, da je notranje predandelu, intrinzično motiviran, da si »želi« napredek korporacije– ni dovolj zgolj predanost telesa, pomembna je zvestoba, kise manifestira v hlapčevski dosegljivosti kadar koli in kjer kolipo službenem telefonu in v oddaljenem delu po internetu. Čeje tovarna vzpostavila delavce – posameznike kot singularnatelesa za namene koristnosti, katere realizacijo je nadziral šef,delavski sindikati pa so organizirali množični odpor, je korporacijaposameznike uperila drugega zoper drugega in jihrazdvojila. Moč ostaja, le zakrinkana postaja, na videz prijaznain »kultivirana«. A ta razlika med prijazno formo in zakrinkanomočjo je ključna za razumevanje še večje obscenostiin nepredvidljivosti dela v korporaciji. 2825Daleč je čas, ko so prebivalci protestirali »Ne na mojem dvorišču!«,ko naj bi pri njih postavili zapor. Zapori ne uporabljajo kemikalij,niso hrupni, ne onesnažujejo okolja in med recesijami neodpuščajo zaposlenih (Lotke 1996: 22). V debatah o selitvi zaporaiz Guantanama v Thomson (Illinois) se je predsednik krajevneskupnosti Jerry Hebeler zavzemal: »To bo dobro za vas in okoliškekraje, še posebej zaradi služb, ki smo jih izgubili tukaj.« (PoBearak 2009.)26Glej gibanje delnic Corrections Corporation of America.27Glej Kanduč 2003.28Glej Žižek 2007.Korporacija ima tudi svoje življenje, prostorsko ni določljiva,njena dejavnost je razpršena po svetu, zdaj vlaga svoj kapitalv eno dejavnost, zdaj v drugo, ga hitro seli po računalniškihmrežah, uhaja iz nacionalnih držav v davčne »oaze«, hitro menjadelavce in išče fleksibilne trge dela, menja »glavo« z mobilnoelito vodilnih menedžerjev – oddelke o raziskavah in razvojuter za odnose z javnostjo in marketing ima v razvitih deželah,delovne roke ima v Kambodži, na Tajskem in v Vietnamu.Spremembe so zadele šole in univerze. Tu je zavladal koncept»vseživljenjskega učenja«, po katerem posameznik venomerišče neujemljivo (samo)redefinirajočo (se) vednost, ki seakumulira in samozanikuje, saj je tudi proizvodnja vednostipodvržena imperativom kapitala (z instituti price performamce,faktorji vpliva in value for money, ki jih mora zadovoljitisleherna raziskava). Namesto izpitnega ocenjevanja se uvedejosistematično in nepretrgano ocenjevanje (angl. audit culture),monitoring in mikroupravljanje. Izpitno ocenjevanje z enoznačnimiocenami postane drugotnega pomena. Ocenjujejose vzdržljivost, usmerjenost k cilju, predanost in predvsemuporabnost. Z uporabnostjo (»usmerjenega izobraževanja« ali»bolonjskega procesa«) je konec refleksivnosti in nenamenskevednosti. S tem pa je konec svobode oziroma možnosti zasvobodo: proizvedeni so »gladko delujoči, fleksibilni, mobilniin timski kloni«. 29Disciplinske institucije nadomeščajo bolj prosto lebdečeoblike nepretrganega nadzora. Ponazarjajo jih tehnični pripomočki,kot so prosto leteče nadzorne kamere (t. i. CCTVdrones oz. unmanned aerial vehicles – UAVs), 30 potrošniškaprofiliranja v trgovinah (s karticami zvestobe, frequent-flyerprogrami letalski družb, klubi zvestih kupcev), hramba prometnihpodatkov v telekomunikacijskih mrežah (ker smovsi potencialni teroristi) in hramba bioloških značilnostiposameznika (prstnih odtisov, preslikanih zenic, glasu inDNK-podatkov). Informacijske tehnologije pletejo gostokarceralno mrežo, vedno številnejši vidiki posameznikovegaživljenja postajajo (za)beleženi, evidentirani, shranjeni (innikoli več pozabljeni), primerjani in povezani z drugimi podatki.Disciplinske institucije nadomeščajo tokovi podatkov,ki izvirajo iz nadzornih sistemov, ti pa se raztezajo skozi celotnoposameznikovo življenje. 31 Te tehnologije so lebdeče, kerje njihova moč v potencialnosti in ker imajo vedno dvojnomožnost rabe: odvzemajo svobodo in jo dajejo, ogrožajo življenjein ga rešujejo. 32 Satelitsko (ali drugo elektronsko) sledenjeobsojencev, »obsojenih na nadzor« (angl. »sentenced to29Liessmann 2009: 39.30Več o letečih videonadzornih kamerah v Lewis 2010.31Glej Jones, 2005; Haggerty, Ericson 2000.32Glej Leman-Langlois 2008a: 2–3.182

Aleš Završnik: Tehnično nadzorovanje vsakodnevnega življenja - postdisciplinske teoretične perspektivesurveillance«), 33 je nadomestilo kazni zapora in obsojeni lahkoohrani pravico do gibanja, a po drugi strani ostaja pod »budnim«elektronskim očesom, ki beleži vse in si vse zapomni.Evropska iniciativa o zagotavljanju varnosti v prometu e-klic ssatelitskim nadzorom vozil rešuje življenja (v primeru nesrečeavtomobil sam pokliče na pomoč reševalce), a po drugi straniomogoča popoln nadzor v »realnem« času ali rekapitulacijoposameznikove vožnje (za nazaj).»Sovražni« panoptično potentni nadzornik, zoper kateregabi naperili kritiko, je postal izmuzljiv in nedoločen. Smith 34ugotavlja, da so tudi nadzorniki sužnji kapitala. So daleč odmočnih figur v »svetilniku« nadzora. Za nadzornike v nadzornihvideosistemih ugotavlja, da (1) so sami objekt monitoringain dominacije od zunaj. Pogosto so jim od zunaj vsiljenanavodila, kaj in kdaj naj opazujejo, zato je njihov strukturnipoložaj v nadzorstveni mreži šibak; (2) z notranjega vidikapredstavljajo le manjši del urbane nadzorstvene mreže in sona koncu komandne verige odločanja. Policija in drugi represivniorgani usmerjajo njihove poglede, jim ukazujejo, kaj najgledajo in kaj je (ne)pomembno; (3) fizična odmaknjenostod opazovanega dogodka jih dela impotentne. Pogosto lahkozgolj opazujejo nemočne žrtve, ki jih pretepajo napadalci, vse,kar lahko naredijo, je, da obveščajo o dogodku druge akterje.3.2 Sinoptično nadzorovanje v gledalski družbiRazmerje med nadzorovanimi in nadzorniki se je v sodobnidružbi zaradi množičnih medijev tako spremenilo,da Mathiesen 35 Foucaultevo shemo dopolnjuje: kar označuje»družbo spektakla« (Debord), je to, da večina vedno bolj opazujemanjšino. Panoptične tendence so še navzoče, a njihovakrepitev, ki jo je dobro zaznal Foucault, je pospremljena tudi znasprotnim procesom krepitve sinoptizma. 36 Zaradi lastnostisodobne družbe, kjer so navzoče panoptične (manjšina nadzorujevečino) in sinoptične nadzorstvene tendence (večinabolšči v manjšino), je za sodobno družbo primernejša oznaka»gledalska družba« (angl. viewer society).Mathiesen na prvi pogled obrača Foucaultev panoptizem.Nasprotuje Foucaultevi tezi, da je bil prehod iz monarhične oblasti(izvajane na telesu) v disciplinsko (usmerjeno na discipliniranjeposameznikove duše) nenaden ali da bi bil enovzročenoziroma »monokavzalen« (da bi se predmoderne oblike nadzorovanja,kjer je večina gledala manjšino, popolnoma opustile).33James 1979.34Douglas Smith 2009: 133–140.35Mathiesen 1997.36»Pan« (gr. vse) pomeni, da smo vidni vsi, »sin« (gr. hkrati) pomeni,da gledamo mi (večina).Obe vrsti oblasti sta obstajali že prej, pred poznim 18. stoletjem,ki ga Foucault postavlja za mejnik panoptičnih struktur.Že v rimskem cesarstvu je država uvedla davke in je bilo nujnoevidentiranje, to pa ima vedno panoptične učinke. Vse velikeinstitucije v zgodovini so imele podobne strukture, v novejšizgodovini vsaj Katoliška cerkev, inkvizicijska oblast in vojska.Prehod v moderno tudi ni pomenil, da bi se oblast diametralnospremenila in da bi ena oblika oblasti zamenjala drugo.Obe obliki nadzora sta ostali in se vzajemno okrepili. Takokot so panoptične oblike nadzora obstajale že pred koncem18. stoletja, so tudi sinoptične oblike po 18. stoletju ostale.Katoliška cerkev je z institutom spovedi, kjer posameznikinevidnemu predstavniku Cerkve zaupajo svoje skrivnosti, izvajalapanoptični nadzor (manjšina »dušnih pastirjev« je nadziralavečino), a proizvajala je tudi sinoptične oblike nadzora.Katedrale so bile »nastavljene« vsem na ogled, privlačile soljudi od daleč naokrog, zgrajene na vidnih, osrednjih lokacijahza sinoptično občudovanje. Vojska je z notranjo disciplinoprav tako zagotavljala možnosti nadzora podanikov (panoptičneučinke), pa tudi sinoptične učinke z močno vidnimivojaškimi voditelji, ki so po zmagi z ozaljšanimi uniformamivkorakali v osvojeni kraj.Nadzorovanje je sestavljeno iz panoptičnih in sinoptičnihučinkov in med obojimi prihaja do »intimne povezanosti, fuzijeobeh učinkov drugega z drugim«. 37 Prehod v disciplinsko panoptičnodružbo, ki ga tako natančno locira Foucault v čas konec 18.in začetek 19. stoletja, zato ni bil tako bliskovit in enosmeren.Moderni množični mediji, ki so se razvili v zadnjih 150–200 letih, so spremenili intenziteto obeh vidikov nadzorovanja.»Zelo pomembne osebe«, zvezdniki popularne kulture, mnenjskivoditelji in komentatorji kot »protostrokovnjaki za vse« sopostali nov razred v javni sferi. Ti so nepretrgoma vidni, njihovastališča, mnenja in vrednostne pozicije so nekaj, kar ves časopazujemo in analiziramo. Ključno pa je, da ti »liki« oblikujejodnevni red javnih razprav, aktivno filtrirajo in oblikujejo informacije(in ne morda zgolj objektivno posredujejo novice), določeneteme uvrstijo na dnevni red in se drugim izogibajo.Povečan panoptizem, ki ga je omogočilo rojstvo zaporav začetku moderne (kar je v ospredju Foucaultevega zanimanja),sovpada tudi s povečanim nadzorom, ki ga večina izvajanad manjšino s pomočjo množičnih medijev. »Rojstvo« zaporase »zgodi« v enakem času kot »rojstvo« množičnih medijev.Pospeševanje panoptizma in sinoptizma se začne hkrati, v obdobjumed letoma 1800 in 2000. 38 Najprej je na strani pospešenegasinoptizma razvoj časopisa in telegrafa (skupaj s parnimi37Mathiesen 1997: 223.38Po supra op.: 219–221.183

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2, s. 178-190transportnimi sredstvi), kar omogoči hitro izmenjavo novic,poveča vlogo državljana in pospeši oblikovanje novega srednjegarazreda. Drugi val povzroči film, ki poseže v dinamikozasebnega življenja in zbere množico na enem mestu. Natorazvoj elektrike naplavi radio in možnost klasičnega radijskegaoddajanja, po drugi svetovni vojni pa razvoj televizije. Ta jepovečala sinoptične učinke, najprej s predvajanjem posnetkovpreteklih dogodkov, sčasoma pa kar s predvajanjem »v živo«.Digitalna televizija, internet, mreža brezžične telekomunikacije,ki se postopoma zlivajo v enotno platformo, povečujejovidljivost množic in elite. Večina pri digitalni televizijiopazuje manjšino, manjšina s kapitalsko močjo pa opazuje,analizira in profilira večino. Internet omogoča novo dimenzijoobojestranske komunikacije, vsaj od takrat, ko so uporabnikipostali spletni uredniki (npr. spletnih strani, blogov),nudi možnosti nove (svetovne) demokracije, a po drugi straniše vedno ostaja sestavni del kapitalističnega sistema: zgolj določeneskupine prebivalstva imajo sploh dostop do medmrežja(srednji sloji zahodnih držav), samo ene skupine plačujejo zadostop do vsebin (stroški povezljivosti ne bremenijo v enakimeri afriških in evropskih držav), vsebina pa je tudi kulturnodisproporcionalna (zastopana je zahodna angleško govorečakulturna produkcija). Glavni Mathiesnov očitek Foucaultu jetorej ta, da je spregledal (povratne) učinke sinoptičnega nadzora,ki so nastali z razvojem množičnih medijev.Mathiesnova razlaga zato bolj kot obrača Foucaultevo panoptičnotezo, odstira druge dimenzije nadzora. Pod površinosinoptičnega bolščanja večine v manjšino so še vedno disciplinepodjarmljenja posameznika na ravni njegove subjektivnosti.Mathiesen v svoji »prevratni« tezi namreč še vedno priznava, da»sinoptizem s sredstvi množičnih občil na splošno in televiziješe posebej najprej usmerja in nadzoruje ali disciplinira našo zavest«.39 Gre torej za »industrijo zavesti«, ki inducira samonadzorin nas oblikuje v prikladne sestavne dele postmodernegakapitalizma. Panoptizem »deluje«, proizvaja subjektivnosti,kakršne kapitalistični sistem potrebuje za lastno preživetje. Podrugi strani pa Mathiesen opozarja na ključno vzajemno soodvisnostpanoptizma in sinoptizma v sodobni »družbi spektakla«.Odkriva, da prehod iz družbe monarhične oblasti v disciplinskomikrooblast ni bil nenaden, kakor sugerira Foucault.3.3 Aktuarski nadzor agregatovNova penologija je po Feeleyju in Simonu 40 nova kaznovalnaparadigma, ki je nasledila disciplinsko oblast. Če je bilata zainteresirana za posameznika, ki da potrebuje pomoč (vrehabilitativni kaznovalni paradigmi) ali je moralno odgovorenza svoja dejanja (v retributivni kaznovalni paradigmi),nove penologije posameznik ne zanima več. Osrednji objektnadzora so množice. Posameznik je pomemben le kot objektločevanja in klasifikacije v skupino manj nevarnih od bolj nevarnihskupin. Individualna diagnoza in individualno ukrojenodgovor na kriminaliteto nadomestijo agregatni klasifikacijskisistemi, ki služijo opazovanju, omejevanju in nadzoru.Ključne naloge nove penologije niso transformativne, temvečupravljavske. 41V ospredju nove penologije je upravljanje agregatov nevarnihskupin, ki so definirane po abstraktnih faktorjih tveganja.Cilj je z ustreznim ponderiranjem faktorjev tveganja»izračunati« posameznikovo nevarnost, nevarnost skupinin prostorov, ki si zaslužijo posebno pozornost. Taka »aktuarskapravičnost« zasleduje druge cilje. Prizadeva si podelitirelativno moč posamičnim spremenljivkam in oblikovatiagregate tveganj. Namesto psihološke in sociološke vednosti,ki je v ospredju »foucaultevskega« discipliniranja (vednosti»psi–ekspertov« socialne države), sta v ospredju statistika inmatematika. Matematične analize, vzorčenja in statistične obdelavepodatkov (ki jih je v digitalni družbi vedno več in rastejoeksponentno) 42 so ključne sestavine nadzora.»Nova penologija« je nov penološki »jezik«, filozofija indiskurz, ki ima nove cilje in tehnike, oziroma »nova strateškaformacija na kaznovalnem področju«. 43 Spremembe so večplastnein se odražajo na različne načine in na različnih mestihnadzorstvenega sistema. Pričakovanja glede preventivnihučinkov kazenskih sankcij so znižana in spremenjena. Ideja,da bi bilo mogoče kriminaliteto močno omejiti in obsojencerehabilitirati, se zdi utopična. Mogoče je le sistematičnoupravljati s tveganji. To odčaranje je pospremljeno s prevrednotenjemrecidivizma: če je to pogost pojav, to ne pomeni, dazapor ne deluje, temveč da je učinkovitost nadzornega sistemadobra. Nadzorstvena mreža je dovolj gosta, da se vanjo ujamejocelo bolj izkušeni prestopniki. Taki cilji krepijo težnjepo povečani tehnokratski racionalnosti, ki je osredinjena nazgolj lastne ozko opredeljene cilje uspešnosti. Posamičen akternima več pred sabo končnih ciljev (namenov) kaznovanja,kot so zmanjševanje kriminalitete, reintegracija obsojencevin javna varnost. Uspeh se meri po lastnem »produkcijskem«procesu, kar vodi do razrahljane povezave namena organizacijeglede na končne (substancialne) družbene cilje. 4441Po supra op.: 452.41Po supra op.: 452.42O rasti podatkov o posamezniku glej Lyon 2009.39Po supra op.: 230.40Feeley, Simon 1992.43Feeley, Simon 1992: 449.44Po supra op.: 457.184

Aleš Završnik: Tehnično nadzorovanje vsakodnevnega življenja - postdisciplinske teoretične perspektiveSpremembe, ki jih obsega pojem nove penologije, se plazijotudi v kriminalitetno prevencijske programe. Na letališčihje cilj selekcionirati potnike glede na njihovo rizičnost povnaprej določenem seznamu dejavnikov tveganj. Osrednjiparametri so izvor in namemben kraj potnika, količina/vrstaprtljage, ali potuje sam, nacionalnost, starost, vidni verskisimboli ipd. Ti dejavniki tveganja so lahko v konkretnem primerupovsem napačni in v veliki meri odražajo predsodke instereotipe, zgrešena pričakovanja in strahove, morda statističnopogostejše (epifenomenalne) značilnosti lika »terorista«,a to zagovornike in izvajalce nove penologije niti ne zanima.Niti si ne domišljajo, da so take metode povsem pravilne.Aktuarske metode nadzora odraža tudi nadzor, izvrševans pomočjo tehnik geografskega lociranja in kartografiranja(angl. crime mapping) kaznivih dejanj po regijah, mestih inmestnih predelih. Sistemi kartografiranja »kriminalnih vročihtočk« (angl. »crime hot spots«) omogočajo prostorsko analizomest ali predelov mest glede na izbrano vrsto kaznivega dejanjain časovno obdobje. 45 Kriminalitetno kartografiranje jeneizogibno povezano z ekonomskimi preudarki, torej s tem,da se presoja, ali se izbrani kriminalitetni politični programiin iniciative preprosto »splačajo« (value for money!). Vzrokikriminalitete niso v ospredju in motivacija storilca je drugotnegapomena. Problematična je zgolj prostorsko določljivatočka, mesto, določeno po zemljepisni širini in dolžini.Tudi geolokacijske tehnologije, kot je sistem za pozicioniranjeGPS, ki se uporabljajo za sledenje obtoženim, obsojenimali pogojno odpuščenim, odražajo ključne premike»nove penologije«. Elektronski monitoring obsega več oblik:oblikovanje zapovedanih in prepovedanih con obsojenega nanadzor, dvostransko komunikacijo z obsojencem, (lokacijsko)kartografiranje gibanja obsojenca »v živo« ali z rekonstrukcijoza nazaj, možnosti neposrednega alarmiranja o obsojenčevihprekoračitvah in sledenje na daljavo. 46 Učinki te tehnologije so45Eden takih aktuarskih sistemov je COMPSTAT (angl. COMPuterSTATistics ali COMParative STATistics) za policijo mesta NewYork, pozneje pa so ga uporabljali še v drugih mestih v ZDA (LosAngeles, Philadelphia idr.). CompStat ni računalniški program,temveč »policijska upravljavska filozofija ali organizacijsko upravljavskoorodje, večplasten dinamičen pristop, katerega cilji so naprimer zmanjševanje kriminalitete, povečevanje kvalitete življenjater upravljanje s človeškimi 'viri' in drugimi sredstvi«. Po Eck,Chainey, Cameron, Leitner, Wilson 2005. Primer kartografiranjaza Los Angeles je dostopen na URL: http://www.lapdcrimemaps.org/ (dostop 6. marca 2010).46V ZDA so elektronsko nadzorovanje uvedli leta 1982 v oblikihišnega pripora, ki se povezuje z elektronskim nadzorom, kar ješirši pojem od satelitskega nadzora. Prvotne oblike namreč nisouporabljale globalnega satelitskega sistema (GPS), temveč so registriralezgolj prisotnost na domu. Satelitsko nadzorovanje pa se jedvojni, in Nellis 47 na podlagi pilotskih študij o elektronskemnadzoru obsojencev v Angliji in na Walesu ugotavlja, da je poeni strani tovrstno nadzorovanje povečalo občutja varnosti inučinkovitost javnih služb, po drugi strani pa so pri institucionalizacijite tehnologije imele prevelik vpliv proizvajalke tehničnihrešitev, ki tvorijo močan globalni »komercialno korekcijskikompleks«. Učinkovitost elektronskega nadzorovanja jebila pogosto predstavljena zavajajoče, saj so zagovorniki apeliralina privlačno dejstvo, da je mogoče prenašati dogajanje »vživo«. A vendar nadzor z elektronskim sledenjem sam po sebiničesar ne prepreči, saj lahko obsojenec odide kamor koli inkadar koli. Tehnologija zahteva tudi veliko stopnjo sodelovanjaobsojenca (da prenaša torbo z oddajnikom ali da dnevnopolni njegove baterije), kar vodi v dodatno stigmatizacijo.Novost nove penologije se kaže v načinu, kako razumetidoločen problem, in s tem (implicitno), kako se s problemomspoprijeti. Gre za »strateško oblikovanje vednosti in moči«, 48 kiobsega tri premike: 49 (1) nov diskurz (»jezik«) o tveganjih (kinaj bi nas ogrožala), kar se kaže kot nova oblika argumentiranja.Namesto moralnih opisov in pojmovanja posameznika kotsubjekta pravic in obveznosti pride do premika k aktuarskemjeziku verjetnostnih kalkulacij in statističnih distribucij, ki senanašajo na populacije. Namesto jezika o moralnosti in individualniodgovornosti, ki se osredinja na posameznika, sta vospredju družbena koristnost in upravljanje; (2) nove cilje: tarčakriminalitetne politike ni posameznik, temveč kategorije ljudiin skupine. Cilj ni kaznovati, »normalizirati« in rehabilitiratiposameznika, temveč identificirati in upravljati s problematičnimiskupinami, cilj ni »izkoreniniti« kriminaliteto, temvečjo narediti znosno s sistemsko koordinacijo in upravljanjem stveganji. Cilj ni ugotavljati posameznikovo krivdo, temveč njegovonevarnost; (3) nove tehnike: orodja »nove penologije« so»indikatorji«, projekcije, simulacije sprememb in grafikoni.3.4 Nadzorstvena zbirka in korenikast nadzorSodoben nadzor se izvaja za različne namene in vzpostavljaraznolike hierarhije. Pretekle diskretne in ločene sistemenadzora nadomeščajo medsebojno prepleteni tokovi moči, kijih je omogočila informacijska tehnologija z digitalizacijo informacij.Informacije o posamezniku in tudi posameznik samso prevedljivi v digitalni (dvojiški) jezik. Haggerty in Ericsonzato izhajajoč iz koncepta »družbenotehnične zbirke« (angl.začelo leta 1997 v ZDA, ko so ga države Florida, Michigan in Pensilvanijauvedle za spolne prestopnike kot posebej nevarno in nadzorapotrebno skupino obsojencev. Po Nellis 2009.47Nellis 2009.48Po Feeley, Simon 1992: 452.49Po supra op.: 452–458.185

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2, s. 178-190sociotechnical ‘assemblage’) Deleuza in Guattarija sodobnonadzorovanje razumeta kot »nadzorstveno zbirko« (angl. surveillantassemblage). 50 Ta deluje tako, da abstrahira človeškatelesa iz njihovih prostorskih določilnic (»dekontekstualizacija«),nato jih loči v nize ločenih tokov in na koncu sestavljaločene podatke iz niza teh tokov v ločene »podatkovne dvojnike«(angl. data doubles), 51 ki so podrobneje preučevani, analiziraniin ciljani kot tarče intervencije.Drugače od obravnave telesa pri izvajanju disciplinske oblastije telo pri nadzorstveni zbirki najprej »razstavljeno« namanjše ločene dele (označevalce). Nadzorovanje poteka prekteh označevalcev: na primer elektronsko nadzorovanje pogojnoodpuščenega obsojenca, ki nosi elektorsko zapestnico, omogočaoddaljeno preverjanje njegove alkoholiziranosti preko zapestnice.Ti podatki so avtomatično sporočeni nadzorni službi.Pod nadzorom torej ni obsojenec »v celoti«, temveč fiziološkiprocesi v njegovem telesu. Detektorji laži podobno merijo tokovezraka (dihanja), srčnega utripa in električne prevodnostikože, objekt nadzora je telo kot biološki stroj. Nadzorstvenazbirka tako deluje prek kiborga, zmesi telesa in tehnologije(angl. »flesh-technology-information amalgam«), 52 in oblikujenov tip posameznika, ki ga sestavljajo samo informacije.Orwellovo (distopično) in Foucaultevo (disciplinsko)razumevanje nadzorovanja je zato napačno. Orwell je spregledaldejstvo, da niso nadzorovani samo višji in srednji družbenisloji in da danes ne nadzoruje samo »miselna policija« vslužbi totalitarne države. Za sodobni nadzor je ključna močcivilne družbe, ki vohuni in izpodkopava nadzorstveno močdržave. Potrošniško nadzorovanje je postalo najbolj razbohotenaoblika nadzorovanja v sodobni družbi, ki nudi povratneinformacije o naših preferencah s pomočjo vzorčenj uporabeplastičnega denarja, kartic zvestobe ipd. Poleg potrošniškeganadzorovanja je nadzorovanje na delovnem mestudruga ključna sestavina sodobnega nadzora. Ker človekovadejavnost danes malodane ne pade več iz okvirov potrošnjein dela, 53 smo priča konstantnemu nadzoru, ki pa je zasebnopravnein ne javnopravne narave. Poteka na različne načine, zmaterialnimi oblikami nadzora telesa (beleženje navzočnostidelavcev na delovnem mestu z RFiD-sistemi) in z organizacijočasa in prostora dela: zaposlitve so projektne, prekarne, negotovein fleksibilne, dela se v službenih prostorih, na domu,od doma po internetnih povezavah, na počitnicah itn. Ključniargument proti Orwellovemu »velikemu bratu« je torej, da jeta dobil kopico malih sorojencev (»zbirko bratcev«).50Haggerrty, Ericson 2000.51Poster 1990.52Haraway 1999.53Glej Kanduč 2007.Nadzorstvene zbirke so sestavljene iz množice raznovrstnihpredmetov in med seboj ločenih tokov neomejenemnožice drugih fenomenov, ljudi, znakov, kemikalij, vednostiin institucij. 54 Tokovi obstajajo že pred nastankom posamičnezbirke, ta jih časovno in prostorsko fiksira. Nadzorstvenazbirka tudi ni stabilna entiteta z jasno postavljenimi mejami.Obstaja kot potencialnost, 55 ki počiva na križišču različnihmedijev, ki jih je mogoče povezati za različne namene. Je raznovrstna,nestabilna in brez jasno začrtanih meja in odgovornihvladnih oddelkov kot njenih izvajalcev, upravljavcev alipromotorjev.Boj proti takemu nadzoru je zato izredno težaven. Odporani mogoče naperiti zoper specifično tehnologijo in tudi ne zusmerjenjem kritike na posamično institucijo. Boj je podoben»odpravljanju plimovanja z metlo, medtem ko nas preplavljasplošna plima nadzora«. 56 V tem smislu »tonemo« vnadzorstveno družbo in »hodimo v snu, nadzorstveni družbinaproti«. 57 Množična uporaba plastičnega denarja, mobilnihtelefonov, kartic zvestobe, videonadzora so le nekatere tehnologije,ki spodbujajo nastajanje novih baz podatkov, ki jihje mogoče povezovati, njihove podatke postaviti v vzajemnozvezo in profilirati uporabnike.Nadzorovanje, ki ga je razvoj elektronike, računalnikov inpodatkovnih zbirk spremenil, se danes širi tako kot korenikerastline, iz katere se širijo korenine plevela. Korenine so lahkozlomljene in pretrgane, a bodo iz korenike vedno znovapognale nove. 58 Nadzor se razrašča po družbenem področjuin ima podobne ekspanzivne in regenerativne kvalitete kotkorenike, zato ga Haggerty in Ericson 59 označita korenikastonadzorovanje (angl. rhizomatic surveillance). To venomerznova ustvarja svoje poganjke, razširja področja in domene(upo)rabe nadzorstvene tehnike ter se nepretrgoma prepletain spreminja hierarhije.Širitev poteka v več smeri: na nove objekte nadzora – tarčedetajlnega opazovanja in nadzorovanja: migranti, ki »odžira-54Haggerrty, Ericson 2000: 608.55Shranjeni podatki morda niso zanimivi danes in tukaj, a mogočejih je potegniti iz arhiva in ugotoviti za nazaj, kaj je kdo gledal poteleviziji, bral na internetu, kje se je gibal njegov mobilni telefon,koliko časa so trajale njegove elektronske komunikacije, kateretransakcije je izvedel s plačilnimi karticami, kje se je vozil z osebnimavtomobilom itn.56Haggerrty, Ericson 2000: 609.57Richard Thomas, informacijski pooblaščenec v VB: »We are sleepwalkinginto a surveillance society.« Glej URL http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/6108496.stm, dostop 8. 2. 2010.58Deleuze, Guattari 2003.59Haggerty, Ericson 2000: 614.186

Aleš Završnik: Tehnično nadzorovanje vsakodnevnega življenja - postdisciplinske teoretične perspektivejo kruh naš vsakdanji«, mladi, ki mučijo živali, zaposleni, kikadijo in brskajo po spletnih straneh, namesto da bi delali,potniki na letališčih. Po drugi strani nadzorovalna industrijapostaja ekonomsko vedno močnejša in se širi na nove trge.Podjetje BrickHouseSecurity, ki izdeluje sledilne GPS-ovratniceza pse, ponuja GPS-zapestnice tudi za otroke: »Niste krivivi. Vsak otrok kdaj zatava, 2185 se jih izgubi vsak dan.« 603.5 Nadzor »na površini« v družbi simulakraBaudrillard 61 je obtožil Foucaulta, da preveč poudarja pomenoblasti/moči. Njegova perspektiva razumevanja družbeskozi prizmo moči naj bi bila šibka za opazovanje sodobneganadzora v »družbi simulakra«, kjer je original zamenjala (digitalnaali genetska) kopija. Če želimo razumeti sodobne načinenadzora, jih ne smemo iskati »v globini«, kot nekaj, karje skrito zadaj in naj bi govorilo resnico o subjektu. Površinaje mesto izvajanja sodobnih digitaliziranih oblik nadzora.Globinska paradigma, na kakršni svoje razumevanje subjektagradi Foucault, je po Baudrillardu stvar preteklosti. Danes smopriča sploščenosti in odsotnosti globljega razumevanja posameznikaali objektov, ki so nadzorovani. V jeziku kriminalitetnepolitike to pomeni, da ni več osredinjanja na posameznikakot celostno bitje, njegovo duševnost, družbene določilnice alidedno zasnovo, temveč pride so osredinjanja »na površino«.Posameznika želijo nadzorovati, z njim upravljati, ga eventualnoonemogočiti, temu pa služi tehnika: videonadzor, elektronskosledenje, zaporski »super-max«.Sodobne oblike nadzora, kot je nadzorovanje z videosistemi,je zato po Baudrillardu treba razumeti ne kot nekaj,kar nam lahko pokaže globljo »resnico« o subjektu, temveč vkombinaciji razkoraka med vidno bližino in emocionalno oddaljenostjo,ki jo povzročajo elektronske podobe. Te odražajosodobni voajerizem in banalnost in ne globljo globinsko ontologijo,ki si prizadeva razumeti skrite in onkraj videza ležečedeterminante.svetovni domet nadzora označujeta »globalni panoptikon« 64in »panspektron«, 65 simetričnost, ki spominja na rast kristalovin oblikovanje galaksij, kaže na »fraktalni panoptikon«, 66 vlogakorporacij na »industrijski panoptikon«, 67 vpetost v arhitekturomest na »urbani panoptikon« 68 in »polioptikon«, 69 kibernetičninadzor na »kibernetični panoptikon«, 70 »banoptikon« 71pa se osredinja na elektronsko sledenje obsojencem, ki jim jeprepovedano vstopiti v določene predele. Metafora (semiotika)panoptikona je tako močna, da je nadzorstvene študijekljub kritiki ne morejo popolnoma opustiti, a vendarle z vidikatehnično podkrepljenega nadzorovanja ni več zadostna. 72Narava nadzora se je v povezavi z drugimi značilnostmiinformacijske družbe spektakla spremenila: ustvarjanje inupravljanje vedno novih tveganj (pred boleznimi, terorizmom,okoljskim kolapsom itn.), uporaba tehničnih pripomočkov invera v tehnični napredek, zanašanje na tehnokratsko racionalnostter črpanje pojmov in konceptov iz gospodarstva oblikujejomenedžersko nadzorstveno paradigmo, ki na kaznovalnempodročju izpodriva punitivno-represivno paradigmoin humanistično-rehabilitativne modele kaznovanja. Ta novaparadigma je del neoliberalnega vala, ki daje prednost tekmovalnosti,vodi (tudi) v poblagovljenje človeka (na primer pritrgovanju z zasebnostjo), si prizadeva natančno določiti (kratkoročnein dolgoročne) cilje in tarče, svoje delovanje tempirapo časovnicah, vzpostavlja sisteme monitoringa učinkovitostiin pravilnosti delovanja. Moralna presoja (v nasprotjus punitivno-represivno paradigmo) in disciplinska vednost(družboslovnih disciplin) nista več v ospredju, zamenjujeta juanaliza koristi in stroškov, analiza tveganj in nevarnosti: tarčeintervencije niso niti dobre niti slabe, so objekti nadzora, kijih je mogoče upravljati. Opazovanje, zbiranje podatkov v podatkovnezbirke in analize podatkov stopa v ospredje.Tehnologije povečane vidljivosti predmetov, prostorov,oseb in komunikacije oblikujejo našo kulturo v »civilizacijopogleda« (Wajcman), 73 in kaznovalno področje ni izjema. Vsi4 SklepMetafora panoptikona ostaja referenca postdisciplinskihnadzorstvenih teorij: povečana intenziteta družbenega opazovanjanaj bi vodila v »superpanoptikon«, 62 prečenje vertikalnihin enosmernih oblik nadzora označuje »omnikon«, 6360Po URL: http://www.brickhousesecurity.com/child-locator.html,dostop 12. 3. 2010.61Baudrillard 1987.62Poster 1990.63Goombridge 2003.64Gill 1995.65De Landa 1991.66De Angelis 2001.67Butchart 1996.68Koskela 2003.69Allen 1994.70Bousquet 1998.71Bigo 2006.72Haggerty meni, da koncept panoptikona zavira razvoj nadzorstvenihštudij. Po Haggerty 2006.73Wajcman 2010.187

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2, s. 178-190mi smo danes pod različnimi oblikami vsenavzočega nadzora:prek mobilnih telefonov, sistemov za lociranje vozil, prekz RFiD opremljenih predmetov in dokumentov, naša lokacijain komunikacija (po internetu) sta (vsaj za nazaj lahko)odkriti, naša potrošnja kulturnih dobrin (na primer pri digitalniteleviziji) analizirana, naši telefonski klici zabeleženi,naše denarne transakcije z bančnimi karticami (potencialno)znane. Naše potrebe, želje in interesi so (lahko) podrobnoanalizirani, glede na podatke o naših lokacijah, preferencah,življenjskih dogodkih, predmetih smo (lahko) profilirani inrazkriti kot še nikoli doslej. Tipične tehnologije menedžerskotehničneganadzorstva v kaznovalnem sistemu so elektronskonadzorovanje obsojencev, videonadzorovanje, body-screeningtehnologije, biometrični nadzor, arhitekturne rešitve, kot sovarnostne nadzorne točke in varnostni krogi, 74 tehnično dovršeni»super-max« zapori itn.Gosta mreža križajočih se podatkovnih tokov pa ni nadzorovanain odprta za vse ljudi enako (potujejo le bogati), zavse blago enako (prosti pretok trgovine nikoli ni pomenil,da je vse blago potovalo z enako hitrostjo, podprto z enakimisubvencijami in dampinškimi cenami) in tudi ne za vseinformacije enako (te so vedno asimetrične). Tehnično podkrepljennadzor zato krepi možnosti tehnototalitarizma, ki gapodpihuje privatizirana varnostna industrija (ta nudi vednoveč možnosti opazovanja, beleženja, kopičenja, pomnjenja,križanja in preračunavanja povezav med podatki), in še večjemožnosti družbenega ločevanja in segregacije v vedno boljsploščenem, vase zavrtenem in emancipacije nezmožnemsvetu »uporabnikov«.Literatura1. Allen, M. (1994). See You in the City! Perth’s Citiplace and theSpace of Surveillance. V: K. Gibson, S. Watson (eds.), MetropolisNow: Planning and the Urban in Contemporary Australia.Sydney: Pluto, str. 137–147.2. Ball, K. S.; Webster, F. (eds.) (2003). The Intensification ofSurveillance. London, Sterling (Virginia): Pluto Press.3. Baudrillard, J. (1987). Forget Foucault. V: J. Baudrillard, ForgetFoucault & Forget Baudrillard: An Interview with SylvèreLotringer. New York: Semiotext(e).4. Bearak, M. (2009). Guantanamo Detainees Moving to Illinois.Digital Journal, 15. december. Dostop na URL: http://www.digitaljournal.com/article/283869,2. 3. 2010.5. Bigo, D. (2006). Security, exception, ban and surveillance. V: D.Lyon (ed.), Theorizing Surveillance: The panopticon and beyond.Cullompton, Devon, Portland: Willan Publishing, str. 46–68.6. Bousquet, G. (1998). Space, Power, Globalization: The InternetSympton. Societies, let. 4, str. 105–113.74Jones 2009.7. Butchart, A. (1996). The Industrial Panopticon: Mining and theMedical Construction of Migrant African Labor in South Africa,1900–1950. Social Science and Medicine, let. 42, št. 2, 185–197.8. Clark, A. (2010). Airport scanner companies queue for business after»underpants bomber«. Guardian, 18. 1. 2010 Dostop na URL:http://www.guardian.co.uk/business/2010/jan/18/theairlineindustry-terrorism,23. 3. 2010.9. De Angelis, M. (2001). Global Capital, Abstract Labor, and theFractal Panopticon. The Commoner, N. 1- May. Dostop na URL:http://www.commoner.org.uk/fractalpanopt.pdf, 22. 3. 2010.10. De Landa, M. (1991). War in the Age of Intelligent Machines.New York: Zone.11. Deleuze, G. (1995). Postscript to Control Societis. V: Negotiations:1972–1990. New York: Columbia University Press.12. Deleuze , G.; Guattari , F. (2003). A Thousand Plateaus: Capitalismand Schizophrenia. London, New York: Continuum.13. Douglas Smith, G. J. (2009). Empowered watchers or disempoweredworkers? The ambiguities of power within technologies ofsecurity. V: Aas Franko, K.; Oppen Gundhus, H.; Mork Lomell, H.,Technologies of InSecurity: The surveillance of everyday life.Abingdon, New York: Routledge-Cavendish, str. 125–146.14. Eck, J. E.; Chainey, S.; Cameron, J. G.; Leitner, M.; Wilson, R. E.(2005). Mapping Crime: Understanding Hot Spots. Dostop naURL: http://www.ncjrs.gov/pdffiles1/nij/209393.pdf, 6. 3. 2010.15. Feeley, M.; Simon, J. (1992). The New Penology: Notes onthe Emerging Strategy of Corrections and its Implications.Criminology, let. 30, št. 4, str. 449–474.16. Foucault, M. (1991). Subjekt in oblast. Zakaj preučevati oblast:vprašanje subjekta. V: Foucault, M., Vednost – oblast – subjekt.Ljubljana: Krt (Knjižna zbirka Krt; 58), str. 103–120.17. Foucault, M. (2004). Nadzorovanje in kaznovanje: nastanek zapora.Ljubljana: Krtina (Knjižna zbirka Temeljna dela).18. Garfinkle, S. (2001). Database Nation: The Death of Privacy inthe 21st Century. Sebastopol, CA: O’Reilly.19. Gill, S. (1995). The Global Panopticon: The Neo-Liberal State,Economic Life and Democratic Surveillance. Alternatives, let. 20,št. 1, str. 1–49.20. Goombridge, N. (2003). Crime Control or Crime Culture TV?Surveillance and Society, let. 1, št. 1, str. 30–46.21. Haggerrty, K. D.; Ericson, R. V. (2000). The surveillant assemblage.British Journal of Sociology, let. 51, št. 4, str. 605–622.22. Haggerty, K. D. (2006). Tear down the walls: on demolishingthe panopticon. V: D. Lyon (ed.), Theorizing Surveillance: Thepanopticon and beyond. Cullompton, Devon, Portland: WillanPublishing, str. 23–45.23. Hall, G.; Birchall, C.; Woodbridge, P. (2010). Deleuze’s »Postscripton the societies of control«. Culture Machine, let. 11, str. 41–74.24. Haraway, D. J. (1999, orig. 1991). Opice, kiborgi in ženske: reinvencijanarave. Ljubljana: ŠOU, Študentska založba (Knjižnazbirka Koda).25. Hempel, L.; Töpfer, E. (2009). The surveillance consensus:Reviewing the politics of CCTV in three European countries.European Journal of Criminology, let. 6, št. 2, str. 157–178.26. James, A. (1979). Sentenced to Surveillance? Probation Journal,let. 26, št. 1, str. 15–20.27. Jones, R. (2005). Surveillance. V: Hale et al. (eds.), Criminology.Oxford: Oxford University Press, str. 471–492.28. Jones, R. (2009). Checkpoint security: gateways, airports and the architectureof security. V: Aas Franko, K.; Oppen Gundhus, H.; MorkLomell, H., Technologies of InSecurity: The surveillance of everydaylife. Abingdon, New York: Routledge-Cavendish, str. 81–101.188

Aleš Završnik: Tehnično nadzorovanje vsakodnevnega življenja - postdisciplinske teoretične perspektive29. Kanduč, Z. (2003). Onkraj zločina in kazni. Ljubljana: Študentskazaložba (Knjižna zbirka Koda).30. Kanduč, Z. (2007). Subjekti in objekti (ne)formalne socialnekontrole v kontekstu postmodernih tranzicij. Ljubljana: Inštitutza kriminologijo pri Pravni fakulteti.31. Kanaley, R. (1999). »States« Sale of Data: At What Price?Philadelphia Inquirer, June 13. Published on 1999-06-13, Page A01,Philadelphia Inquirer. Dostop na URL: http://rp.ratiosemper.com/group/reality_pump/message/11175, 15. 3. 2010.32. Koskela, H. (2003). Cam Era – The Contemporary UrbanPanopticon. Surveillance and Society, let. 1, št. 3, str. 292–313.33. Leman-Langlois, S. (2008a). Intruduction: technocrime. V: S.Leman-Langlois (ed.), Technocrime: Technology, crime and socialcontrol. Cullompton, Devon, Portland: Willan Publishing, str.1–13.34. Leman-Langlois, S. (2008b). The local impact of police videosurveillanceon the social construction of security. V: S. Leman-Langlois (ed.), Technocrime: Technology, crime and social control.Cullompton, Devon, Portland: Willan Publishing, str. 27–45.35. Leman-Langlois, S. (2008c). Privacy as currency: crime, informationand control in cyberspace. V: S. Leman-Langlois (ed.),Technocrime: Technology, crime and social control. Cullompton,Devon, Portland: Willan Publishing, str. 112–138.36. Lemieux, F. (2008). Information technology and criminal intelligence:a comparative perspective. V: S. Leman-Langlois (ed.),Technocrime: Technology, crime and social control. Cullompton,Devon, Portland: Willan Publishing, str. 139–168.37. Lewis, P. (2010). CCTV in the sky: police plan to use military-stylespy drones. Guardian, 23. 1. 2010. Dostop na URL: http://www.guardian.co.uk/uk/2010/jan/23/cctv-sky-police-plan-drones, 12.2. 2010.38. Liessmann, K. P. (2009). Teorija neizobrazbe. Problemi, št. 6–7, str.37–72.39. Lotke, E. (1996). The Prison-Industrial Complex. MultinationalMonitor, 17., str. 22.40. Lyon, D. (2001). Surveillance Society: Monitoring Everyday Life.Buckingham: Open University Press.41. Lyon, D. (ed.) (2003). Surveillance as Social Sorting: Privacy,Risk and Digital Discrimination. London, New York: Routledge.42. Lyon, D. (2009). Identification practices: state formation, crimecontrol, colonialism and war. V: Aas Franko, K.; Oppen Gundhus,H.; Mork Lomell, H., Technologies of InSecurity: The surveillanceof everyday life. Abingdon, New York: Routledge-Cavendish,str. 42–58.43. Mann, S.; Nolan, J.; Wellman, B. (2003). Sousveillance: Inventingand Using Wearable Computing Devices for Data Collection inSurveillance Environments. Surveillance & Society let. 1, št. 3, str.331–355.44. Mathiesen, T. (1997). The viewer society: Foucault’s »Panopticon«revisited. Theoretical Criminology, let. 1, št. 2, str. 215–234.45. Murakami Wood, D. (ur.) (2006). A Report on the SurveillanceSociety. Dostop: http://www.ico.gov.uk/upload/documents/library/data_protection/practical_application/surveillance_society_full_report_2006.pdf,17. 3. 2010.46. Nellis, M. (2009). 24/7/365: mobility, locatability and the satellitetracking of offenders. V: Aas Franko, K.; Oppen Gundhus, H.;Mork Lomell, H., Technologies of InSecurity: The surveillanceof everyday life. Abingdon, New York: Routledge-Cavendish, str.105–124.47. Poster, M. (1990). The Mode of Information: Poststructuralismand Social Context. Chicago: University of Chicago Press.48. Staples, W. G. (2000). Everyday Surveillance. Vigilance and visibilityin postmodern life. Lanham: Rowman & Littlefield.49. Sykes, Charles J. (1999). The End of Privacy. New York: St. Martin’sPress.50. Žižek, S. (2007). Nasilje. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo(Zbirka Analecta).51. Wacquant, L. (2008). Zapori revščine. Ljubljana: Založba/*cf.52. Wajcman, G. (2010). L’oeil absolu. Paris: Denoël (Médiations).53. Yar, M. (2009). Computer crime control as industry: virtual insecurityand the market for private policing. V: Aas Franko, K.; OppenGundhus, H.; Mork Lomell, H., Technologies of InSecurity: Thesurveillance of everyday life. Abingdon, New York: Routledge-Cavendish, str. 189–204.189

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2, s. 178-190Technical surveillance of everyday life – “post-disciplinary”theoretical perspectivesAleš Završnik, LL.D. Research Fellow, Institute of Criminology at the Faculty of Law,University of Ljubljana, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana, SloveniaThe development of microelectronics, databases and computer networks, in connection with an enhanced desire to control throughidentification, the entertainment culture, the managerial paradigm in public policy, a belief in technical progress, the commercializationof security, a decline of humanistic understanding of the individual and the rise of neo-liberalism, has resulted in an intensificationof surveillance of everyday life. Technical enhanced surveillance solutions have become perceived in specific social environments asbeing supposed to solve the “crime problem”. Technical forms of surveillance are in full expansion in the form of video surveillance ofpublic places (CCTV), items of everyday life tagged with radio-frequency ID chips, in the form of traffic data retention in the publictelecommunication networks etc. All these forms enable ubiquitous and permanent surveillance. All our communications and physicalmovements are registered, as well as the functioning of our body (with such devices as airport body screening). The paper presentspost-disciplinary theories of surveillance, which reflect a rise of the information technology surveillance archipelago and criticise theFoucault’s metaphor of panopticon disciplinary society. The paper first presents Marxist and disciplinary theories of control and thenthe following theories: (schizophrenic) control in “the society of control”, synoptic control in “the viewer society”, actuarial control ofaggregates, rhizomatic surveillance and “on-the-surface” surveillance in “the society of simulacrum”.Key words: social control, information technology, technical surveillance, everyday lifeUDC: 316.738 : 004190

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2, s. 191-198Javni viri in analitika v obveščevalni dejavnostiIztok Podbregar, 1 Teodora Ivanuša 2Prispevek predstavlja nove najverjetnejše smernice v razvoju obveščevalno-varnostne dejavnosti, pri čemer posebejpoudarja vedno bolj pomembno vlogo javnih virov podatkov oziroma OSINT (Open Source Intelligence). OSINT vnobenem primeru ne posega v človekovo zasebnost in ne krši veljavne zakonodaje. Javni viri v obveščevalno-varnostnidejavnosti zajemajo procese raziskovanja, razlikovanja, selekcije in posredovanja. Za uspešno izvedbo vseh štirihglavnih faz obveščevalnega procesa pa so potrebni izkušeni analitiki. Javni viri niso zamenjava za tajno sodelovanjein tajno pridobivanje podatkov, ampak povečujejo hitrost dostopa do najnovejših podatkov in informacij takonaročnikom kot uporabnikom. Hkrati omogočajo hitrejše prepoznavanje vse bolj skritih groženj ter boljšo usmeritevklasične obveščevalne dejavnosti. Prispevek v drugem delu predstavlja rezultate raziskave, ki je potekala v dveh ciljnihskupinah (eksperti analitiki in študenti), ki sta s pomočjo OSINT analizirali varnostno-politično situacijo na Kosovu.Raziskava je potrdila pomen OSINT, potrebo po vključevanju izkušenih izvedencev analitikov in hitro postavitevkakovostnih tez analitičnega obveščevalnega procesa.Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, javni viri, analitika.UDK: 351.746.1/.2 + 355.401 UvodObveščevalno-varnostna dejavnost je v bistvu proces odzajemanja in zbiranja podatkov do njihovega vrednotenja inanaliziranja, tj. transformacije podatkov v informacije ter distribucijeraznolikih obveščevalno-varnostnih informacij, potrebnihpri odločanju uporabnikov.Besedna zveza obveščevalna dejavnost se uporablja v različnihpovezavah, toda vedno v povezavi z intelektom. Razvilista se dve zelo različni pojmovanji obveščevalne dejavnosti:a) obveščevalna dejavnost se uporablja, da razloži takoproces kot aktivnosti. Takrat govorimo o izvajanju obveščevalnedejavnosti;b) obveščevalna dejavnost je tudi kazalnik končnih produktovali izdelkov obveščevalno-varnostnega procesa. Takratgovorimo o izdelkih, produktih oziroma rezultatih obveščevalno-varnostnedejavnosti (McDowell, 2009: 11).O potrebnosti obveščevalno-varnostne dejavnosti v sodobnemsvetu ne želimo polemizirati. Odločevalci, ki so biliv vlogi uporabnikov obveščevalnih informacij, menijo, da te1Iztok Podbregar, doktor znanosti, izredni profesor na Univerzi vMariboru, Fakulteta za varnostne vede, Kotnikova ulica 8, Ljubljana.2Teodora Ivanuša, doktorica znanosti, docentka na Univerza v Mariboru,Fakulteta za varnostne vede, Kotnikova ulica 8, Ljubljana.informacije potrebujejo. Prav tako, po izsledkih sicer maloštevilnihraziskav, lahko ugotovimo, da vsebina obveščevalnihinformacij vpliva na odločitve, resda v zelo majhnem, a mordaključnem deležu.Obveščevalno-varnostna dejavnost se bo glede disciplinezajemanja podatkov v prihodnosti najverjetneje razvijalav dveh smereh. Prva pomeni nadaljevanje pridobivanja podatkovs poseganjem v človekove pravice in svoboščine, pričemer bodo z razvojem tehnologije posege v človekovo zasebnosttežko prepoznavali celo sami izvajalci obveščevalnovarnostnedejavnosti. Javnost, ki je sicer zelo občutljiva za posegev zasebnost, za tovrstne posege ne bo občutljiva, ker jihne bo zaznavala. Neskladje med zaznavo posega v človekovozasebnost in občutljivostjo izvajalcev obveščevalno-varnostnedejavnosti in javnosti za takšen poseg pa pomeni zamudo prinormativni urejenosti. Zakonodaja in nadzor bosta v izvedbenemsmislu ves čas zaostajala za realnimi potrebami, torej nebosta omogočala učinkovitega nadzora nad to dejavnostjo.Gre za kompleksno vprašanje, ki zahteva ločeno in poglobljenoznanstveno raziskovanje tega področja in vse bolj kompetentneizvajalce obveščevalno-varnostne dejavnosti ter predvsemzelo občutljive nadzornike posegov v človekove pravice.Razvijanje tradicionalnega tajnega sodelovanja pri operativnemdelu je dolgotrajno in drago ter večkrat ne daje rezultatovv realnem času, posebej zato ne, ker so različni posegiv Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (SOVA)in Obveščevalno-varnostno službo Ministrstva za obrambo191

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2, s. 191-198Republike Slovenije (MORS-OVS) v zadnjih letih zelo verjetnoomajali zaupanje med registriranimi tajnimi sodelavci inoperativci teh služb. To sodelovanje je namreč živ organizem,ki diha in odlično deluje le, če ne prihaja do zunanjih motenj.Neprestano pojavljanje tovrstnih služb v medijih v preteklihletih pa je občutno vplivalo na tajno pridobivanje podatkovin ga motilo ter za daljši čas omejilo to občutljivo delovanje.Operativno delo obveščevalno-varnostne službe je zato vceloti okrnjeno. Nikoli ne bo prenehala obstajati potreba poosebi ali osebah, ki bodo tajno, za potrebe in po naročilu obveščevalneslužbe vzpostavljale neposreden stik s ciljnim okoljemali osebami in izpolnjevale nekatere naloge, zaradi česarje tajno sodelovanje še vedno eno najpomembnejših obrtnihorodij obveščevalno-varnostne dejavnosti.Druga smer razvoja pa pomeni večje zajemanje podatkoviz javnih virov, kjer ne gre za poseganje v človekove pravice.Sodobno okolje nudi praktično vse podatke, potrebne za odločanje.Težava je samo v tem, kako v množici podatkov, kinas globalno obkrožajo, pridobiti nujno potrebne in zadostneinformacije za odločanje v realnem času. Zato je trebav delovanje vključiti sodobno informacijsko tehnologijo inmotivirati za sodelovanje pri pridobivanju tako imenovanihjavnih podatkov primerno število sodelavcev. Izbor oziromavrednotenje in razvrščanje podatkov, da bi postali sporočiloin pozneje informacija, so ključni, da uporabnik iz podatkov,ki mu sprva ne pomenijo ničesar, izlušči ključno informacijoza odločanje na pravem mestu in ob pravem času.1.1 Javni viriVloga javnih virov v obveščevalno-varnostni dejavnostije vse pomembnejša. Ne gre samo za možnost takojšnje informiranostio aktualnih dogodkih, temveč tudi za širše razumevanjerazvoja določenih dogajanj in možnosti preverjanjapodatkov iz različnih virov.Javni viri v obveščevalni dejavnosti niso samo zbirka novihčasopisnih izrezkov ali klipov in tudi ne samo kvalitetno brskanjepo internetu, temveč lahko s sodobno mrežo sodelavcevobveščevalnih služb tudi na terenu preverjamo javno dostopnepodatke. Tako gradimo mreže dostopov do javnih virov in jihupravljamo glede na potrebe in drugo. Sodobno lobiranje, ki jesicer interesno posredovanje, uporablja mreže baz javnih podatkov,pri čemer je bistveno, da pri teh dejavnostih nikoli ne posegamov človekovo zasebnost in ne kršimo veljavne zakonodaje.Načrtovalci sprememb v slovenski obveščevalno-varnostniskupnosti bi skupaj z nadzorniki in iskalci pravnih rešitevlahko po prej opisanih smereh najhitreje vzpostavili sodobnobazo podatkov, ki bi izvajalcem obveščevalne dejavnosti in tistim,ki odločitve sprejemajo, omogočal dosegati zadostne rezultate.Pri tem naj se natančno sledi strogi ločnici med tajnimipodatki, pridobljenimi z neizogibnim poseganjem v človekovozasebnost, in javnimi podatki, pridobljenimi iz javno dostopnihvirov. Javni viri v obveščevalno-varnostni dejavnosti so zatovedno bolj cenjeni v smislu načrtovanja in posledične potrditvepravilnosti oziroma napovedne vrednosti informacij.1.2 AnalitikaKlasična analitika se tako posredno kot neposredno vključujev vse štiri glavne faze obveščevalnega procesa (Herman,1999: 1–2). Njena funkcija se kaže v štirih sklopih, in sicer priobdelavi podatkov (vrednotenje in analiziranje) s pripravoustreznih informacij za naslovnika; pri usmerjevalni funkciji,ki se začne z natančno določitvijo informacijskih potreb;pri vrednotenju, kjer analitiki s povratno informacijo operativcemizvajajo kontrolno funkcijo; pri funkciji analitike, kije glede na ugotovitve lahko deskriptivno razlagalna oziromapredlagalno usmerjevalna (Podbregar, 2003: 2).1.3 Informacije iz javnih virov (Open Source Information– OSINF)Informacije iz javnih virov (Open Source Information, vnadaljevanju: OSINF) so vsi podatki iz dostopnih internetnih,tiskanih, časopisnih in drugih elektronskih virov (npr. radio,TV itd.). To niso nujno brezplačni podatki in vključujejokomercialno oddajanje podatkov (npr. BBC Monitoring aliFactiva, komercialne satelitske slike itd.).Izvajanje temeljne naloge obveščevalno-varnostnih služb,tj. proces pridobivanja podatkov, poteka v ciklusu, sestavljenemiz petih korakov (NATO Open Source Handbook,Intelligence Reader, and Intelligence Exploitation of theInternet, 2002, https://www.eurosint.eu):1. načrtovanje,2. zbiranje podatkov,3. obdelava podatkov,4. analiziranje,5. izdelava končnega »izdelka« – informacije – in posredovanjetega naročniku.Tak koncept obveščevalnega cikla je doživel veliko kritik,saj naj ne bi upošteval dinamične narave dela obveščevalnovarnostnihslužb in naj bi posledično vplival na zunanje okolje.Koncept, ki naj bi upošteval to razgibanost dela in posledičnotudi odziv okolja v procesu svojega dela, je poimenovan»lijak vzročnosti«. Prednost tega koncepta (slika 1) naj bi bilapredvsem v tem, da se za končni izdelek izločijo nepotrebnipodatki (Gill in Phythian, 2006 a/b).192

Iztok Podbregar, Teodora Ivanuša: Javni viri in analitika v obveščevalni dejavnostiizdelka OSINT oziroma informacije. Posledica take zahtevesta načrt in identifikacija informacijskih virov. Raziskovalecali specialist OSINT nato zbira ustrezne podatke z uporaborazličnih informacijskih orodij, jih vrednoti, indeksira terzdružuje v označene generatorje podatkov. Tako zbrane podatkepreda analitiku, strokovnjaku za vsebino, da jih analizirater selekcionira in na podlagi zahteve naročnika izbere vserazpoložljive vsebine v želenem obsegu in obliki. Gre za vizualizacijozahtevanih oziroma želenih podatkov. V naslednjemkoraku potem pomembne in vidne podatke združi v končnovsebino oziroma izdelek/informacijo oziroma študijo za ciljneganaročnika (Best, 2009: 2).Slika 1: Lijak vzročnostiGlavni vir v zadnjih 12 letih postaja internet, saj tam vsaktrenutek lahko najdemo veliko število generiranih podatkov.1.4 Obveščevalne informacije iz javnih virov (OpenSource Intelligence – OSINT)Pri sistematičnem zbiranju javnih virov razlikujemo:− informacije iz javnih virov ali OSINF (Open SourceInformation) in− obveščevalne informacije iz javnih virov ali OSINT(Open Source Intelligence)Open Source Intelligence (OSINT) je eden od treh tradicionalnihvirov obveščevalne dejavnosti in edini javno dostopen.Objavljenih je kar nekaj raziskav na področju razvojaorodij in tehnologije za podporo procesa OSINT. InternationalConference on Intellegence and Security Informatics (IEEE),ISI 2004–2007, daje poudarek povezovalnim orodjem in tehnologijam(Best, Van der Goot, Blackner, Garcia in Horby,2005: 6).OSINT se lahko organizira kot povsem samostojen procesobveščevalno-varnostne dejavnosti, saj je obveščevalni ciklusproces, ki se začne z zahtevo za obveščevalne študije. To zahtevopoda odločevalec oziroma uporabnik obveščevalnegaZa uspešno izvajanje OSINT so potrebni ustrezni viri podatkov,kar omogočajo programska oprema in programskaorodja. V javni prodaji je na voljo večje število tovrstnih orodij(npr. Maltego, Paterva, Lexis Nexis, Wordpress, Silobrakeritd.). Dosegljiva so na spletu, tudi prek brskalnika Google, inomogočajo hiter dostop, avtomatsko vrednotenje ter delnoanaliziranje in mreženje podatkov. Vendar brez usposobljenihanalitikov, ki znajo združiti klasična analitična znanja in imajoizkušnje s tovrstnimi programskimi orodji, OSINT ni izvedljiv.Posebej se poudarjajo multidisciplinarnost, tj. znanje in izkušnjeklasične analitike ob hkratni hitri uporabi programskeopreme, ter neizogibno timsko delo in zanesljiva sposobnostprepoznavanja zahtev naročnikov/okolja v realnem času.Nujna sta veščina ločevanja med podatki in informacijamiter končnimi dejstvi in zagotavljanje kredibilnosti javnegavira oziroma njegov predhodni ugled v razpoložljivem času.Kredibilen javni vir je tisti, ki daje na voljo elementarne podatkein je najbližji viru dogodka ali vsebini. To so na primerprva poročila o nekem dogodku, komentarji, znanstvenerazprave, mnenja ipd. Sama analitika oziroma analize so zaOSINT že sekundarnega pomena, ker večinoma nastajajo sčasovnim zamikom glede na začetek samega dogodka. Zato jehitro ugotavljanje kredibilnosti in funkcije izbranega javnegasporočila s stališča OSINT v obveščevalno-varnostni dejavnostiključnega pomena. Obsežno pomanjkanje kadra z izvedeniškimznanjem in poznavanjem tujih – manj znanih – jezikovin področij, kjer nastajajo novodobne grožnje, oziromapomanjkanje in podcenjevanje znanja nasploh hromijo odločevalceter vodijo v enostranskost in napačne odločitve, ki soposledica množice podatkov, ne pa premišljenih in analitičnoobdelanih podatkov in kredibilnih informacij, ki sledijo.OSINT se osredotoča na zbiranje kvalitetnih primarnih virovin na proces strukturiranja digitalnih podatkov. Razumetije treba zahtevo po informaciji (Requets for Information)in probleme, ki so vsebina analiziranja, ter vzpostaviti jasnosodelovanje med analitikom in uporabnikom informacije.Definicija problema (generalno analitično vprašanje) nare-193

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2, s. 191-198kuje način analiziranja (http://www.dia.mil/college/pubs/pdf/8342.pdf).Na podlagi omenjenih in predstavljenih dejavnikov smose lotevali projektiranja našega načrta iskanja javnih virov innjihovega analiziranja. Predstavljena raziskava je model pristopak OSINT, ki je vezan na realno situacijo v enem obdobjuin pri katerem so sodelovali realni subjekti OSINT.2 RaziskavaPoudariti je treba, da je izvajanje raziskave, v kateri sodelujejoosebe (analitiki) z izkušnjami iz obveščevalne dejavnosti,omejeno zaradi obvezne in zakonsko določene molčečnosti.Raziskavo smo izvajali v juniju in juliju 2009 v dveh različnihciljnih skupinah, skupni cilji pa so bili naslednji:− poglobiti znanje o obveščevalni dejavnosti iz javnih virovv obeh skupinah, torej pri ekspertih analitikih in pri študentihbrez praktičnih izkušenj,− pridobiti mnenja in ugotovitve o nekaterih dejavnikihobveščevalnega procesa javnih virov na slabo poznani vsebiniza obe skupini (Kosovo),− ugotoviti možnosti vključevanja mlade neizkušene osebe(ene ali več?) v OSINT,− predlagati nekatere dejavnike razvoja obveščevalne dejavnostiiz javnih virov.Raziskava je bila opravljena v angleškem jeziku.Evropska obrambna agencija (European DefenceAgency – EDA) je junija 2009 v sodelovanju s pogodbenikiiz Luksemburga, s Švedskega in iz Slovenije izvedla prvousposabljanje ekspertov (analitikov obveščevalno-varnostnihslužb, visokih uradnikov Evropske unije (EU) in svetovalcevvlad EU) o pristopu in uporabi javnih virov za obveščevalnodejavnost. Na tak način smo imeli priložnost pridobiti mnenjain ugotovitve ekspertov obveščevalno-varnostne dejavnostiter jih vključiti v raziskavo; v tej je sodelovalo 32 ekspertovanalitikov, ki so sestavljali prvo skupino.Inštitut za politične študije Univerze v Grenoblu (Francija)je v juliju 2009 organiziral poletno šolo EU/AU (SummerSchool) za študente iz Avstralije (University of Western Sydney,Flinder University, Griffith University), Združenega kraljestva(Keele University), Francije (Institute d'Etudes Politiquesde Grenoble, Universite de Rouen) in Slovenije (Univerza vMariboru); ti študenti so sestavljali drugo skupino. Poletnašola oziroma delavnica, ki je potekala, je del triletne izmenjaveštudentov, ki so jo vodili v Združenem kraljestvu SusanneKarstedt (Keele), v Franciji Sebastian Roche (Grenoble), vSloveniji Gorazd Meško (Univerza v Mariboru) ter v AvstralijiRichard Wortley (Griffith). Sodelovalo je 28 (od predvidenih30) študentov družboslovja, ki imajo mednarodne izkušnje ovarnostnih temah. S temo o pristopu in uporabi javnih virovza obveščevalno dejavnost, ki jim je bila predstavljena, so sesistematično seznanili prvič, torej niso imeli nobenih praktičnihizkušenj. Tako ekspertom analitikom kot študentom smov enakem časovnem obdobju predstavili enaka učna vprašanjater zbrali njihova mnenja in ugotovitve.Izbira ciljnih skupin, ki sta bili vključeni v raziskavo, nibila naključna, čeprav je šlo za dve na videz popolnoma različniskupini ljudi. Edina skupna izhodiščna točka sodelujočih jebila ta, da eksperti analitiki delajo na obveščevalno-varnostnempodročju, študentje pa so to področje šele spoznavali naravni dodiplomskega študija. Eksperti analitiki so preverjalisvoje dejansko delo na področju OSINT, študentje pa so metodoOSINT in svoje potencialno prihodnje delo šele spoznavali.V tej različnosti smo med skupinama (z identičnimgeneralnim analitičnim vprašanjem) iskali sinergije, ki prinašajonove razsežnosti pri celovitem razmišljanju, in hkratispodbujali upoštevanje zakona zadostne in potrebne celovitosti(Mulej, Kajzer, 1998). Skupni imenovalec za opredelitev,kaj zajema in kaj pušča ob strani zakon zadostne in potrebnecelovitosti v primeru analitike, je opredelitev informacijskihpotreb uporabnikov analiz. V ozadju take opredelitve pa jezadostna in potrebna celovitost tistih, ki te informacije opredelijo,najsi gre za osebe ali organizacije, v katerih se te osebezdružujejo. Kako jo bodo dosegli, je odvisno od njihovesposobnosti in volje, da poznajo dano in verjetno dogajanje zupoštevanjem istega zakona.Podobno kot Meško s sodelavci (2008, 2009) smo ugotovili,da je pri preučevanju zapletenih oblik varnostnih ogrožanjin ocenjevanju kompleksnih problemov poleg uradnihstatističnih podatkov in študij treba pregledati tudi javno dostopnevire; ti na eni strani kakovostno dopolnjujejo statistikoin raziskave, na drugi strani pa so lahko izhodišče za novoraziskovalno delo. Za lažji in poenoten pristop k temam smouporabili vsebinsko temo o varnostnopolitičnih razmerah naKosovu v letu 2009, ki je bila obema skupinama predstavljenaidentično. Za to obdobje je značilno, da je naloge prevzemalEuropean Union Rule of Law Mission in Kosovo (EULEX);gre za varnostne sile EU, katerih osnovni cilj je vzpostavljanjelokalne ravni upravljanja na celotnem ozemlju Kosova terprevzemanje odgovornosti za delovanje lokalne skupnosti.Omenjeni tema in regija sta bili relativno manj znani obemaskupinama, hkrati pa je Kosovo kot varnostnopolitična temaobe skupini zelo zanimalo. Obema skupinama smo podali tudinekaj splošnih usmeritev, kako določamo predmet zbiranjapodatkov, vrednotimo podatke, jih generiramo, pripravljamoinformacije in jih razširjamo. Vsebine oziroma problematike,o katerih smo zbirali in analizirali podatke, so bile oblikovanena podlagi splošnih zahtev in pričakovanj uporabnikov ter za-194

Iztok Podbregar, Teodora Ivanuša: Javni viri in analitika v obveščevalni dejavnostihtev aktualnega dogajanja. Za uspešno opredelitev predmetaraziskovanja je pomembno poznavanje zakonodaje, konkretnihpotreb in pričakovanj uporabnikov ter obveščevalnegaprocesa. V praksi proces opredelitve problema običajno potekazgolj v miselnem procesu analitika, v številnih primerih paso parametri določeni že z naročilom za izdelavo informacije.Pri natančnejši opredelitvi problema raziskovanja je treba najprejodgovoriti na nekaj osnovnih vprašanj; ta so:− Kaj? Določimo, katere vidike bomo pri analiziranjuupoštevali oziroma s katerih vidikov bomo zadevo obravnavali(političnega, ekonomskega, vojaškega itd.).− Kdaj? Določimo časovni okvir, v katerem bomo raziskovaliproblem (npr., kako daleč v preteklost bomo posegli).− Kje? Določimo, ali bomo raziskovali le dogajanje v nekidržavi ali tudi širše.− Zakaj? Določimo, ali naj gre pri raziskavi le za informativnouporabnost (informativna informacija) ali pa naj binaslovniki na podlagi te informacije sprejemali konkretne odločitve(usmerjevalna informacija).2.1 Postavitev elementarnih vsebinskih tez raziskovanjajavnih virovRaziskavo smo glede na njeno časovno omejitev skrčili lena določanje elementarnih vsebinskih tez, na podlagi katerihso bili v nadaljevanju zbrani podatki iz javnih virov. Postavilismo naslednje generalno analitično vprašanje/trditev:»Mandat in usposobljenost EULEX sta na taki ravni, dav varnostnopolitičnih razmerah na Kosovu 2009 zagotavljatauspešno izvedbo načrta mednarodne skupnosti.«Na podlagi predstavitve aktualne varnostnopolitične situacijena Kosovu je skupina izkušenih analitikov opredelilanaslednje teze analitičnega dela, ki jih je bilo treba vsebinskoobdelati, da bi lahko kvalitetno odgovorili na generalno analitičnovprašanje:− različni mandat mednarodnih organizacij na Kosovu,− različna vizija mednarodnih organizacij na Kosovu,− definicija strategije EULEX,− nadaljevanje etničnega čiščenja na Kosovu in− različne nacionalnosti se med seboj kontinuirano ogrožajo.Skupina študentov je po seznanitvi z varnostnopolitičnosituacijo na Kosovu opredelila naslednje teze za analitičnodelo pri pripravi odgovora na generalno analitično vprašanje:− priporočilo EULEX, da se upošteva zgodovinsko ozadjeobmočja in situacije,− povezava med mednarodnimi strokovnjaki in lokalnooblastjo,− odnosi med mladinskimi organizacijami različnih etničnihskupin,− raven vpletenosti civilne družbe pri prizadevanju zaohranjanje miru,− zagotovitev demokratičnih procesov z enakovrednovpletenostjo manjšin,− visoka fleksibilnost ciljev EULEX,− proces, usmerjen v družbo, in omogočanje javnosti, dagovori,− zavezanost EULEX delovanju v lokalni skupnosti in sodelovanjuz njo ter− odnosi med različnimi političnimi strankami.Skupina ekspertov analitikov je postavila pet tez, skupina študentovpa devet; teze so bile podlaga za iskanje podatkov iz javnihvirov v zvezi s potrjevanjem generalnega analitičnega vprašanja.2.2 Načrt analiziranja javnih virovDrugo učno vprašanje, ki smo ga zastavili članom obehskupin, je bila zahteva, naj na podlagi postavljene teze generalnegaanalitičnega vprašanja ter elementarnih tez analitičneraziskave naredijo načrt pregleda javnih virov. Pri tem nismozahtevali, naj nam procesno prikažejo natančen analitični vsebinskinačrt, temveč naj nam predstavijo samo vrstni red javnihvirov, ki jih bodo uporabili, da bi potrdili ali ovrgli teze,ki so jih definirali v prvem delu raziskave. Skupina izkušenihanalitikov je podala naslednje predloge načrtov pregleda javnihvirov, in sicer za vsako predhodno postavljeno tezo posebej:− različni mandat za mednarodne organizacije na Kosovu– spletna stran KFOR, BBC,− različna vizija za mednarodne organizacije na Kosovu– Inter Yourn, Subject Expert, BBC, lokalni časopisi, The Economist,− definicija strategije EULEX – EULEX.com, lokalni časopisi,Balkan inside, B-92,− obstoj etničnega čiščenja na Kosovu – EULEX.com,Lexis Nexis,− različne nacionalnosti se med seboj ogrožajo – ON-STRAND, EULEX.com, BBC, Reuters, B-92, lokalni časopisi.Pri tem so eksperti posebej poudarili, da je treba za kvalitetnoanalizo poznati tudi lokalni jezik, čeprav so na spletu navoljo določena orodja za prevajanje jezikov.Skupina študentov v Grenoblu je na isto učno vprašanje inna relativno bogato postavljene teze analitičnega raziskovanjav prvem delu podala naslednje odgovore:− Google.com, BBC,− Lexis Nexis,− EULEX.com, B-92.195

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2, s. 191-198Nabor javnih virov študentov ni bil postavljen za vsakotezo posebej, kot so to naredili eksperti, čeprav jim je bila podanaidentična naloga. Ni šlo za različne eksperimentalne pogoje,temveč za različen pristop pri identičnih pogojih in zaočitno prednost izkušenih ekspertov analitikov.3 Rezultati in razpravaPosebej poudarjamo, da sta obe skupini delali pod velikimčasovnim pritiskom, hkrati pa sta bili soočeni s temo, ki je bilazanju relativno nova oziroma povsem neznana. Skupen zaključekprejšnjih dveh ugotovitev je, da nam je v raziskavi uspelosimulirati pogoje, v katerih se vsakodnevno znajdejo različneobveščevalne službe. Gre za časovno nemogoče vsebinskezahteve naročnikov in neznane nove teme, kjer obveščevalneslužbe nimajo vedno na voljo lastnih ciljnih ekspertov. Torejje osebje obveščevalne analitike prisiljeno delati vsebinsko poglobljeneanalize s pomanjkljivim znanjem in skromnimi izkušnjami.Pri postavljanju tez smo pri obeh skupinah naletelina zelo velik interes za problematiko, zato smo predlagali večještevilo tez, ki pa bi jih bilo treba v nadaljnjih korakih zožitina tezo ali dve; predloga ni sprejela nobena od skupin. Za tadel reševanja zastavljene naloge so mladi neizkušeni študentipokazali izjemno veliko motivacijo, kar ocenjujemo kot pozitivno.Sklepamo lahko, da so eksperte analitike pri postavitvitez omejevale prav njihove izkušnje, ker so bile te bližje nekaterimpredhodnim zahtevam uporabnikov obveščevalnihinformacij oziroma generalni tezi. Pri načrtu analiziranja oziromapostavitvi vrstnega reda pregleda javnih virov ugotavljamo,da so izkušeni analitiki poiskali podrobnejše vire iskanja,kar je glede na njihovo znanje in izkušnje logično. Mladi študentje(le dva avstralska študenta sta bila stara okoli 40 let) paso bili pri tem delu naloge zelo skromni, celo površni, kar nezagotavlja objektivnosti. Iz teh dejstev lahko sklepamo, da sotudi za celovito analiziranje javnih virov potrebne izkušnje.Mogoče pa je v posamezne dele procesa analiziranja vključitimlade, radovedne in manj izkušene udeležence ali sodelavce.Z ustanovitvijo multidisciplinarnih timov ter z interdisciplinarnimiizkušnjami, različnimi regionalnimi navadami inznačilnostmi ter veliko omejenostjo obveščevalnih skupnostije mogoče doseči izjemne rezultate.Kljub vsemu ostaja zaskrbljujoče dejstvo, da je na razpolagoizjemno majhno število lokalnih spletnih naslovov, ki sodostopni v svetovnih jezikih (poznavanje lokalnih jezikov jelogično zelo omejeno). V tej raziskavi je bil edini prepoznanlokalni vir neodvisni beograjski radio B-92, ki je v tej regijiže večkrat odigral pomembno vlogo. V času Miloševićevegarežima je večkrat edino ta radio neodvisno poročal iz Srbije.Vprašanje pa je, ali je kot beograjski vir vsebinsko resničnoneodvisen glede Kosova. V raziskavi je bil izbran zato, ker jenudil podatke v angleškem jeziku in ker se je kot spletni zadetekpojavljal zelo hitro. Ta vsebinska ugotovitev je za našoraziskavo posebej pomembna s stališča objektivnosti lokalnihvirov, ki jih pri analitiki moramo uporabiti. Vsekakor seobjektivnost povečuje z uporabo več lokalnih in svetovnihvirov podatkov. Dejstvo, ki je za našo raziskavo sicer manjpomembno, širše pa je zelo pomembno, je, da lokalni medijis Kosovega in iz balkanske regije zelo skromno sodelujejo vdostopnejših oblikah v širšem prostoru; to je zelo zaskrbljujoče,saj je oddajanje podatkov in informacij pomanjkljivo že vlokalnih jezikih. Poleg politikov morajo biti na taka dejstva, tj.na odsotnost lokalnih javnih virov v širšem medijskem prostoru,pozorni tudi v obveščevalno-varnostni dejavnosti. Zatomenimo, da je v postinformacijski dobi, ne glede na informacijskorazvitost posamezne regije ali območja, določene idejezaradi prepoznavnosti nujno predstavljati na svetovnem spletuin v svetovnih jezikih. Svetovni splet je namreč medij, kije pomemben tako za civilno kot za obveščevalno-varnostnodejavnost oziroma OSINT.Raziskava je pokazala, da je mogoče v relativno kratkemčasu o povsem neznani vsebini na podlagi javnih virov postavitikvalitetne teze analitičnoobveščevalnega procesa in nareditidober načrt vrstnega reda raziskave javnih spletnih virov.Oboje je temelj za kvalitetne obveščevalne analize, ki dajejoodgovore uporabnikom obveščevalnih informacij. Glede naizkušnje obeh skupin bi uspeh v omejenem obsegu lahko dosegliže s skupino manj izkušenih študentov, če bi med njimidelal vsaj en analitik z bogatimi izkušnjami ali dva in če bitej skupini dodali še poznavalca lokalnih jezikov oziroma bi stehnologijo premostili še to oviro. V tem primeru uspešnostdela ne bi smela biti vprašljiva.4 ZaključekJavni viri (OSINT) v obveščevalni dejavnosti predstavljajovse večji strateški delež. OSINT ni le del obveščevalne dejavnosti,ampak predstavlja predvsem metodo zbiranja (definicije)podatkov na ravni javnih virov (mediji ipd.). Zakaj izbirabesede »intelligence«, če pa predstavlja točno določeno informacijo,ki jo potrebujemo – oziroma jo potrebuje naročnik/uporabnik – za odločanje in nadaljnje doseganje ciljev? Beseda»intelligence« resda izhaja iz obveščevalnega žargona, vendarse v primeru OSINT govori predvsem o metodi zbiranja podatkovin ustvarjanju konkretnih informacij za doseganje ciljev.Kje je povezava s kriminalistiko? Neposredne povezave ni, sajOSINT izhaja iz obveščevalne dejavnosti. V kriminalistiki bimetode OSINT lahko prišle v poštev pri preiskovanju kaznivihdejanj, saj se z njimi lahko pridobivajo informacije v koristpreiskovalcev. Kljub vsemu ima stalna praksa preiskovanja vkriminalistiki še vedno prednost pred metodami OSINT, ki ne196

Iztok Podbregar, Teodora Ivanuša: Javni viri in analitika v obveščevalni dejavnostismejo preko ovire/meje zasebnih virov in prikritih policijskihukrepov oziroma jih omejujejo javni viri. Informacije z obveščevalno-varnostnimivsebinami, ki jih pridobivajo obveščevalno-varnostneslužbe, so po zakonu stopnjevane in namenjenele ozki skupini ljudi ali celo posameznikom. Tako pridobljenihobveščevalnih informacij pristojne službe praviloma (razenv posebnih okoliščinah) ne delijo z drugo zainteresirano javnostjo,tudi če so jih pridobile z metodo OSINT. Ker ta metodane vključuje metod, navedenih v 19. in 20. členu ZSOVA(ZSOVA, Uradni list RS, št. 81/06-UPB2), 3 je njena prihodnostverjetnejša v zasebnem (neinstitucionaliziranem) sektorju inpredvsem za potrebe gospodarstva. OSINT pa ima nespornepotenciale tudi v varnostnem sistemu, saj se kriza ne razumeizključno kot problem z vsebinami, ki pripadajo zgolj varnostnemusistemu. Krizne razmere, npr. v gospodarskem sektorju,lahko neposredno in posredno vplivajo na stabilnost varnostnegasistema, in obratno. Te sinergije ne gre spregledati, zato soinformacije, pridobljene z metodo OSINT, vse pomembnejšisegment podpore kriznemu odločanju, krizni komunikaciji indelovanju v varnostnem in gospodarskem okolju, ki ga vodijoin upravljajo skupine ljudi ali posamezniki, ki po zakonu nimajodostopa do stopnjevanih informacij z obveščevalno-varnostnimivsebinami. Tako restriktiven dostop ima za posledicovsaj nezmožnost primerjati ključne zahtevane informacije,pridobljene z metodo OSINT, s potencialnimi informacijami zobveščevalno-varnostnimi vsebinami pristojnih služb, kar tveganjav varnostnem in gospodarskem sektorju povečuje.Pri OSINT ni posegov v človekovo zasebnost, zato ga nitreba nadzorovati kot klasično pridobivanje tajnih podatkov.Končni izdelki OSINT so zato lahko dostopni tudi širšimuporabnikom in ne samo državnim obveščevalnim službam.Služijo lahko tako za napovedne kot tudi za mnenjske in drugeobveščevalne informacije. Tovrstna dejavnost bo verjetno vvečjem obsegu zaživela kot zasebna dejavnost za potrebe gospodarstva,kajti klasične tradicionalne obveščevalne službeso v smislu oskrbovanja gospodarstva izjemno toge oziromakonservativne. Če se obveščevalna dejavnost iz javnih virovpodpre še s kvalitetnimi informacijskimi analitičnimi orodjiin se uporabijo nekatere sodobne tehnologije mreženja terse uvede preverjanje podatkov še na terenu, lahko vsekakorpričakujemo uporabne rezultate v realnem času. Menimo, dabo delež obveščevalne dejavnosti iz javnih virov v obveščevalnidejavnosti vse večji in da se bo klasično pridobivanje3Agencija pridobiva podatke tudi s tajnim sodelovanjem in posebnimioblikami pridobivanja podatkov. Za opravljanje svojih naloglahko uporablja posebne oblike pridobivanja podatkov: spremljanjemednarodnih sistemov zvez, tajni nakup dokumentov inpredmetov, tajno opazovanje in sledenje na odprtih ali v javnihprostorih z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje.podatkov s posegi v človekovo zasebnost omejilo res samona tiste najbolj ključne tajne podatke, ki bodo potrebni le zapotrebe nacionalne varnosti. OSINT ima lahko svoje mestotudi v kriminalistični obveščevalni dejavnosti, čeprav je obveščevalnadejavnost iz javnih virov na žalost zelo dostopnaoziroma znana tudi organiziranemu kriminalu. Meško inDobovšek (2007) ugotavljata, da je pri preučevanju organiziranekriminalitete treba razvijati nova orodja, ki temeljijona upoštevanju teorij tveganja. Cilj je razvoj novih metod, kibi omogočale odgovornim zaznavanje dejavnikov, ki vplivajona razvoj organiziranega kriminala, saj imajo uradni podatkio organiziranem kriminalu kot tudi o drugih zapletenihdružbenih pojavih zelo omejeno vrednost (Meško s sodelavci,2009: 62). OSINT bi v teh prizadevanjih lahko odigral določenopozitivno in učinkovito vlogo.Raziskava je pokazala, da kljub različnim omejitvam inslabšemu poznavanju tovrstne dejavnosti lahko pričakujemopozitivne rezultate. Seveda pa so predhodne izkušnje v obveščevalnidejavnosti neprecenljiva dodana vrednost. To je mordatudi priložnost za nov začetek vseh tistih obveščevalnihizvedencev, ki jih največkrat po dolgoletnih izkušnjah tradicionalneslužbe enostavno brez razloga vržejo na cesto, čepravima njihovo znanje še vedno uporabno vrednost.Posebej zanimivo je dejstvo, da so študentje kljub neizkušenostiizjemno hitro našli javne vire podatkov, ki bi potrdilioziroma ovrgli njihove, glede na eksperte analitike, preštevilneteze. Naslednja ovira študentov je bila ta, da so zaradi neizkušenostiiz pridobljenih podatkov zaznavali bistveno manjsporočil, ki bi v sinergiji z drugimi podobnimi sporočili in zakonitostmianalitičnega procesa postala informacija z visokonapovedno močjo. Vedeti je namreč treba, da o informacijine moremo govoriti, dokler ne pride do pomnjenja sporočila,povezovanja njegovega pomena z drugimi sporočili in novonastale sinergije med njimi, ki spodbujajo nova razumevanja,nova vedenja in vednosti ter znanja, itd. (Podbregar, Mulej,Pečan, Podbregar, N., Ivanuša, 2010 v tisku). Na podlagi teugotovitve in novo nastalih sinergij med obema skupinamase je začetna različnost med skupinama značilno zmanjševala.»Zakaj bi bila sicer soodvisnost smiselna, če je ne razumemotako, da se razlike medsebojno dopolnjujejo v celoto?« (Mulejin sod., 2007) To nevarnost preprečuje prehod z multi- nainterdisciplinarnost. Raziskava med obema skupinama zidentičnim generalnim analitičnim vprašanjem je poskušalapredstaviti novo »paradigmo« v znanstvenem razmišljanju;koncept sistema se lahko definira in razvija po različnih poteh,na različne načine, kot to zahteva predmet raziskave,in reflektira v različnih pogledih osrednje ideje/predstave(Bertalanffy, 1979: 7).197

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2, s. 191-198Literatura1. Bertalanffy, L. (1979). General System Theory. Foundations,Development, Applications. Revised Edition. New York, SixthPrinting. Braziller.2. Best, C. (2009). Report. Brussels, NATO Joint Research Centre.3. Best, L., Van der Goot, E., Blackner, K., Garcia, T., Horby, D.(2005). Europa Media Monitor-System Description. Brussels,EUR Report, 22173.4. Gill, P., Phythian, M. (2006). How do they gather information?Intelligence in an insecure world. Cambridge, Polity Press.5. Gill, P., Phythian, M. (2006). What is intelligence? Intelligence inan insecure world. Cambridge, Polity Press.6. Herman, M. (1999). Intelligence power in peace and war.Cambridge, The Royal Institute of International Affairs.7. McDowel, D. (2009). Strategic Intelligence, a hand book forpractitioners, managers and users. Lanham, Maryland, Toronto,Playmont, The Scarecrow Press Inc.8. Meško, G., Dobovšek, B. (2007). Merjenje organizirane kriminalitete– omejitve in izzivi. V: Prezelj, I. (ur.). Model celovitegaocenjevanja ogrožanja nacionalne varnosti Republike Slovenije.Ljubljana: Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve,Sektor za civilno obrambo, str. 103–124.9. Meško, G., Mitar, M., Dobovšek, B. (2008). Opazovanje z udeležbokot metoda družboslovnega raziskovanja in policijskega tajnegaopazovanja – konceptualne razlike in navidezne podobnosti medkriminologijo in kriminalistiko. Revija za kriminalistiko in kriminologijo,apr.–jun., letn. 59, št. 2, str. 114–124.10. Meško, G., Dobovšek, B., Kešetović, Ž. (2009). Measuring organizedcrime in Slovenia. Problems of Post-communism, mar.–apr., vol. 56, str. 58–62.11. Mulej, M., Kajzer, Š. (1998). Ethics of interdependence and lawof requisite holism. V Rebernik, M., Mulej, M. (ur.). STIQUE 98.Proceedings of the 4th International Conference on LinkingSystems of Thinking, str. 129–140. Maribor, Ekonomsko-poslovnafakulteta.12. Mulej, M., Čančer, V., Hrast, A., Jurše, K., Kajzer, Š., Knez-Riedl, J.,Mulej, N., Potočan, V., Rosi, B., Uršič, D., Ženko, Z. (2007). The lawof requisite holism and ethics of interdependence: basics of thedialectical system thinking (applied to innovation in catchingupcountries. Maribor, Poslovno-ekonomska fakulteta.13. Podbregar, I. (2003). Trend razvoja slovenske obveščevalnovarnostneskupnosti po vstopu v EU in NATO. Maribor, Visokapolicijsko-varnostna šola.14. Podbregar, I., Mulej, M., Pečan, S., Podbregar, N., Ivanuša, T. (Vtisku). Informacije kot »bojna« podpora kriznemu odločanju,krizni komunikaciji in delovanju. Učbenik. Ljubljana, Demat,d. o. o., CIP 001.102 005.931.11 ISBN 978-961-92700-1-1.25050624015. Zakon o slovenski obveščevalno-varnostni službi. ZSOVA.Uradni list RS, št. 81/06-UPB2.16. Naslov spletne strani: NATO Open Source Handbook, IntelligenceReader, and Intelligence Exploitation of the Internet, 2002https://www.eurosint.eu z dne 13. 4. 2010.17. Naslov spletne strani: web:http://www.dia.mil/college/pubs/pdf/8342.pdf z dne 5. 3. 2010.Open source intelligence and intelligence analyticsIztok Podbregar, Ph. D., Associate Professor, Faculty of Criminal Justice and Security, Kotnikova 8, 1000 Ljubljana, SloveniaTeodora Ivanuša , Ph. D. Assistant Professor, Faculty of Criminal Justice and Security, Kotnikova 8, 1000 Ljubljana, SloveniaThe article introduces the most probable course of development of intelligence in the near future, as well as the increasing importanceof open source intelligence (OSINT). The most significant advantage of OSINT is the complete absence of violation of human rights andlegislation. OSINT covers the entire process, including research, differentiation, selection, and dissemination of data in order to implementall four stages of the intelligence process, in which experienced analysts are inevitable, i.e., a necessity. OSINT is not a replacement forthe classical clandestine activities of the intelligence services; OSINT accelerates access to important data for subscribers, as well as forusers. In addition, OSINT can improve the identification of asymmetric threats and the ability of classical intelligence activities to obtaingenuine clandestine data. The second part of the article presents unique research carried out among two different groups (students andexperienced analysts), whereby OSINT was applied for identifying and describing the political and security situation in Kosovo. Theresearch verified the increasing importance of OSINT and the need for the involvement of experienced analysts.Key words: intelligence, OSINT, analyticsUDC: 351.746.1/.2 + 355.40198

Iz prakseDosežki Evropske unije na področju boja zoper droge v obdobju odleta 2005 do leta 20081 UvodBoj zoper droge je na ravni Evropske unije (v nadaljevanjuEU) večinoma v pristojnosti njenih držav članic, zaradi česar jezakonodaja v zvezi z drogami tudi predmet urejanja z nacionalnimipravnimi akti. Kljub temu pa temeljne pogodbe eksplicitnopotrjujejo potrebo po usklajevanju politik do drog na ravniEU, še posebej na področju pravosodja in notranjih zadev. Bojproti vsem vrstam kriminalitete, tudi tisti, ki je povezana s prepovedanimidrogami, je napovedala že Maastrichtska pogodba. 1Pred tem pa je že Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnostidoločila, da mora Skupnost dopolnjevati dejavnosti držav članicpri zmanjševanju škode za zdravje, ki jo povzročajo droge,vključno z informiranjem in preventivo. 2 Pristojnost Skupnostina področju boja zoper droge v EU vključuje tudi nadzor nadprometom s predhodnimi sestavinami za proizvodnjo prepovedanihdrog ter preprečevanje pranja denarja.Splošni okvir za usklajen boj držav članic EU na področjudrog predstavlja Strategija EU na področju drog za obdobje2005–2012, ki jo je leta 2004 sprejel Evropski svet. Ta strategijaje sestavni del večletnega haaškega programa za krepitev svobode,varnosti in pravice v EU. 3 Določa okvir, cilje in prioritetena področju drog v EU, ki naj bodo izvedene v okviru dveh zaporednihštiriletnih akcijskih načrtov, ter poudarja uravnoteženpristop do zmanjševanja ponudbe drog in povpraševanjapo njih. Tak pristop mora biti osnovan na zanesljivih podatkihv zvezi z vrsto in razsežnostjo problema. Temeljiti mora naspoštovanju temeljnih pravic in človekovega dostojanstva invse bolj na usklajenem in čezmejnem kazenskem pregonu,usmerjenem v preprodajalce drog in v organizirani kriminal.2 Rezultati vrednotenja akcijskega načrta EUza boj proti drogam 2005–20081Pogodba o Evropski uniji, 2006: 29, 31.2Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, 2002: 152.3Strategija EU na področju drog (2005–2012), 2004: 2.Obdobje uresničevanja ciljev in ukrepov, ki jih je določalprvi akcijski načrt v okviru Strategije, torej Akcijski načrt EU zaboj proti drogam 2005–2008, se je izteklo ob koncu leta 2008.Da bi lahko sprejeli nov akcijski načrt, je bilo treba pregledati,kaj smo se lahko naučili iz uresničevanja predhodnega tovrstneganačrta ter kako v nov akcijski načrt implementirati pomanjkljivostipredhodnega akcijskega načrta in načine odzivanja nanove trende. Po končnem vrednotenju Akcijskega načrta EU zaboj proti drogam 2005–2008 je bilo očitno, da nadaljnja politikaEU do drog zahteva spremenjen pristop ter vrsto izboljšav.Vrednotenje je potekalo po glavnih sklopih navedenega akcijskeganačrta, in sicer na področju usklajevanja, zmanjševanjapovpraševanja po drogah in zmanjševanja ponudbe drog, mednarodnegasodelovanja ter informacij, raziskav in vrednotenj.2.1 UsklajevanjePri usklajevanju držav članic EU na področju boja zoperdroge je bilo ugotovljeno, da imajo vse države članice EU državnestrategije, akcijske načrte in druge oblike tovrstnih dokumentov.Pri tem je spodbudno, da je v vseh sporazumih, kijih je EU sklenila s tretjimi državami, vsebovana tudi posebnadoločba o boju zoper droge. Ugotovljeno je bilo pomanjkanjestrateškega usklajevanja držav članic EU pri pomoči tretjim državam(finančna pomoč, materialna sredstva). Usklajevanje bibilo treba izboljšati predvsem med državami članicami EU terna državni ravni in ravni EU. Prav tako je bilo ugotovljeno, daje treba izboljšati povratne informacije glede podatkov o drogahter informacije ustvarjalcev politik do drog. Kljub temu pase je dejstvo, da je v veliki večini držav civilna družba že aktivnapri ustvarjanju državnih politik do drog, izkazalo kot zelo pozitivno.Pobude držav članic, kot je Center za pomorske analizein operacije v zvezi z drogami, 4 lahko Evropska komisija še naprejpodpira s tem, da uporablja obstoječe proračunske vire intehnično podporo, da bi zagotovila povezanost takih pobud.Večji poudarek bi moral biti dan poročanju glede stanja napodročju drog v Evropi. Sedanja periodična poročila o stanjubi bila lahko natančneje analizirana, še posebej, ko se pokažepotreba po sprejetju zaključkov Sveta EU. Vloga nacionalnihkoordinatorjev za droge bi bila lahko večja in bolj usklajena zdelom horizontalne delovne skupine za droge 5 pri Svetu EU. 64The Maritime analysis and operations centre on narcotics – MAOC–N je regionalna varnostna platforma s sedežem v Lizboni.5Osrednje telo za usklajevanje politik do prepovedanih drog naravni EU je Horizontalna delovna skupina za droge (HorizontalWorking Party on Drugs – HDG). Problem pomanjkanja usklajenostiizvira iz tega, da pri delu HDG ne sodelujejo nacionalnikoordinatorji za droge iz vseh držav članic EU.6Report of the final evaluation of the EU Drugs Action Plan (2005–2008), 2008: 16, 32, 41, 82, 87.199

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 22.1.1 Usklajevanje na področju drog v SlovenijiČe usklajevanje na področju drog v Sloveniji primerjamo zugotovitvami Evropske komisije glede vrednotenja Akcijskeganačrta EU za boj proti drogam 2005–2008, lahko ugotovimo,da Slovenija nima nacionalnega akcijskega načrta za boj protidrogam. Ima zgolj osrednji dokument, ki določa politiko napodročju drog vseh vpletenih organov. To je Resolucija o nacionalnemprogramu na področju drog 2004–2009 (v nadaljevanjuReNPPD), ki jo je sprejel Državni zbor RS. 7 Cilji, ki so zapisaniv ReNPPD, vsebinsko sovpadajo s splošnima ciljema StrategijeEU na področju drog 2005–2012, vendar večinoma niso operacionalizirani.Tako niso določeni natančni cilji, prednostnenaloge, kazalniki in ukrepi z opredelitvijo odgovornih nosilcevin skrajnih rokov za izvedbo. Zaradi pomanjkljive operacionalizacijese pričakujejo težave pri ocenjevanju doseganja ciljev inusmerjanju politike v naslednjih obdobjih. Druga pomanjkljivostv zvezi s cilji je, da so zapisani skupaj, prepleteno, ne gledena to, da so dejansko povezani z vsebinsko različnimi sklopiukrepov. Poleg tega v ReNPPD ni izpostavljenih prednostnihnalog in ciljev. Pri ukrepih za zmanjševanje ponudbe je velikoprepletanj med različnimi skupinami ukrepov in premalozavezanosti h konkretizaciji. Sicer okrepljeno mednarodno sodelovanje,kot ga navaja ReNPPD, nima tako pomembnega mesta,kot ga je imelo v Akcijskem načrtu EU za boj proti drogam2005–2008 in kot ga ima v novem Akcijskem načrtu za boj protidrogam 2005–2012. Poleg tega se ReNPPD sploh ne sklicuje nausklajeno delovanje do tretjih držav, kar Strategija EU poudarjakot pomemben princip sodelovanja. Slovenska politika do drogima še nekatere druge pomanjkljivosti, ki povzročajo neskladnosts politiko do drog na ravni Evropske unije. 82.2 Zmanjševanje povpraševanja po drogahV zvezi z zmanjševanjem povpraševanja po drogah sopokritost, vsebina in učinkovitost preventivnih programovnejasne, prav tako bi morali na višji ravni biti selektivni preventivniprogrami. Zelo malo informacij je na voljo glede preventivnihprogramov, ki so usmerjeni v rekreativno uporabodrog. Glede na nove trende in problematiko drog je bilo ugotovljeno,da je treba razviti nove možnosti zdravljenja. V vsehdržavah članicah je zmanjševanje škode obravnavano kot ciljjavnega zdravja na državni ravni, pri čemer se razpoložljivostin dostopnost teh programov razlikujeta od države do države.Kot pomanjkljivost je bilo ugotovljeno tudi, da so informacijeo delu nekaterih držav članic EU, povezanem z rehabilitacijoin reintegracijo problematičnih uporabnikov drog v družbo,7Resolucija o nacionalnem programu na področju drog 2004–2009,2004: 1.8Rihter, Kvaternik Jenko, Grebenc, Rode, Flaker, 2007: 431–446.dostopne v zelo omejenem obsegu. Pomembnost enakega varovanjazdravja odvisnikov od drog pri osebah, ki prestajajokazen zapora, je bila identificirana pri večini držav članic.Kljub temu pa ukrepi za zmanjševanje pogostnosti nalezljivihbolezni, povezanih z drogami, in števila smrtnih primerov,povezanih z drogami, pogosto niso izvedeni. Ugotovljeno jebilo tudi, da programi zdravljenja niso oblikovani tako, da biupoštevali posebne potrebe in težave različnih skupin uporabnikovdrog, na primer ženske, mladoletnike, migrante, posebneetnične skupine in ranljive skupine. 9Države članice bi morale izboljšati razpoložljivost zdravljenjaza netradicionalne vrste problematične uporabe, kot sona primer amfetamini in konoplja. Prav tako bi morale več investirativ zmanjševanje pogostnosti tistih nalezljivih bolezni,povezanih z drogami, ki se jim je mogoče izogniti, še posebejaidsa in hepatitisa C. Prav tako bi bilo treba narediti več zazmanjšanje števila smrtnih primerov zaradi drog, zlasti ko greza zdravstveno nego v zaporih in nego odpuščenih iz zapora,ter okrepiti ukrepe za zmanjševanje škode. Več pozornosti bibilo treba nameniti posebnim skupinam uporabnikov drog,kot na primer nosečnicam, mladoletnikom, etničnim skupinamitd. 10Več pozornosti bi moralo biti namenjene razvoju in implementacijikakovostnih smernic za učinkovite intervencijepri zmanjševanju povpraševanja po drogah na državni ravniter širjenju znanja o učinkovitih intervencijah. Večji poudarekbi moral biti na posebnih in dosegljivih ciljih na področjupreventive, kot na primer preprečevanju prve uporabe in obveščanjuglede tveganja, ki ga prinaša uporaba več vrst drog(ang. poly drug use). 112.3 Zmanjševanje ponudbe drogGlede zmanjševanja ponudbe drog se je kot pomanjkljivoizkazalo pomanjkanje sodelovanja z Europolom na vseh področjih.Rezultati operacij organov pregona v državah članicah, kise nanašajo na čezmejno sodelovanje v EU, so pokazali velik pomenpridobivanja kvalitetnih operativnih informacij ter njihoveizmenjave z drugimi državami članicami. Merjenje učinkovitostidela organov pregona je oteženo zaradi pomanjkanja razpoložljivostistandardiziranih ključnih indikatorjev na tem področju.Kot pomanjkljivost se je izkazalo tudi dejstvo, da vse državečlanice ne prispevajo aktivno k delu EMCDDA in Europola, ko9Report of the final evaluation of the EU Drugs Action Plan, 2008:24–30.10Impact Assessment, 2008: 10, 11.11Report of the final evaluation of the EU Drugs Action Plan (2005–2008), 2008: 87, 88.200

Iz praksezbirata podatke o zmanjševanju ponudbe prepovedanih drog. Vskoraj vseh državah članicah je bilo zaznano pomanjkanje prioritet,nanašajočih se na nadzor nad predhodnimi sestavinamiza proizvodnjo prepovedanih drog, ki ga izvajajo carinski organidržav članic. Nazadnje velja poudariti, da je sodelovanje meddržavami članicami napredovalo na področju boja zoper pranjedenarja ter zasega protipravno pridobljene premoženjskekoristi, prav tako pa se je povečalo število preiskav, povezanih sprepovedanimi drogami. Priporočila na področju zmanjševanjaponudbe prepovedanih drog se nanašajo na izdelavo kvalitetnihsmernic za merjenje učinkovitosti intervencij na področjuzmanjševanja ponudbe prepovedanih drog. 12Smernice, ki bi jih po teh priporočilih bilo treba izdelatitudi v Sloveniji, bi morale biti sestavni del slovenske nacionalnestrategije na področju boja proti drogam. Tako bi morale določatitudi organe, ki so odgovorni za njihovo uresničevanje. Priizdelavi smernic bi morali sodelovati vsi organi, ki so v Slovenijiodgovorni za zmanjševanje ponudbe prepovedanih drog. 13Sodelovanje z Europolom 14 na področju boja zoper prepovedanedroge bi bilo mogoče izboljšati s povečanjem podpore nacionalnienoti Europola, torej s pripravo kvalitetnih analitičnoobdelanih operativnih informacij ter s pravočasno izmenjavotakih informacij. Glede pomanjkanja prioritet na področju bojazoper preusmerjanje predhodnih sestavin bi bilo treba te natančnejeidentificirati in jih določiti. Pri tem je potreben predvsemproaktivni pristop, torej pravočasna pridobitev informacijo nameravanem preusmerjanju tovrstnih kemikalij. 1512Report of the final evaluation of the EU Drugs Action Plan (2005–2008), 2008: 31–32, 88.13Smernice bi morale upoštevati posebnosti Slovenije, na primernjeno geografsko lego (balkanska pot, prispevek Carine pri zasegihprepovedanih drog, dejavnosti in vrste kriminalnih združb,analize tveganja s tega področja itd.). Sprotno in ustrezno analiziranjetrga z drogami lahko znatno prispeva k učinkovitemuzmanjševanju ponudbe prepovedanih drog. Smernice bi moraleupoštevati tudi cilje, ki se nanašajo na zmanjšanje negativnih posledicza družbo v verigi od proizvodnje do prodaje na drobno.Zaradi tega je sodelovanje organov, pristojnih za boj proti goljufijamin pranje denarja, pri izdelavi smernic še toliko pomembnejše.14Večstransko sodelovanje, še posebej, ko gre za dejavnosti, ki potekajov okviru Europola, bi se moralo opirati predvsem na deloin prispevek držav članic, ki so najbolj izpostavljene proizvodnjiprepovedanih drog oziroma trgovanju z njimi. Tudi Slovenija gledena svojo geografsko lego sodi med te države, zaradi česar jeizboljšanje njenega prispevka prek Europola drugim državam EU,ki preganjajo iste kriminalne združbe, še toliko večjega pomena.15Boj zoper preusmerjanje predhodnih sestavin bi moral zasedati vidnejšemesto v morebitni novi nacionalni strategiji boja zoper drogeter bi moral biti s točno določenimi ukrepi in cilji opredeljen v morebitnemnacionalnem akcijskem načrtu za boj proti drogam.Države članice bi morale bolje in pogosteje uporabljatiže obstoječe mehanizme na področju mednarodnega sodelovanjaorganov pregona, na primer skupne preiskovalne time.Več poudarka bi države članice morale dati tudi identificiranjunovih trendov glede poti tihotapstva drog in poročanju onjih, da bi se hitro in učinkovito odzivale na nove trende terizkoriščale zmogljivosti Europola, kadar je to mogoče. V EUje mogoče izboljšati tudi sodelovanje med organi pregona vdržavah članicah na nacionalni ravni. 162.4 Mednarodno sodelovanje na področju drogIzkazalo se je, da na področju mednarodnega sodelovanja17 EU ukrepa bolj povezano, usklajeno in združeno, kadarna zasedanjih Komisije Združenih narodov za droge nastopav odnosu do tretjih držav, vendar pa na plenarnih zasedanjihtega foruma še vedno ni popolnoma enotna. Čeprav je sodelovanjez Uradom za droge in kriminal pri Združenih narodih 18napredovalo, ga je mogoče še izboljšati. Prispevek držav članicEU in Evropske komisije h končnemu ovrednotenju političnedeklaracije, sprejete na posebnem zasedanju Generalne skupščineZdruženih narodov leta 1998, bi lahko bil večji. 19EU največ finančne pomoči v zvezi z drogami namenjaAfganistanu in andski regiji. V okviru projektov, povezanih zdrogami, jima je bilo v letu 2005 namenjenih 760 milijonovEUR, od tega dve tretjini za alternativni razvoj. Pet odstotkovsredstev, ki jih EU namenja za financiranje zunanjih zadev,se porablja za zmanjševanje povpraševanja po prepovedanihdrogah. Čeprav je bilo na tem področju zaznati rahlo izboljšanje,bi bilo v prihodnje treba nameniti več pozornosti razvojualternativnih dobrin, upoštevajoč posebne gospodarske in socialneprobleme lokalnih poljedelcev. Obstoječe mehanizmesodelovanja, kot na primer mehanizem za usklajevanje in sodelovanjemed EU in Latinsko Ameriko in Karibi, bi bilo trebaše naprej podpirati in razvijati, prav tako je treba implementiratiakcijske načrte tovrstnih mehanizmov. Regionalni akcijskinačrti na področju drog in z drogami povezani cilji akcijskihnačrtov z državami evropske sosedske politike ter sporazumi osodelovanju s tretjimi državami morajo biti popolnoma implementiranis finančno pomočjo držav članic in EU. 2016Impact Assessment, 2008: 11.17Kadar govorimo o mednarodnem sodelovanju na ravni EU, mislimona sodelovanje med EU kot celoto na eni strani in tretjimidržavami oziroma mednarodnimi organizacijami na drugi strani.18United Nations Office for Drugs and Crime – UNODC.19Evaluation of the EU Drugs Action Plan 2005–2008. BriefingNote, 2007: 17, 18.20Report of the final evaluation of the EU Drugs Action Plan (2005–2008), 2008: 88–89.201

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2Če pogledamo slovensko strategijo reševanja problematikedrog, ugotovimo, da je zelo malo prostora v Resolucijio nacionalnem programu na področju drog 2004–2009 namenjenegamednarodnemu sodelovanju. Gre za prečno področje,ki bi mu bilo treba tudi v slovenskem prostoru namenitiprav toliko pozornosti kot zmanjševanju ponudbe drogin povpraševanju po njih. V trenutni nacionalni strategijina področju drog manjka pomembno področje mednarodnegasodelovanja. Gre za sodelovanje pri delovnih telesihEU na področju drog. Trenutna nacionalna strategija sicerv enem stavku omeni, katero nacionalno usklajevalno telo jezadolženo za delo v delovnih telesih EU na področju drog,vendar pa je to občutno premalo. Manjkajo konkretni cilji,ki jih Slovenija želi doseči v okviru njenega sodelovanja zdrugimi državami na ravni EU, manjkajo njene prioritete natem področju in manjkajo konkretne usmeritve, kako dosečite cilje in prioritete, kar bi moralo biti jasno opredeljeno vnacionalnem akcijskem načrtu za boj proti drogam, vendartega v Sloveniji še vedno nimamo. In nazadnje, nacionalnastrategija bi morala odražati jasne politične usmeritve vsem,ki na področju drog sodelujejo v delovnih telesih EU, še posebejSveta EU. Slovenija bi morala med nosilce mednarodnegasodelovanja na področju drog poleg že sodelujočih natem področju uvrstiti tudi Ministrstvo za zunanje zadeve, šeposebej Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri EU vBruslju, ter s konkretnimi cilji in ukrepi opredeliti njegovenaloge v akcijskem načrtu.2.5 Informacije, raziskave in vrednotenjaPri ocenjevanju poglavja o informacijah, raziskavah invrednotenjih se je izkazalo, da sodelovanje na področju raziskavs področja prepovedanih drog zahteva več podpore.Še posebej je povečanje podpore potrebno pri izboljšanjusodelovanja med raziskovalci ter pri identificiranju prioritetraziskovanja tako med državami članicami kot tudi naravni EU. Zmanjševanje podpore vlad držav članic državnimkontaktnim točkam za droge je naraščajoč razlog za skrb,saj so te točke bistvene za posredovanje informacij in informacijskostrukturo EMCDDA. Pomanjkanje zanesljivih,primerljivih in uporabnih informacij in podatkov na področjutrga z drogami in zmanjševanja njihove ponudbe ostajarazlog za skrb, saj preprečuje izdelavo ustreznih analiz trgaz drogami v EU in zmanjšuje učinkovitost dejanj organovpregona. Bolj bi bilo treba spodbuditi raziskave o drogah inskupne prioritete, ki bi se razvile z boljšim usklajevanjemin sodelovanjem med državami članicami ter na ravni EU.Ponekod je treba okrepiti tudi zbiranje podatkov in informacijz nacionalnimi kontaktnimi točkami in nacionalnimienotami Evropola. Razviti je treba mehanizme za izmenjavoinformacij, ki bi merili praktičen prenos učinkov politikglede drog. Vrednotenje politik do drog na nacionalni ravniin na ravni EU ter izmenjavo najboljših praks pa je treba šenaprej spodbujati. 213 Splošne spremembe stanja v zvezi z drogamiv obdobju 2005–2008Eden od glavnih ciljev akcijskega načrta EU za boj protidrogam je bil tudi zmanjšati uporabo drog v EU. Ta cilj nibil dosežen, kljub temu je pri najpogostejših drogah doseženadoločena stopnja stabilnosti uporabe. Umrljivost se jezmanjšala, vendar pa je problem hkratna uporaba več drog.Cene drog so se znižale, čistost drog je stabilna. Raven uporabedrog v EU ostaja visoka. Podatki, ki so na voljo, kažejo,da se je uporaba heroina, konoplje in sintetičnih drog ustalilaali se zmanjšuje, uporaba kokaina pa v več državah članicahnarašča. Ocene, ki se nanašajo na odraslo prebivalstvo, starood 15 do 64 let, kažejo glede uporabe drog naslednje: 71 milijonov(22 odstotkov) odraslih Evropejcev je že kdaj v življenjuuživalo konopljo, 12 milijonov (3,6 odstotka) kokain,9,5 milijona (2,8 odstotka) ekstazi in 11 milijonov (3,3 odstotka)amfetamin. V zvezi z uporabo opioidov se ocenjuje,da je bilo leta 2006 v nadomestno zdravljenje vključenih večkot 600 000 uživalcev teh drog. V obdobju 2005–2006 je številosmrtnih primerov zaradi drog predstavljalo 3,5 odstotkavseh smrtnih primerov med Evropejci v starosti od 15 do 39let, od tega so pri približno 70 odstotkih odkrili opioide. 22V Afganistanu kot glavni proizvajalki opija na svetu proizvodnjate droge od leta 2002 stalno narašča; tako je v letu2007 dosegla 8200 ton, kar je 24 odstotkov več, kot je znašalaproizvodnja v letu 2006 (6610 ton). Upoštevajoč domačo poraboopija, zasege in prodajo opija iz države, je proizvodnjamorfina in heroina v letu 2007 dosegla 666 ton; v letu 2006je znašala 555 ton. Najvišjo točko glede količine proizvodnjeopija je v letu 2007 dosegla tudi globalna proizvodnja opija,ki je narastla na več kot 8800 ton. Delež afganistanske proizvodnjeopija je tudi v letu 2007 predstavljal 92 odstotkovglobalne proizvodnje te droge. 23Kljub zgornjim podatkom dosedanji dokazi kažejo, daEU vsaj uspešno brzda celovit socialni pojav razširjene uporabein zlorabe psihoaktivnih snovi med prebivalstvom in dase vse bolj osredinja na ukrepe za omejitev škode, ki jo povzročajodroge posameznikom in družbi. Pomembno je poudariti,da ji je to uspelo kljub dejstvu, da je v obravnavanem21Report of the final evaluation of the EU Drugs Action Plan (2005–2008), 2008: 45–48, 89–90.22EMCDDA, letno poročilo 2008: Stanje na področju problematikedrog v Evropi, str. 16.23UNODC, World Drug Report, 2008: 7.202

Iz prakseobdobju (2005–2008) svetovna proizvodnja nedovoljenihopiatov strmo narastla in da prej še ni bilo takega prometa skokainom v EU. 244 ZaključekDržave članice EU so glede boja zoper droge spoznale, dalahko akcijski načrt EU za droge predstavlja dodano vrednostnjihovim lastnim politikam do drog. Le z usklajenim delomdržav članic je mogoč učinkovit boj zoper vse vidike problematikeprepovedanih drog. Sodelovanje med temi državamine more biti učinkovito, če ni sodelovanja že na državni ravniv vseh posameznih državah. Tako morajo biti tudi na državniravni jasno opredeljene pristojnosti posameznih organov,vključenih v reševanje problematike drog.Tudi v Sloveniji bi bilo treba izdelati in sprejeti akcijskinačrt za boj proti drogam, ta pa bi moral biti usklajen zAkcijskim načrtom EU za boj proti drogam 2009–2012. 25 Zdržavnim akcijskim načrtom bi morali biti jasno določenicilji, ki jih želi Slovenija v določenem obdobju doseči na področjudrog, in ukrepi za dosego teh ciljev. Tako bi moralobiti nedvoumno določeno, kateri organ je za izvedbo posameznihukrepov pristojen in odgovoren, kakšne so njegovenaloge, kdo mora te naloge izvesti, kakšen je urnik oziromakakšni so roki za izvedbo teh nalog, na kakšen način se bo izvajanjenalog vrednotilo (letno, večletno vrednotenje), kdo jihbo vrednotil, kakšna orodja bodo uporabljena za vrednotenjeter kateri bodo kazalniki doseganja ciljev in izvajanja posameznihukrepov znotraj njih. Nobeno od področij boja zoperprepovedane droge ne bi smelo biti zanemarjeno v državnemakcijskem načrtu. Tako kot akcijski načrt EU za droge bi moraltudi državni akcijski načrt določati cilje in ukrepe s področjausklajevanja, zmanjševanja povpraševanja po drogah,zmanjševanja ponudbe drog, mednarodnega sodelovanja terinformacij, raziskav in vrednotenj v zvezi z drogami – vse nadržavni ravni.Državne prioritete na področju drog v Sloveniji bi se lahkona novo oblikovale na podlagi smernic in ciljev akcijskeganačrta EU za boj proti drogam. Rezultat takega oblikovanjaprioritet v vseh državah članicah EU je večja povezanost inusmerjenost k istim ciljem boja zoper droge v EU. Akcijskinačrt EU za boj proti drogam namreč daje smernice za širitevdobrih praks in razvoj skupnih standardov na vseh ključnihpodročjih boja zoper droge. Akcijski načrt EU za drogebi tako predstavljal splošen okvir za vsestransko politiko dodrog ter bi lahko bil dobra podlaga za razvoj visokokvalitetneslovenske strategije in akcijskega načrta za boj proti drogam.Akcijski načrt EU za boj proti drogam bi lahko uporabili tudipri vzpostavljanju razprav o občutljivih področjih politike dodrog na nacionalni ravni, na primer pri razpravah o ukrepih zazmanjševanje škode kot del politike zmanjševanja povpraševanjapo prepovedanih drogah. Ne nazadnje bi ga lahko uporabilitudi kot priporočilo in argumentacije pri oblikovanju novenacionalne strategije in nacionalnega akcijskega načrta za bojproti drogam.Akcijski načrt EU za boj proti drogam spodbuja skupnedejavnosti in skupne operacije organov pregona držav članickakor tudi skupno delo držav članic in tretjih držav, še posebejtistih, v katerih se proizvajajo droge. Tudi v Sloveniji biskupno, vzporedno, časovno načrtovano in ciljno usmerjenodelo vseh pristojnih organov povzročilo sinergične učinke napodročju boja zoper droge. Tako delo bi se lahko izrazilo lev okviru novo oblikovane nacionalne strategije na področjudrog in nacionalnega akcijskega načrta za boj proti drogam.Peter Skerbiš24Akcijski načrt EU za boj proti drogam 2009–2012, 2008: 2.25Usklajenost z akcijskim načrtom EU pomeni upoštevanje njegovihtemeljnih načel in ciljev, ki jih ta želi doseči. Kot navaja novakcijski načrt EU za boj proti drogam 2009–2012, bi bilo treba naprimer pri opredeljevanju ukrepov zoper zmanjševanje ponudbeprepovedanih drog povečati učinkovitost kazenskega pregona naravni EU za boj proti proizvodnji drog in nedovoljenemu prometuz njimi. To je na ravni EU mogoče doseči le z aktivno vlogo vsakeod držav članic in z izvedbo tovrstnih dejavnosti v prvi vrsti nanacionalnih ravneh. Tako bi tudi Slovenija pri preiskovanju kaznivihdejanj morala učinkoviteje uporabiti zmogljivosti Europolain drugih struktur EU. Ukrepi bi morali izhajati iz pristopa, ki sistematičnonamenja prednost tistim dobaviteljem, ki povzročijonajveč škode ali predstavljajo najresnejšo nevarnost. Ob tem bibilo treba uporabljati povezave in skladnosti med podatki, ki jihuporabljajo različni organi EU, dejavni na področju PNZ. Gledena novo nastajajoče regionalne varnostne platforme bi bilo trebarazviti sodelovanje z njimi in podpreti bolje usklajene dejavnosti.203

Iz zgodovinePovezanost postaj naših varnostnih sil z lokalnimiskupnostmi (1850-2010)Pavle Čelik *Od ustanovitve državnih varnostnih sil, ki so delovale tudi na območju današnje Republike Slovenije, so obstajalerazne oblike povezanosti teh sil z lokalno samoupravo in zlasti s prebivalstvom. To so bili orožniki, državni policijskistražniki, miličniki in danes spet policisti. Ta povezanost se je postopoma še poglabljala in dobivala nove oblike.Povezanost med varnostnimi silami in lokalnimi skupnostmi je bila odvisna od več dejavnikov: od določb temeljnihpredpisov, pravil za opravljanje službe, udeležbe teh skupnosti pri financiranju varnostnih sil, organiziranosti teh sil zadelovanje med prebivalstvom, spoznanj o pomenu preventivnega delovanja med prebivalci, dognanj znanosti o vzrokihza odklonsko ravnanje, šolanja in usposabljanja ter izpopolnjevanja mož postave, določb predpisov o vlogi lokalnihsamoupravnih skupnosti na področju lokalne varnosti in drugih okoliščin. Od začetka delovanja varnostnih sil dodanes, torej v 160 letih, je bila najpogostejša oblika povezanosti med možmi postave in prebivalstvom - patruljiranjena obhodnem okolišu. Zlasti razmere v mestih so zahtevale, da so pozornost mož postave usmerili še na ožje okoliše,za katere se je ustalil naziv opazovalni okoliši. Ko je prišlo do specializacije policijskega dela, so se oblikovali sektorji;to je na železnici pomenilo določen odsek proge, na cestah določen odsek glavnih javnih cest ali ene same, na mejnemprehodu pa je sektor pomenil prav ta prehod sam.Ključne besede: varnostne sile, orožništvo, policija, milica, območja postaj varnostnih sil, lokalne skupnosti, zgodovina,SlovenijaUDK: 351.74 + 2-774 (497.4) (09)1 UvodDanes je postalo prav moderno govoriti in pisati o v skupnostusmerjenem delovanju naše policije. Praviloma se ta izrazpovezuje z našo sedanjo policijo ter njenimi organizacijskimiin delovnimi usmeritvami. Le izjemoma se kateri izmed govorcevali piscev spomni na nedavno preteklost, ko je slovenskamilica razvila svojevrsten način povezanosti z lokalnimiskupnostmi, to je z občinami in krajevnimi skupnostmi. Edenod sestavkov take vrste je izšel tudi v Varnosti, časopisu našepolicije, in ga je mogoče oceniti kot dobronamerno prikazovanjenedavne varnostne preteklosti pri nas. 1Ni pa primerno, da bi ta pojem povezovali zgolj s sedanjostjonaše policije ali prejšnje milice. Svojstvene sestavinetega pojma najdemo že pri začetkih prvih državnih varnostnihsil pri nas. Vsebina tega pojma se je seveda širila, dopolnjevalain spreminjala, odvisno od več dejavnikov in ne le od varnostnihsil samih. Zaradi tega sem se odločil, da bom na kratko*Pavle Čelik, magister sociologije, poveljnik Slovenske milice v pokoju1Egon Cokan: Zgodovinski razvoj v skupnost usmerjenega policijskegadela, Varnost, avgust–september 2001, str. 29–31.orisal vsebino in obliko povezanosti vsakokratnih varnostnihsil pri nas z lokalnimi skupnostmi oziroma s prebivalstvom.Zajel sem vsa štiri obdobja naše varnostne zgodovine, cesarsko,kraljevsko, republiško in čas samostojne Slovenije. Največprostora sem namenil prav prvima dvema obdobjema, saj stabralcem verjetno manj poznani, obdobju milice pa pozornostvelja tudi zato, da ga ne bi iz različnih razlogov, tudi političnihin ideoloških, podcenjevali ali zanemarjali.Gradivo za ta prikaz sem črpal v ustreznih temeljnihpredpisih, ki so določali naloge in organiziranost teh sil, ter vpravilih za opravljanje varnostnih nalog in drugih podzakonskihpredpisih, kot pravimo. Virov je torej dovolj. Pri vsakemod navedenih štirih obdobij bom preletel določbe zakonovin nato pravil za opravljanje službe ter drugih podzakonskihpredpisov. Potrebno in smiselno se mi zdi, da se bom sklicevaltudi na določbe zakonov o občinah, ki so vsi urejali področjetako imenovane občinske policije. To so bile določbe,ki so občinam nalagale naloge na varnostnem področju, to jekrajevno policijstvo, kot so rekli. Tovrstne stroške je nosilaobčina. Ti varuhi reda v lokalni skupnosti so bili poklicani,da ob določenih razmerah pomagajo državnim varnostnimsilam. To je bilo smotrno, saj so ti možje dobro poznali krajevnerazmere in so delovali na ožjih, zgolj občinskih ali celokrajevnih območjih.204

Iz zgodovine2 Cesarsko obdobje, 1850–1918Prave, poklicne varnostne sile, ki jih je oskrbovala država,so bile pri nas zakonsko oblikovane v letu 1850, njihovodejansko vzpostavljanje pa je potekalo več mesecev. Prej sotovrstne naloge opravljali vojska, ki je bila razporejena le vredkih vojašnicah, grajski stražniki, ki so jim pri nas rekli enostavnobiriči, razne mestne straže, nočni čuvaji itd. Sredi 19.stoletja sta bili oblikovani dveh zvrsti varnostnih sil, orožništvoin uniformirane varnostne straže. Orožništvo je bilo razporejenopo celotnem ozemlju avstrijskega cesarstva. Izjemeso bila določena mesta, kjer je to vlogo opravljala državna policijain v njenem okviru zlasti vojaška policijska straža, kar jepomenilo vojaško organizirano, uniformirano in oboroženomoštvo, ki je bilo po številu precej manjše od orožništva. Vdanašnji Sloveniji je ta straža delovala le v Ljubljani, glavnemmestu tedanje dežele Kranjske.A) Prvi zakon o orožništvu je leta 1850 omenjal občino vštirih pogledih; pri tem gre za upravno, politično občino, kotso rekli, in ne za davčno, katastrsko ali drugo občino, saj jebilo teh več vrst. a) Najprej, če je obhodna straža ostala več kot24 ur zunaj sedeža enote, se je javila županu, in ta je to vpisalv svojo knjigo orožniške službe. b) V zadevah, ki so jih občineopravljale za državo (naloge, ki jih je država prenesla naobčino kot samoupravno lokalno skupnost, zato so jim rekliprenesene naloge v nasprotju z izvirnimi), so se župani smelipisno obračati na orožniško enoto z zahtevo po pomoči inle izjemoma je bilo to dovoljeno storiti neposredno, ustno. c)Občinski predstojniki so morali orožnike, kolikor je bilo mogoče,podpirati, in to je veljalo zlasti za občinske stražarje, česo jih občine vzdrževale. Občine pa niso imele nobene neposrednenadrejenosti orožnikom. 2 Med nalogami orožništva jebilo navedeno, da mora preprečevati motenje javne varnosti,pokoja in reda, torej je bila njegova vloga preventivna.Drugi in tretji orožniški zakon iz leta 1876 3 in leta 1894 4sta vsebovala le tri določbe o občinah, odpadla je tista gledežupanove zabeležke o odsotnosti orožniške patrulje od sedežaenote, daljši kot 24 ur. Tudi ta dva predpisa sta torej določala,da je imela občina do orožništva svoje obveznosti in pravice.Ministrstvo za deželno obrambo je 20. marca 1895 izdaloukaz za izvajanje tretjega orožniškega zakona in med drugimnavedlo, da med dolžnostmi župana do orožništva še vednovelja, da mora v službeno knjigo orožnika, ki jo je ta vednonosil pri sebi, vpisati čas prihoda v kraje in občinska središčater odhoda iz njih. 5B) Za našo obravnavo so pomembna pravila za opravljanjeorožniške službe. V cesarskem obdobju so veljala tri takagradiva. Prva so leta 1851 izšla tudi v slovenščini. 6 Obsegala so222 členov. Vsebovala so splošni in posebni del.Splošni del je najprej opredelil lastnosti mož, nato pa njihovapotrebna znanja. Naštete so bile naslednje lastnosti možapostave: resnost, spodobnost in čut, prijaznost, treznost, urejenost,nepodkupljivost, prepovedano mu je bilo kajenje najavnem prostoru, izogibati se je moral razvpitim gostilnam,spoštovati je moral starešine, ni smel biti surov, vse je moralvikati itd. Zapisali so še: »Žandar mora pa ne samo s svojimobnašanjem v službi, temuč tudi zvunaj službe s svojim lepimzaderžanjem si čislanje ljudi pridobiti znati.« Med potrebnimiznanji so na prvem mestu navedli orožniške predpise, nato paznanje o krajih in ljudeh v okolišu orožniške postaje; slednjenaj bi žandarju olajšalo dobro opravljanje službe. Zaradi tegaje bila v vseh treh zakonih določba, da je treba moštvo premeščatisamo izjemoma.Temeljna oblika opravljanja samostojne zunanje službeje bil obhod oziroma patruljiranje po določenih okoliših, nakatere je bilo razdeljeno postajno območje. To patruljiranjeje morala vsak dan opravljati najmanj tretjina moštva, saj somorali žandarji poleg tega opravljati še naloge na poziv pristojnihdržavnih organov. Za patruljiranje so dobili ustno poveljestarešine postaje in le izjemoma pisno. V patrulji je bilpraviloma en sam mož, izjemoma dva ali celo več. Obhodnestraže oziroma patrulje sosednjih postaj so se morale srečevatipo urniku in na krajih, ki jih je določil višji starešina.Posebni del je naštel orožnikova opravila in navedel, kakonaj se opravljajo, nato je določil organiziranost postaj, nalogevseh starešin od spodaj navzgor po hierarhiji ter nazadnje administracijona postajah. Že od vsega začetka je bilo jasno, kakšen2Začasna organska postava žandarmerije v avstrijanskem cesarstvu,Občni državni zakonik in vladni list Avstrijanskega cesarstva, št.12/50, z dne 23. marca 1850, zlasti 35., 38. in 43. člen.3Postava od 26. februvarja 1876, o c. k. žandarstvu za kraljevine indežele zastopane v državnem zboru, Državni zakonik za kraljevinein dežele v državnem zboru zastopane (DZ), št. 7/76, z dne 29.februvarja 1876, zlasti 6., 7. in 14. člen.4Zakon z dne 25. decembra 1894. l. o žandarstvu v kraljevinah indeželah, zastopanih v državnem zboru, DZ, št. 1/95, z dne 1. januvarja1895, zlasti 6., 7. in 13. člen.5Verordnung des Ministeriums für Landesverteidigung vom 20. März1895 zur Durchführung des Gesetzes vom 25. Dezember 1894, R. G.Bl. Nr. 1 vom Jahre 1895, betreffend dir Gendarmerie der im Reichratvetretenen Königreiche und Länder, ad § 13, v: Gesetze, betreffend dieGendarmerie der im Reichrate vertretenen Königreiche und Länder,samt Durchführungverordnungen, dann Organische Bestimmungenund Dienstinstruktion für dieses Korps, Dunaj, 1912.6Poduk za deželno žandarmerijo, kako službo opravljati, Dunaj,1851, zlasti 14., 47., 48., 109., 110. in 124. člen.205

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2pomen ima orožnikova navzočnost med ljudmi, zato ni čudno,če je bil že v prvih pravilih zapisan naslednji stavek: »Posebnazasluga žandarmerije bo, s čuvanjem overati, de se nikakoršnehudodelstva ne delajo.« Menim, da tudi pri tej dobesedni navedbiiz pravil prevod v sodobno slovenščino ni potreben.Druga pravila so izšla 26. februarja 1876 in so vsebovala171 členov. Zajemala so podobna poglavja, kot so bila žev pravilih iz leta 1851, bolj pa je bilo razčlenjeno področjeopravljanja terenske službe, saj so do tedaj imeli že četrt stoletjaizkušenj. Zapisano je bilo, da okrajno glavarstvo kot političnooblastvo skupaj s pristojnim oddelkom pri deželnemorožniškem poveljstvu v Ljubljani določi patruljne okoliše zavsako postajo posebej. Deželno orožniško poveljstvo je namrečimelo več oddelkov, ki so imeli svoje sedeže pravilomav Ljubljani, lahko pa tudi v drugem večjem mestu Kranjske,na primer v Novem mestu ali Kočevju. Ti oddelki so usklajevalidelo vseh orožniških postaj na tem območju, ki so bileoznačene z zaporednimi arabskimi številkami. Okoliš je bilotreba obhoditi podnevi ali ponoči. To je opravljal en orožnik,ob nevarnostih in ponoči pa sta bila v patrulji dva moža. Vpatruljni službi je moral posameznik opraviti najmanj tretjinoslužbenega časa, starešina postaje pa petino. Zaradi boljšegastika s prebivalstvom so bile uvedene postaje z enim samimorožnikom, ki so jim rekli postaja posameznik (Einzel-Post).Vzpostavili so jih zlasti ob meji dežele Kranjske s Hrvaško, insicer zaradi preprečevanja tihotapstva, zlasti živine. 7 Patruljoso napotili tja, kjer je prišlo do trenutnega povečanja kriminalitete,in tam je opravljala naloge, dokler je bilo potrebno;imenovali so jo stalna patrulja (Steh-Patrouille).Tretja pravila je cesar potrdil 3. marca 1895 in so bila skorajpovsem enaka tistim iz leta 1876; to velja tudi za določbe opatruljnih okoliših. 8Med pobudniki za oblikovanje nove orožniške postaje aliza njeno premestitev v drug kraj ali za ukinitev take enote sopoleg že omenjenih občin bili tudi okrajna glavarstva, deželnopolitično vodstvo, deželni zbor v Ljubljani ter celo posamezniki.Navedel bom dva taka predloga, saj bo iz njiju tudi razvidnadelitev postaje na patruljne okoliše.Okrajni urad v Škofji Loki je 20. oktobra 1861 predlagaldeželni vladi v Ljubljani, da bi ustanovili novo postajo naTrati ali v bližnji Gorenji vasi v Poljanski dolini. Kot prilogotej prošnji so dodali razdelitev orožniške postaje Škofja Loka,ki je skrbela za varnost tudi v Poljanski in Selški dolini, napatruljne okoliše. Bilo jih je deset in označeni so bili z rimskimištevilkami. Vsak okoliš je imel glavne smeri obhodov: I.Škofja Loka–Godešič–Reteče, kjer je bilo 11 naselij; II. ŠkofjaLoka–Žabnica, 9 krajev; III. Stara Loka–Planica, 15 krajev;IV. Škofja Loka–Dražgoše–Selca, 30 krajev; V. Železniki–ZaliLog, 16 krajev; VI. Martinj vrh–Žetina–Porezen, 23 krajev;VII. Gabrk–Gabrška Gora–Hotavlje, 42 krajev; VIII. Visoko–Vinharje–Lučine, 23 krajev; IX. Poljane–Brda–Fužine, 29 krajev;X. Bodovlje–Bukov vrh–Puštal, 13 krajev. Ta predlog nibil sprejet. 9Orožniška postaja Motnik je oktobra 1883 predlagalanovo razdelitev postajnega območja na tri patruljne okoliše.Zato je izdelala pregled okoliša glede naselij in občin nasvojem območju. V njen okoliš so spadale občine Motnik,Špitalič, Zgornji Tuhinj in Št. Ožbolt. Patruljni okoliši naj bibili: I. Motnik–Špitalič, II. Motnik–Zajasovnik in III. Motnik–Hrastnik pri Trojanah. Za vsak kraj je bil naveden čas hoje odsedeža postaje, na primer od Motnika do Špitaliča 30 minut.Za patruljo je bilo določeno, katere kraje mora obiskati in kolikočasa naj traja obhod. Patrulja v I. okolišu je šla iz Motnikav Zgornji Motnik, od tam v Sv. Miklavž, Belo in Novo reberter okrog do Češnjice, kjer je imela dve uri počitka, nato jenadaljevala pot v Črni vrh v Tuhinju ter v Jastroblje in se vrnilana postajo. Za celotni obhod je potrebovala 13 ur, vštevšipočitek. Prvi oddelek 12. deželnega orožniškega poveljstva vLjubljani je ta predlog odobril. 10Večino stroškov za orožništvo je nosila država, velik delstroškov za prostore zanj pa so zagotavljale dežele. Občineso pomagale pri iskanju ustreznih prostorov za namestitevorožniških postaj, saj praviloma na podeželju ni bilo na voljodržavnih prostorov za te namene. Dajale so pobude za ustanovitevnovih postaj ali premestitev že obstoječih, pri čemer sose potrudile poiskati zasebno hišo, da bi bili stroški za zakupstavbe čim nižji. Orožniška postaja je bila namenjena za okolišpribližno treh ali štirih občin. Ob popisu prebivalstva 31.decembra 1900 je bilo na Kranjskem 359 občin; v to število jevšteta tudi mestna občina Ljubljana. Delovali sta 102 orožniškipostaji s 351 možmi. 11C) Policijska direkcija v Ljubljani je delovala že od leta1792 in je imela predvsem tiste naloge, ki bi jim danes rekliupravne notranje zadeve, opravljala pa jih je za celotno deželoKranjsko. Poleg tega je povezovala vojaško in civilno policijskostražo, torej stražnike in kriminaliste v današnjem pome-7Gesetz und Dienst–Instruction für die k. k. Gendarmerie der imReichsrathe vetretenen Königreiche und Länder, Dunaj, 1876, zlasti66. člen.8Isto kot opomba 5, zlasti 67. člen.9Pavle Čelik: Orožništvo na Kranjskem 1850–1918, Ljubljana: Zvezazgodovinskih društev Slovenije, 2005, str. 231–232.10Čelik, prav tam, str. 244.11Čelik, prav tam, str. 225 in 229.206

Iz zgodovinenu besede. Obe straži sta delovali po zelo skromnih navodilih,izdanih v notranjem ministrstvu na Dunaju. Enotna ureditevdržavne policije je bila uvedena skoraj hkrati z vzpostavitvijoorožništva, in sicer z ministrovo odredbo. 12 Ta je policijskidirekciji nalagala tri vrste nalog, in sicer varovanje javne varnostiin pokoja, skrb za varnost oseb in lastnine ter skrb zajavni red. Te naloge je direkcija opravljala na dva načina: kotupravno in sodno policijstvo. Upravno policijstvo je pomenilopozornost, oviranje in prepovedovanje, danes bi temu reklidelo na terenu, sodno policijstvo pa je pomenilo kaznovanjev svoji pristojnosti ali ovajanje storilcev sodnim oblastvom.Policijska direkcija je morala podpirati opravila krajevne, občinskepolicije.Ta direkcija je v Ljubljani prenehala delovati 10. aprila1866, ko so njene pristojnosti prešle deloma na deželno vladoin deloma na ljubljansko občino; slednja je s tem prevzela nasevsa bremena vzdrževanja mestne straže. 13 Na začetku aprila1913 je začela policijska direkcija spet poslovati 14 in slovenskajavnost ji je rekla policijsko ravnateljstvo. Delovala je pozgledu dunajske direkcije, in ker je razvijala oblike in metodedelovanja varnostne straže, ki so veljale tudi v kraljevini,je umestno, da jih opišem v naslednjem, drugem obdobju.Mestna občina je morala prispevati del stroškov za vzdrževanjetega ravnateljstva, torej državne policije, ker je opravljalodel nalog tudi za to občino.Č) V tem obdobju so veljali različni predpisi o občinah,vsi pa so občinam naročali določeno obveznost, odgovornostza varnost. Že konec leta 1850 je notranji minister izdal določbeo občinski policiji. To je tedaj pomenilo skrb občin za določenapodročja življenja v lokalni skupnosti, zato so govorili opoljski, ptujski (tujski), zdravstveni, nravstveni in drugih policijah.Obleka teh čuvajev se je morala razlikovati od vojaške,orožniške ali državnopolicijske uniforme. O tem je bilo trebaporočati okrajnemu glavarstvu, če pa je šlo za večjo stražo, je otem odločalo notranje ministrstvo na Dunaju. 15 Ko je okrajnoglavarstvo čuvaje zapriseglo, so dobili status javne straže.12Osnova za uredbe policijskih oblastnij. Opravilstvo cesarsko–kraljevihpolicijskih oblastnij, Deželni zakonik in vladni list za krajnskokronovino (DZVLKK), št. 13/51, z dne 4. aprila 1851.13Oznanilo c. k. deželnega predsednika za kranjsko deželo od 31. marca1866, Zakonik in ukazni list za vojvodstvo kranjsko, št. 3/66, zdne 10. aprila 1866.14Ukaz c. kr. ministrstva za notranje stvari z dne 26. marca 1913, št.3500/m. z. n. stv. o ustanovitvi policijskega ravnateljstva v Ljubljani,Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko, št. 7/13, z dne 31.marca 1913.15Razglas c. k. krajnskiga poglavarstva od 29. decembra 1850,DZVLKK, št. 1/51, z dne 14. januarja 1851.Pozneje, v ustavni dobi je vsaka dežela dobila svoj predpis,ki je urejal vsebino delovanja občin in volitve v njihova vodstva.Ti predpisi so določali tudi odgovornost občin za krajevnovarnost. Občinski stražniki so bili nekakšne deklice zavse in so jim rekli tudi občinski sluge, včasih redarji. Občinskisvet v Škofji Loki je 11. novembra 1866 sklenil, da bodo uvedlistalnega stražnika in da bo moral nočni čuvaj odslej ureoklicevati v slovenskem jeziku. Od kod naj bi ju plačevati? Izpobranih glob, so 17. maja 1872 sklenili odborniki. Na seji 16.novembra 1882 so kritizirali nočnega čuvaja, da ne naznaninobenega tatu. Župan je pojasnil, da je njegova naloga le stražapred ognjem, nato pa so sklenili, da bo nočni čuvaj odslejopravljal tudi stražniške naloge. 163 V času kraljevine, 1918–1941Tudi v času kraljevine sta pri nas delovala orožništvo indržavna policija, v nekaterih mestih pa tudi občinska straža.Orožništvo je spadalo v pristojnost vojnega in notranjega ministrstva,podobno kot v cesarskih časih. Državna policija jebila v večjih mestih in stroški zanjo so šli deloma tudi iz mestnihblagajn. Obe vrsti državnih varnostnih sil sta se naslonilina izročilo iz cesarskih časov, in to je veljalo tudi za občinskestražnike.A) Orožništvo je bilo najprej organizirano po kraljeviuredbi, 17 ki ni določala oblik njegovega delovanja. Poudarjenoje bilo, da je orožnike dovoljeno premeščati samo v pomembnihin upravičenih razlogih, saj uspešno opravljanje te službezahteva, da možje poznajo kraje, ljudi in razmere v okolišu,kjer delujejo. Občina je bila omenjena le enkrat: občinskipredstojniki so smeli od pristojnih starešin zahtevati pomočorožnikov, sicer pa občina ni bila v ničemer nadrejena tej zvrstivarnostnih sil.To uredbo so pozneje dopolnili in spremenili. Spomladi1922 je postala zakon. 18 Ta je obdržal določbo o omejevanjupremeščanja moštva iz enote v enoto. Občina je bila omenjenadvakrat. a) Če so tako zahtevale razmere, so bile pod orožništvovključene tudi občinske straže in so delovale pod njegovimpoveljstvom. b) Občina je smela od orožnikov zahtevatipomoč, in sicer prek pristojnega starešine. To je bilo razmerje16Pavle Čelik: Orožništvo na Kranjskem 1850–1918, Ljubljana: Zvezazgodovinskih društev Slovenije, 2005, str. 384–385.17Uredba o formaciji, opremi, področju, dolžnostih in pouku orožništva,Ur. list Deželne vlade za Slovenijo (DVS), št. 184/19, z dne 27.decembra 1919, zlasti 46. in 47. člen.18Zakon o orožništvu, Ur. list Pokrajinske uprave za Slovenijo, št.43/22, z dne 27. aprila 1922, zlasti 5., 22. in 25. člen.207

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2dolžnosti in pravice. Orožniške postaje, ki so bile najnižja oblikaorganiziranosti, je ustanavljal, ukinjal ali spreminjal njihovesedeže notranji minister na predlog pristojnega državnegaoblastva ter po mnenju poveljnika celotnega orožništva.Ta zakon je leta 1929 doživel spremembo in dopolnitev, ki jezadevala le prejemke moštva.Leta 1930 je izšel tretji temeljni predpis te vrste. 19 Določilje enako dvojno razmerje med občino in orožništvom. Mednalogami teh mož postave je bilo navedeno, da preprečujejonesreče, škodo in nevarnosti vseh vrst. Med rednimi nalogami,ne tistimi na poziv pristojnih državnih oblastev, je bilazlasti preventivnorepresivna služba, sestavljena »zlasti iz obhodovpostajnih okolišev zaradi spoznavanja krajev in ljudi terpreprečevanja izvršitve kaznivih dejanj«. Zakon je do razpadadržave doživel štiri spremembe in dopolnitve, ki pa niso zadevalevprašanj, obravnavanih v tem sestavku.B) Prva, začasna pravila za opravljanje orožniške službe skonca leta 1919 in začetka leta 1920 20 so obširno opisala obnašanjeorožnika in njegove lastnosti. Med njegovimi dolžnostmije bilo na prvem mestu našteto poznavanje okolišaorožniške postaje: zemljišča, krajev in prebivalstva. Pri prebivalstvuso bili našteti javne osebe, ki prihajajo v službenestike z orožniki; visoki predstavniki države in Cerkve; v krajuvplivne osebe; osebe, ki pridejo v stik z mnogimi prebivalciin lahko nudijo orožniku razne podatke, pomembne za javnovarnost; že obsojene osebe in osebe pod policijskim nadzorom,da bi ob zaznambi kaznivega ravnanja orožniki moglisklepati, kdo je storilec.Območje orožniške postaje se je delilo na obhodne okoliše,ki so bili označeni z rimskimi številkami. To razdelitev jeopravil komandir voda po posvetovanju z upravnimi in samoupravnimioblastmi (župani občin). Ko je to potrdil poveljnikorožniške brigade v Ljubljani, je ta pregled postal pomembendokument za delovanje moštva. Zapisano je bilo, da postajnoobmočje ne bi smelo biti večje od štirih obhodnih okolišev, obhodenega pa naj bi trajal največ 30 ur. Obhodna služba se jeizvajala s patruljiranjem. Počitek je bil praviloma na občini, izjemomapa v zasebni hiši zanesljivega gospodarja. V patrulji stabila praviloma po dva moža, le izjemoma je bil en sam. Nalog zapatruljo je napisal komandir postaje na patruljni list. Vsebovalje lahko podrobne naloge ali pa le smer gibanja. Pri sebi ga jenosil vodja patrulje, ki je vanj vpisoval opravljene naloge in gaob koncu službe izpolnjenega predal komandirju. V orožništvu19Zakon o žandarmeriji (orožništvu), Sl. list kraljevske banske upraveDravske banovine (KBUDB), št. 43/30, z dne 12. decembra 1930,zlasti 7., 15. in 16. člen.20Privremena pravila za vršenje žandarmerijske službe, I., II. in III.del, tisak kr. zem. tiskare u Zagrebu, brez letnice izida.so bili vojaški čini, poleg tega pa so postopoma uvedli še oznakepoložaja, na primer vodja patrulje, komandir postaje itd.Jeseni 1940 je vlada izdala prvi del novih pravil za opravljanjeslužbe, 21 ki pa ni mogel zaživeti, saj je država naslednjeleto spomladi razpadla in bila okupirana.Naj navedem en primer, kako so si občine prizadevale vplivatina razmestitev orožniških enot. Občinski svet v Ribnici je20. decembra 1920 sklenil predlagati ustanovitev nove orožniškepostaje v Dolenji vasi. Predlog so takoj poslali na okrajnoglavarstvo v Kočevju, to pa je podalo negativno mnenje;podobno je ravnalo orožniško vodstvo v Kočevju. Prišlo jedo dopisovanja med oblastvi in orožništvom; iz ohranjenegagradiva se vidi, da je okoliš orožniške postaje Ribnica štel 2588prebivalcev in je meril 43,56 kvadratnega kilometra. Območjeje bilo razdeljeno na pet patruljnih okolišev in Dolenja vas jesestavljala II. okoliš. Od Ribnice je bila oddaljena le štiri kilometre.Gradivo so po dveh poteh poslali v Beograd: po orožniškihierarhiji na poveljstvo celotnega orožništva, po upravnipoti pa iz poverjeništva za notranje zadeve na notranje ministrstvo.Minister je pobudo zavrnil. 22C) Po razpadu Avstro-Ogrske se je v službo narodne vladev Ljubljani javilo več sto varnostnih stražnikov iz drugih predelovnekdanje države, zlasti iz Primorja; od tam jih je prišlo356. 23 Razporedili so jih po večjih mestih in ob razmejitveničrti s sosednjimi tremi državami. Vse je oskrbovala država.Zaradi tega je ista vlada izdala predpisa o organiziranosti indelovanju varnostne straže ter detektivov. 24 Slednji so bili podobnidanašnjim kriminalistom. Varnostni stražniki so delovalina stražnicah (postajah), ki so se delile na okoliše. Službona okolišu so opravljali s patruljiranjem ali na stojišču. Stojiščeje pomenilo ožjo točko, od koder je stražnik opazoval dogajanje.Naloge stražnikov in orožnikov so si bile podobne, razlikovaleso se le v tem, da so imeli stražniki opravka z mestnimprebivalstvom, ob državni meji pa s prehodnimi potniki.Leta 1929 so na to področje posegli v Beogradu in naslednjeleto policijo poenotili. V Ljubljani je dotedanjo policijsko ravnateljstvozamenjala uprava policije, 25 v Celju in Mariboru pa21Pravilo žandarmeriske službe, I. deo, Sl. novine Kraljevine Jugoslavije,št. 215/40, z dne 19. septembra 1940.22Pavle Čelik: Slovenski orožniki 1918–1941, str. 132.23Pavle Čelik: Slovenski stražniki 1918–1941, Ljubljana: Fakulteta zadružbene vede, 2002, str. 23.24Organizacijski štatut ta kr. varnostno stražo v Sloveniji. Organizacijskištatut za detektive v Sloveniji, Ur. list DVS, št. 73/21, z dne 2.julija 1921.25Uredba o ustroju in področju uprav policije, Ur. list KBUDB, št.43/30, z dne 27. marca 1930.208

Iz zgodovinesta bili oblikovani predstojništvi mestne policije. 26 Stroške zanjeje nosila država ali deloma tudi občina. Šlo je za državno policijo,ki so jo dopolnjevali že leta 1920 ustanovljeni komisariatiobmejne in železniške policije. 27 Konec leta 1930 je izšel krovnizakon o državni policiji, ki pa ni podrobno opredelil načinovopravljanja službe. 28 Zakon je doživel štiri spremembe in dopolnitve;tista iz leta 1936 je predvidela, da notranji minister sam aliskupaj z bani določi pravila za opravljanje policijske službe. 29Do tega ni prišlo in tako je visoki starešina državne policijskestraže leta 1936 sam pripravil tako navodilo. 30 Zapisal je,naj se območje policijskega oblastva razdeli na postajne okoliše,ti pa naj se razdelijo na patruljne okoliše. Ob glavnih poteh,tovarnah ali na obrobju mesta naj se vzpostavijo stražarnice,ki naj jih uporabljajo okoliški stražniki za počitek in telefoniranje.Naštel je štiri temeljne naloge policijske postaje: dobroje treba poznati prebivalstvo in razmere v okolišu; ustvaritije treba evidence za uspešno opravljanje službe; ustrezno jetreba organizirati preventivno in izvršilno službo; pomagatije treba prebivalstvu ob nesrečah. Načini opravljanja službe sobili podobni tistim pri orožništvu. Lahko bi rekli, da ta navodilaniso pomenila bistvenega pripomočka za delovanje policijev Sloveniji, ki je to že poznala iz lastnih izkušenj.Č) Predpisi o občinah iz cesarskih časov so pri nas veljalitudi po razpadu Avstro-Ogrske. Minister za notranje zadeveje 28. februarja 1928 sicer izdal pravila za občinske stražnike,ki pa v slovenščini niso bila objavljena. 31 Ko je leta 1933 izšelenoten občinski zakon, so bile tudi naloge občin na varnostnempodročju poenotene. Občina je, če v njej ni bilo državnepolicije, sama, na svoje stroške opravljala naloge krajevne policije,vse od skrbi za varnost ljudi in premoženja do sodelovanjapri zatiranju živalskih kužnih bolezni. Občine so imelepravico kaznovati lažje prestopke, in to z denarno kaznijo do200 dinarjev ali z zaporom do petih dni, če storilec kazni niplačal. 32 Pri uresničevanju teh določb je bila glavna ovira denarza take naloge, zato so prave občinske stražnike imele le26Uredba ministra za notranje posle o ustroju in področju predstojništvamestne policije, Ur. list Dravske banovine, št. 111/29, z dne 5.novembra 1929.27Uredba za službo komisarjev železniške in parobrodske policije, Ur.list DVS, št. 32/20, z dne 8. marca 1920.28Zakon o državnih policijskih izvršilnih uslužbencih, Sl. list KBUDB,št. 43/30, z dne 12. decembra 1930, zlasti 3. člen.29Finančni zakon za leto 1936/37, Sl. list KBUDB, št. 35/36, z dne 29.aprila 1936, zlasti 51. člen.30Ivan M. Tkalčević: Upustvo za državnu policijsku stražu, Beograd,1936.31Pravila za opštinske stražare, Policija, št. 7–8, 1929, str. 360–366.32Zakon o občinah, Sl. list KBUDB, št. 35/33, z dne 29. aprila 1933,zlasti 77., 78. in 82. člen.bogatejše in večje občine, druge pa so ostale pri raznih čuvajihpo vzoru na prejšnje čase.4 Obdobje slovenske milice, 1945–1992V Sloveniji so med okupacijo delovale sovražnikove vojaškein varnostne sile ob pomoči pomožnih sil iz domačegaprebivalstva, partizanski odpor pa je ustvaril svoj varnostniaparat. Iz slednjega je izšla tudi milica, ki je po nalogah zamenjalanekdanje orožništvo in državno policijo.A) Milica je pri nas sprva delovala po slovenskih izkušnjahin napotkih, dokler ni postala povsem poenotena službaza celotno državo, skladno s prvim tovrstnim zakonom. 33 Bilaje vojaško organizirana in po tej plati ni bilo večje razlike znekdanjim orožništvom in državno policijsko stražo. Njenenaloge so bile podobne nalogam nekdanjih mož postave, pričemer je bilo v zakonu večkrat navedeno, da milica preprečujekršitve predpisov. Posebej je bilo navedeno, da pomagažrtvam kaznivih dejanj in ob naravnih nesrečah. Razmerje dotedanjih krajevnih ljudskih odborov, iz katerih so pozneje nastaleobčine, je bilo omenjeno enkrat: taki odbori so lahko zahtevalipomoč milice, če je bila ogrožena varnost v njihovemokolišu. Pri teh odborih so lahko oblikovali nepoklicno pomožnonarodno milico za opravljanje nalog javnega reda, kiso jo sestavljali vojaški obvezniki. Poleg splošne milice so obstajaleše gasilska in prometna ter pomožna, med letoma 1948in 1951 pa tudi gozdna. Prvi zakon je milico določil, umestilkot samostojen organ javne varnosti, ki je nekoliko spominjalna današnji pojem policije kot organa v sestavi.Novi zakon je leta 1956 milico vključil v enoten pojemorganov za notranje zadeve, 34 kar je obveljalo do konca zveznedržave. Občinske ljudske odbore je zakon navedel petkrat. a)Med upravne organe za notranje zadeve je uvrstil tudi upravniorgan občinskega ljudskega odbora, pristojnega za notranjezadeve. b) Vzpostavil je nova razmerja med organi za notranjezadeve in sveti ljudskih odborov, pristojnimi za notranje zadeve,saj so slednji obravnavali delo prvih, jih nadzirali, jim določalismernice, razpravljali o finančnih vprašanjih, o ukrepihza preprečevanje in podobno, o čemer so nato podali predlogeljudskim odborom. c) Občinski ljudski odbor je bil pristojenza zadeve notranjega reda in miru v občini. č) V vsaki občinije bila praviloma postaja ljudske milice. Ta je med drugim zagotavljalaizvrševanje predpisov občinskega ljudskega odbora33Zakon o narodni milici, Ur. list Federativne ljudske republike Jugoslavije(FLRJ), št. 101/46, z dne 17. decembra 1946, zlasti 3., 6.in 15. člen.34Zakon o organih za notranje zadeve, Ur. list FLRJ, št. 30/56, z dne18. julija 1956, zlasti 2., 7., 10., 56., 60., 61. in 73. člen.209

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2in njegovega sveta s področja javnega reda in miru in varnostikrajevnega prometa v občini ter pomagala pri upravni izvršitvivseh aktov občinskih organov. d) Na teh dveh področjih jesmel predsednik občinskega ljudskega odbora ukazovati postajimilice in zahtevati njeno asistenco. e) Dana je bila pravnapodlaga, da so samostojne organizacije in zavodi organiziralisvojo službo za varovanje svojih objektov in premoženja; milicaje morala sodelovati in pomagati taki službi.Leta 1964 je izšel nov zvezni zakon, ki je organe za notranjezadeve še bolj povezal z javnostjo. Določil je, da je njihovodelo javno, kar je bila prva tovrstna določba. Organi za notranjezadeve so se opirali na pobude in sodelovanje občanov ternjihovih organizacij. Odgovorni so bili skupščinam pristojnihdružbenopolitičnih skupnosti in so jim morali poročati o varnostnihrazmerah ter o svojem delu. Tako je morala tudi postajamilice obveščati javnost o svojem delu, odgovarjati navprašanja družbenopolitičnih organizacij ter zborov volivcev,jim dajati obvestila itd. 35Že dobri dve leti pozneje je izšel nov zvezni zakon, zadnjitake vrste, ki pa ni prinesel vsebinskih novosti, prvič jeopredelil le postopek ob pritožbi, ki jo je občan podal protiravnanju miličnika. 36Vse več pristojnosti na področju notranjih zadev je prehajalona republike in tako je Slovenija leta 1967 sprejela prvizakon te vrste v svoji zgodovini. Postaja milice je postala samostojenorgan občine za neposredno opravljanje nalog javnevarnosti in je lahko imela enega ali več oddelkov za posamezniokoliš občine. Te enote so ustanavljale občinske skupščine v soglasjuz republiškim sekretarjem za notranje zadeve. Tudi starešineteh enot so postavljali na podoben način. Pomembna jebila določba, da se v strokovni šoli za notranje zadeve v Tacnuustanovi oddelek za šolanje kadetov. Občina je bila odtlej dolžnaprispevati del denarja za poslovanje postaje ali oddelka milice,zlasti za poslovne prostore, njihovo vzdrževanje, ogrevanje,čiščenje, razsvetljavo, stroške zveze in podobno. 37 S tem se jemilica deloma približala načinom financiranja, ki so v cesarstvuin kraljevini veljali za državno policijo in orožništvo.35Temeljni zakon o službi notranjih zadev, Ur. list Socialistične federativnerepublike Jugoslavije (SFRJ), št. 46/64, z dne 25. novembra1964, zlasti 4., 5. in 8. člen.36Temeljni zakon o notranjih zadevah, Ur. list SFRJ, št. 49/66, z dne17. decembra 1966, zlasti 7. člen.37Zakon o notranjih zadevah, Ur. list Socialistične republike Slovenije(SRS), št. 13/67, z dne 6. aprila 1967, zlasti 7., 10., 12., 13., 41. in51. člen.Leta 1972 je republiška skupščina sprejela drugi zakons tega področja, ki je celovito uredil delovanje in organiziranostorganov za notranje zadeve v Sloveniji. Določil je temeljesistema družbene samozaščite, kjer so miličniki dobilipomembne naloge, zlasti pedagoške narave. Občina je smelaoblikovati svojo stražo za področje javnega reda in miru terkomunalne urejenosti. Pravice in dolžnosti take straže je določilaobčinska skupščina, obleka teh stražnikov pa ni smelabiti enaka uniformi milice. Republiški sekretar je dobil pooblastilo,da je izdal navodilo o sodelovanju te straže z milico.Svoje mesto v varnostnem sistemu je dobila rezervna milica. 38Določbe o občinski straži pa niso zaživele, bržkone predvsemzaradi tesne povezanosti občine s postajo milice s splošnimdelovnim področjem, saj ni bilo prave potrebe po občinskistraži. Leta 1976 je ta zakon doživel spremembe in dopolnitveter je dobil novo ime. Postal je zakon o družbeni samozaščiti,varnosti in notranjih zadevah. Vsebina sprememb se je nanašalana sistem družbene samozaščite, ki je dobil konkretneorganizacijske in vsebinske oblike na vseh ravneh. Novavarnostna sestavina v tem sistemu je postala narodna zaščita,milica pa je z njo dobila nove pedagoške naloge. 39Leta 1980 je slovenski zakon spet dobil svoje klasično ime.Novost je bila določba, da postaja milice s splošnim delovnimpodročjem svoje naloge opravlja praviloma v varnostnemokolišu, ki je obsegal krajevno skupnost. S tem se je uzakonilapraksa nekaj prejšnjih let, ki je potrdila smiselnost povezanostimilice s krajevno skupnostjo. Ta okoliš je bil temeljno območjeza delovanje postaje ali oddelka milice ter za »sodelovanjemiličnikov z delovnimi ljudmi in občani in z organi krajevneskupnosti pri zagotavljanju varnosti in uresničevanju družbenesamozaščite v enotnem varnostnem sistemu«. Občina je bilaodtlej dolžna zagotavljati tudi polovico sredstev za nakup stanovanjza miličnike na postaji ali oddelku milice s splošnimdelovnim področjem; 40 s tem se je stanovanjski standard našihmož postave začel naglo izboljševati.S preimenovanjem milice v policijo 2. februarja 1992 je bilta zakon petič spremenjen in dopolnjen. Nobene novosti pa nibilo na področju, ki je predmet obravnave tega članka, razentiste iz leta 1991, ki je zmanjšala prispevek občine za delovanjepostaje ali oddelka milice, 41 in ta dolžnost je počasi odmiralater nazadnje ugasnila.38Zakon o notranjih zadevah, Ur. list SRS, št. 47/72, z dne 16. novembra1972, zlasti 14. in 30.–41. člen.39Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o notranjih zadevah,Ur. list SRS, št. 23/76, z dne 11. oktobra 1976.40Zakon o notranjih zadevah, Ur. list SRS, št. 28/80, z dne 17. novembra1980, zlasti 39. in 134. člen.41Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o notranjih zadevah,Ur. list Republike Slovenije (RS), št. 19/91, z dne 8. maja 1991,zlasti 19. člen.210

Iz zgodovineB) Leta 1949 je ministrstvo za notranje zadeve Federativneljudske republike Jugoslavije kot zaupno gradivo v knjižni oblikiin latinici izdalo prvi del pravil za opravljanje službe narodnemilice. 42 Bila so zelo obširna in natančna, nekoliko podobnaorožniškim pravilom iz leta 1919/1920 oziroma 1940.Obsegala so deset poglavij z 81 razdelki. Glavni poudarek jebil dan opravljanju službe splošne milice, kar je razumljivo,saj je bila najštevilnejši del te formacije, za druge zvrsti milicepa je bil bržkone namenjen drugi del teh pravil, ki pa ni izšel.Pri seznanjanju z okolišem postaje so na prvem mestu navedlisumljive in že kaznovane osebe, pri zemljišču pa je bilo zapisanozelo podobno kot v začasnih orožniških pravilih. Tudimed vrstami služb so bile tako kot pri orožništvu navedene:patruljna, stražarska, spremljevalna, poizvedovalna (preiskovalna),kontrolna in notranja. Patruljna služba je pomenilapatruljiranje na patruljnih okoliših; pregled teh okolišev soizdelali skladno s pravili pisarniškega poslovanja v milici.Označeni so bili z zaporednimi rimskimi številkami.Samostojno poglavje je obravnavalo miličniško službo vmestih. Tam so poleg prej navedenih vrst službe poznali še opazovalno.Miličnik opazovalec je bil lahko stalen, gibljiv ali pomožen.Stalni opazovalec je bil na točno določenem prostoru,kar je bilo podobno stražnikovem stojišču iz prejšnjih obdobij;gibljivi miličnik se je gibal po celotnem okolišu; pomožni miličnikpa je bil odrejen v okoliš kot pomoč stalnemu opazovalcu.Zapisano je bilo takole: »Opazovalna služba je po svojem bistvupreventivna služba, kot tudi patruljna, katera se odreja in opravljana postaji narodne milice za eno ali več vasi.« Komandir postajeje predlagal opazovalne kraje in steze, potrdila pa jih jeuprava milice mestnega ali ustreznega izvršilnega odbora. Vprvi vrsti so prišli v poštev kraji z živahnim prometom, križišča,trgi ter okolica oblastnih poslopij, ustanov in podjetij, če paje bilo potrebno, so miličnike poslali tudi drugam.Postopoma je delovanje milice izgubljalo podobnost »vojaškemupatruljiranju na ogroženem in neraziskanem zemljišču,kjer lahko vsak trenutek pričakuješ, da boš naletel nasovražnika,« kot je leta 1959 zapisal pisec predgovora k drugimslužbenim pravilom, ki so dve leti pozneje izšla v knjižniobliki tudi v slovenščini. 43 Obsegala so tri poglavja, in sicernaloge in organiziranost milice, njena pooblastila in službe vmilici, skupaj 364 točk. Ni bilo več določb o potrebnem obnašanju,poznavanju terena itd. Med vrstami služb v milicije bila na prvem mestu obhodna, nato pa še opazovalna, zavarovalna,stražarska, poizvedovalna, spremljevalna, službaspremljanja vlakov in ladij, služba nadzorovanja cestnegaprometa, tiralična, kurirska, dežurna in kontrolna služba.42Pravila za vršenje službe narodne milicije, I. deo, Beograd: MNZFLRJ, 1949, zlasti razdelki 39, 40 in 46 ter IX. poglavje.43Pravila za opravljanje službe ljudske milice s komentarjem, Ljubljana:DSNZ LRS, 1961, str. 8, zlasti točke 145–182.Obhodno službo so opravljali praviloma s patruljami;te so dobile patruljni list, v katerega so nato sproti vpisovaleopravljene naloge. Obhodna služba je potekala po vasehin naseljih, lahko tudi v mestih, kjer je potekala opazovalnaslužba. Če so tako zahtevale razmere, so znotraj postajnegaobmočja določili posamezen rajon, kjer je miličnik določenčas opravljal službo.Opazovalna služba je potekala v mestih, industrijskih inprometnih središčih ter turističnih in podobnih krajih. Takekraje je določil republiški sekretar za notranje zadeve na predlognačelnika tajništva za notranje zadeve okrajnega ljudskegaodbora. Nato je tak kraj razdelil na opazovalne okoliše okrajnistarešina milice na predlog komandirja postaje milice. Toslužbo je praviloma opravljal en miličnik.Tretja in zadnja zvezna pravila za opravljanje službe so izšlapoleti 1970 in so bila objavljena v Uradnem listu SFRJ. 44Opazovanje in obhod sta bila označena kot temeljni oblikineposrednega preventivnega delovanja milice. Opazovanje jepotekalo na opazovalnih okoliših, obhod pa se je izvajal naobhodnih okoliših ali sektorjih.Leta 1983 je slovenska milica dobila prvi tak pravilnik, 45ki pa ni bil javno objavljen, ampak je izšel v knjižni obliki zoznako za interno uporabo. Imel je celo 522 členov. Obširnopoglavje je zajelo preprečevalno dejavnost in posebej vsakoposamično obliko. Oblike, med katerimi sta bili glavni opazovanjein patruljiranje, so se končale z delom v varnostnemokolišu ter vodenjem ustreznih evidenc o osebah, dogodkihin pojavih. Na pritisk javnosti je bil ta pravilnik z nebistvenimispremembami in dopolnitvami nepolnih šest let pozneje objavljenv Uradnem listu SRS. 46C) Vsaj omeniti je treba še nekatera interna gradiva milice,ki so urejala notranje poslovanje enot. Sprva je šlo za zveznagradiva, ki so urejala tudi postajno administracijo, vštevširazlične sezname oseb, zanimivih za notranji resor. Prva takaobširnejša navodila so nastala leta 1955 in so bila leto poznejeobjavljena v knjižni obliki. Vsebovala so tudi obrazce glavnihpisnih uradnih izdelkov v milici. 4744Pravilnik o opravljanju zadev službe javne varnosti, Ur. list SFRJ, št.34/70, z dne 6. avgusta 1970, zlasti 81.–92. člen.45Pravilnik za izvajanje pooblastil pooblaščenih uradnih oseb organovza notranje zadeve SR Slovenije, Ljubljana: RSNZ SRS, februar1983, zlasti 142.–177. člen.46Pravila za opravljanje pooblastil pooblaščenih uradnih oseb organovza notranje zadeve SR Slovenije, Ur. list SRS, št. 44/88, z dne23. decembra 1988.47Uputstvo o službenoj prepisci u Narodnoj miliciji, Beograd: DSUPFNRJ, 1956.211

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2Leta 1961 pa je slovensko vodstvo milice izdalo svoj poslovnikza enote milice, ki je bil zelo obširen ter je vsebovalobrazce in vzorce za pisarniško poslovanje postaj milice. 48Drugi slovenski dokument te vrste je izšel leta 1968. 49 Pravilapostaje milice iz leta 1976 so že obširno opredelila delovanjemilice v varnostnem okolišu. Imela so 297 členov in so izšlav knjižni obliki. Naštetih je bilo 32 različnih nalog vodje tegaokoliša oziroma drugih miličnikov ter devet oblik njegovegadelovanja. Vodja okoliša je moral izdelati varnostno ocenookoliša, ta pa je bila nato osnova za tako oceno celotnega območjapostaje milice. Naštetih je bilo 14 vrst dejavnosti postajeoziroma oddelka milice, od opazovanja ter patruljiranjado asistence pristojnim organom in organizacijam. Prikazaneso bile operativne evidence tako za območje postaje ali oddelkakot za območje varnostnega okoliša. 50 Leta 1982 so izšlanova taka pravila, še obsežnejša, imela so 346 členov. Novostso pomenile določbe o prometnem sektorju na postajah prometnemilice, železniškem sektorju na postaji železniške milicev Ljubljani ter mejnem prehodu na postajah mejne milice.Slednje enote so bile ustanovljene leta 1967, ko so bila odpravljenazvezna mejna poverjeništva in je tudi to področje prešlov pristojnost naše milice. 51Leta 1969 je izšla brošurica, ki je na 20 straneh prikazalamožnosti preprečevalnega delovanja javne varnosti. 52Namenjena je bila predvsem preventivi različnih oblik ogrožanjapremoženja. Njen zadnji del je orisal možnosti za svetovanjeobčanom o njihovem varnem ravnanju.5 Obdobje slovenske policije, 1992–2010Rečeno je že bilo, da se je naša milica 2. februarja 1992preimenovala v policijo. Še naprej je veljal Zakon o notranjihzadevah oziroma njegovi dve spremembi in dopolnitvi, ki nistaposegali na področje naše obravnave.48Poslovnik o pisarniškem poslovanju postaj ljudske milice, Ljubljana:DSNZ LRS, februar 1961.49Poslovnik postaj milice, Ljubljana: RSNZ SRS, december 1968.50Pravila postaje milice, Ljubljana: RSNZ SRS, april 1976.51Pravila postaje milice, Ljubljana: RSNZ SRS, maj 1982.52Priročnik za delovanje organov javne varnosti na področju prevencije,Ljubljana: RSNZ SRS, maj 1969.53Zakon o policiji, Ur. list RS, št. 49/98, z dne 3. julija 1998; popravekv Ur. listu RS, št. 66/98, z dne 1. oktobra 1998; zlasti 1., 2., 10., 11.,21. in 113. člen.A) Poleti 1998 je začel veljati zakon, 53 ki je celovito urejalorganiziranost in delovanje naše policije. Beseda policijaodtlej ni pomenila le uniformiranega dela notranjega resorja,ampak tudi dotedanjo kriminalistično moštvo. Postala jeorgan v sestavi notranjega ministrstva, kar je bil nov izraz vnaši upravni ureditvi. Določeno je bilo razmerje med ministrstvomin policijo, ki se je pozneje nekoliko dopolnjevalo,skladno z izkušnjami iz prakse. Policijo so sestavljale generalnapolicijska uprava, policijske uprave za določeno območjeSlovenije in policijske postaje.Policijska postaja je bila opredeljena kot območna organizacijskaenota policije. Komandirja je imenoval in razrešilgeneralni direktor policije na predlog direktorja policijskeuprave, kateremu je bil komandir odgovoren za svoje deloin delovanje enote. Policijske postaje so sodelovale »z organilokalnih skupnosti na področjih, ki se nanašajo na izboljšanjevarnosti v lokalni skupnosti«. Tako sodelovanje je veljalo tudi zdrugimi organi, organizacijami in ustanovami, katerih dejavnostje usmerjena k zagotavljanju večje varnosti. Med njimi jesporazum lahko določal oblike sodelovanja, in sicer svet, sosvet,komisijo in podobno. Zakon ni vseboval drugih določb oobčini. Vzdrževanje policije je v celoti prešlo na državo.Pri reševanju pritožb državljanov na ravnanje policistasta sodelovala tudi javnost in policijski sindikat, oba s svojimipredstavniki. Zakon je določil, katere evidence sme voditipolicija in na tem področju je prenehal veljati zakon iz leta1993, 54 ki je prvi uredil to področje, odkar je pri nas začel veljatiZakon o varstvu osebnih podatkov. Rezervno milico jenadomestila pomožna policija.Do konca leta 2010 je zakon doživel sedem sprememb indopolnitev, ki so se nanašale na razmerja med ministrstvomin policijo, reševanje pritožb državljanov zoper policiste inevidence ter na drugo, kar ni neposredno povezano z našoobravnavo.B) Lahko bi zapisali, da je danes slovenska policija prvičv svoji 160-letni zgodovini brez celovitih pravil za opravljanjeslužbe. Minister je leta 2000 izdal le prvi pravilnik, 55 ki je nakratko določil, kako policija izvaja tista pooblastila, ki jih določaZakon o policiji, ne pa tistih pooblastil, ki jih določajotudi drugi predpisi, po katerih možje postave delujejo takorekoč vsak dan, od Zakona o varstvu javnega reda in mirudo Zakona o nadzoru državne meje. Šest let pozneje je drugiminister izdal podoben pravilnik. 56 Razlogov za to praznino54Zakon o evidencah s področja javne varnosti, Ur. list RS, št. 32/93,z dne 17. junija 1993.55Pravilnik o policijskih pooblastilih, Ur. list RS, št. 51/00, z dne 9.junija 2000.56Pravilnik o policijskih pooblastilih, Ur. list RS, št. 40/06, z dne 14.aprila 2006. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika opolicijskih pooblastilih, Ur. list RS, št. 56/08, z dne 6. junija 2008.212

Iz zgodovinene poznam, taka pravila pa bi, če bi se zanje odločili, vsekakormorala pripraviti vsaj tri ministrstva, in sicer za notranje zadeve,pravosodje in javno upravo; slednje je pomembno zlastiza policijske asistence.C) Po preimenovanju milice v policijo je slednja leta 1995dobila nova pravila, 57 ki so urejala policijsko postajo in sonadomestila do tedaj veljavna Pravila postaje milice iz leta1983. Imela so podobno vsebino kot predhodna pravila, leda so bila prilagojena novim družbenim razmeram pri nas.Varnostni okoliš je zamenjal policijski okoliš, njegova vsebinaje bila precej podobna dotedanjemu varnostnemu okolišu.Vodja tega okoliša je imel opisanih 22 različnih nalog.Ohranjeni so bili prometni in železniški ter mejni prehod.Uvedene so bile policijske pisarne v večjih krajih, kjer je potrebnaobčasna navzočnost policista: »Policist ob določenihdnevih in urah ljudem nudi predvsem varnostne in svetovalneusluge in opravlja razgovore o varnostno zanimivih pojavih, kine zahtevajo takojšnjega ukrepanja.« Med vrstami dejavnostiin oblikami delovanja postaje oziroma njenega oddelka stabili opisani tudi opazovanje in patruljiranje, podobno kot vprejšnjih postajnih pravilih. Leto dni pozneje so ta praviladoživela spremembe in dopolnitve. 58Po uveljavitvi Zakona o policiji je generalni direktor policijeleta 2000 izdal Pravila policije, 59 katerih vsebina se je nanašalana celotno policijo in ne le na njeno postajo. Razširjenaje bila vsebina sodelovanja policije z lokalno skupnostjo in jezajemala zlasti vodjo policijskega okoliša. Metode tega partnerskegasodelovanja so bile določene takole: »izobraževanje,svetovanje, delo z oškodovanci kaznivih ravnanj in prometnihnesreč, organiziranje preventivnih aktivnosti in projektov, sodelovanjev preventivnih akcijah in projektih ter različne oblikepomoči, ki sodijo v pristojnost policije«. Policijski okoliš jeobsegal eno ali več občin ali pa le ožje dele občine (krajevneskupnosti, naselja, četrti). Njihova območja je na predlog komandirjapostaje določil direktor policijske uprave. Za policijskepisarne je bilo rečeno, da jih ustanavljajo in ukinjajodirektorji policijskih uprav.Nov pojem so bili mejni okoliši. To so bili deli območjapolicijske postaje ob državni meji in jih je določal direktorpolicijske uprave v soglasju z vodstvom uniformirane policijepri generalni policijski upravi. Lahko so bili razdeljeni namejne sekcije, o čemer je odločil komandir postaje v soglasjuz direktorjem policijske uprave. Vsi mejni okoliši na območju57Pravila policijske postaje, Ljubljana: MNZ RS, maj 1995; popravkiz dne 7. julija 1995.58Spremembe in dopolnila Pravil policijske postaje, Ljubljana: MNZRS, maj 1996.59Pravila policije, Ljubljana: MNZ RS, Policija, december 2000.policijske uprave ob državni meji z eno sosednjo državo sosestavljali mejni odsek. Po novem je opazovalne okoliše določilsam komandir policijske postaje. Ta pravila so se večkratsklicevala tudi na druge interne akte, ki so urejali poslovanjev policiji, zato jih je po tej plati mogoče oceniti kot manj celovitogradivo od predhodnih.Omeniti velja tudi nekatere publicistične prispevke posameznihdelavcev notranjega resorja v tem času. Leta 1995 jedelavec kadrovske službe policije izdal pripomoček za delo vpolicijskem okolišu. Tedaj je bilo pri nas določenih 328 policistovvodij policijskih okolišev, prej je bilo 621 miličnikovvodij varnostnih okolišev, kar je bilo skoraj enkrat manj, kotje bilo število krajevnih skupnosti, saj je na podeželju take nalogeopravljal en vodja za eno ali več takih skupnosti. Avtoromenjenega dela je predstavil zamisel policijskega okoliša,policijske pisarne, poznavanje okoliša, dela in naloge vodjetakega okoliša ter nazadnje organizacijo dela v tem okolišu.Pri slednji je opisal tudi sodelovanje vodje okoliša z zunanjimidejavniki na tem okolišu. Omenil je, da je bil vodja varnostnegaokoliša nekakšna dvoživka: deloval je preventivnoin represivno. 60 To je bilo res, toda prevladovala je njegovapreprečevalna, vzgojna vloga. To je bil njegov pogled na prizadevanjavodstva policije, da bi vzpostavili policijski okoliš,in je bil izraz tedanjih spoznanj te vrste.Istega leta je notranje ministrstvo izdalo brošuro svojedelavke o preventivi, kar se je časovno skladalo z reorganizacijonaše celotne policije, posebej na lokalni ravni. 61 Dveleti pozneje je izšla njena obširna knjiga o preprečevanjukriminalitete, kjer je bil dan temeljni poudarek sodelovanjupolicistov oziroma kriminalistov z javnostjo. Svoje mesto jev tej knjigi našel svet za varnost državljanov in posvetovalneskupine na lokalni ravni. Opisana je bila tudi praksa v tujini. 62Skratka, knjiga ima bogato vsebino in bi bila po strokovnostiprimerna zlasti za študij na visoki stopnji oziroma sedanji fakultetiza varnostne vede.Č) Vsebina in pomen sodelovanja državne policije z lokalnimiskupnostmi sta se še povečala, ko je sredi leta 2007 začelveljati Zakon o občinskem redarstvu. 63 Vsaka občina je predoblikovanjem svoje redarske službe morala oceniti varnostnerazmere ter izdelati in sprejeti svoj občinski program varnosti.Pri tem je morala policija pomagati in tako je bila dana mož-60Miroslav Žaberl: Delo v policijskem okolišu, Ljubljana: MNZ RS,1995 (neavtorizirano delo).61Marija Mikulan: Policijska preventiva, Ljubljana: MNZ RS, 1995.62Marija Mikulan: Preprečujmo kriminal skupaj, Ljubljana: ZaložbaMihelač, 1997.63Zakon o občinskem redarstvu, Ur. list RS, št. 139/06, z dne 29. decembra2006.213

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2nost in obveznost za tesnejše sodelovanje med obema partnerskimastranema, kot je danes moderno reči in pisati. 646 SklepPovezanost državnih varnostnih sil pri nas z lokalnimokoljem je nastala že ob samem oblikovanju teh sil. Res paje, da se je spreminjala in dopolnjevala, in sicer v smeri vsetesnejše povezanosti s prebivalstvom. Seveda širitev ni potekalaenakomerno, ampak je doživljala tudi padce in vzpone.Ta povezanost je temeljila na dveh virih:a) na eni strani je šlo za s predpisi določena razmerja medvarnostnimi silami in lokalnimi skupnostmi, občinami in nižjimioblikami samoupravne organiziranosti, na primer podobčinav cesarskih in kraljevskih časih, pozneje krajevne skupnosti,danes krajevne, vaške, četrtne in druge;b) na drugi pa so varnostne sile same iskale vsakokratnimrazmeram ustrezne oblike nadzorovanja ozemlja ter s tem povezanostis prebivalstvom.Ta dva vira povezanosti sta bila odvisna od več dejavnikov,med katerimi bom naštel tiste, ki se mi zdijo pomembni vcelotnem obdobju zadnjih 160 let.a) Prvi dejavnik so bile določbe v temeljnih predpisih oorganiziranosti ter delovanju teh sil. To so bili zakoni, vladneuredbe in drugi pravni akti, ki so bili praviloma objavljeni vuradnih listih.b) Določbe temeljnih predpisov so bile podrobneje opredeljenev aktih, ki so urejali opravljanje varnostne službe. Toso bili pravila, pravilniki, razna navodila, ki so bila pravilomainterne narave in niso bila objavljena; izjema so bila orožniškapravila iz leta 1940, zvezna pravila iz leta 1970 in tovrstna gradivav Sloveniji po letu 1988.c) Na to povezanost je vplivala tudi udeležba lokalnih samoupravnihskupnosti (občin) pri vzdrževanju varnostnih sil.Veljalo je nekakšno pravilo: čim več je ta skupnost prispevala,večjo besedo je imela pri organiziranju in delovanju enotvarnostnih sil. To je povsem zamrlo v letih od 1945 do 1967,ko je bila milica na denarnih bremenih republiškega proračuna,in to velja tudi za našo policijo formalno po letu 1998,dejansko pa je to umrlo že z reformo lokalne samoupravekonec leta 1994.č) Upravičena je domneva, da je bila ta povezanost z občinamiin krajevnimi skupnostmi pri nas največja v času, ko jebil leta 1976 z notranjim aktom (Pravila postaje milice) vzpostavljenvarnostni okoliš, ki se je skladal s krajevno skupnostjo.Tedaj je večina dejavnosti milice potekala v teh okoliših patudi varnostne evidence ter poročila o razmerah ter delu miličnikovso temeljili na teh okoliših.d) Svojo vlogo je igrala tudi delovna usmeritev varnostnihsil, ki so bile že od ustanovitve usmerjene tudi v preprečevanjeodklonskih pojavov. Taka usmeritev je pridobivala pomen in jedanes pomembna okoliščina za delovanje naše policije.e) Sčasoma so razne veje znanosti začele posvečati svojopozornost varnostnim vprašanjem. Tu velja omeniti kriminologijo,kriminalistiko, socialno psihologijo, penologijo in drugevede, ki so med drugim poudarjale pomen preprečevanja družbiškodljivih pojavov. Nastala sta pojma odklonskost privlačujočihin odklonskost porajajočih se predelov, zlasti v mestnemokolju. Ta spoznanja so bila vir za delovanje varnostnih sil.f) Šolanje varnostnih sil je med drugim dajalo napotke zausmeritev mož postave pri delovanju med prebivalstvom. Toje bilo odvisno od učnih predmetov in njihove vsebine ter odsistema šolanja. Ta je postajal vse obširnejši po trajanju in obsegu.Vrh je pri nas dosegel v času delovanja kadetske šole zamiličnike, ki je trajala sprva tri in pozneje štiri leta. V strokovnešole so vse bolj prodirala tudi spoznanja znanosti, ne ledružbenih, ampak tudi tehniških oziroma naravoslovnih, karje pomembno zlasti za zatiranje kriminalitete, kjer je pomenmaterialnih dokazov vse večji. Šolanje se je nadaljevalo v enotahv obliki usposabljanja in izpopolnjevanja.g) Za povezanost so bila pomembna tudi določila predpisov,ki so urejali lokalno samoupravo. Sprva je šlo za občino,nato še podobčino kot del ozemlja občine, v zadnjih dveh desetletjihobdobja naše milice za krajevno skupnost in danes zaobčino ter druge, ožje oblike samoupravnega delovanja, kotso krajevne, četrtne skupnosti in podobno.h) Svoj prispevek k učinkovitejšemu delovanju varnostnihsil pri nas so pomenila še razna interna gradiva, ki so urejalaživljenje in delo v enotah varnostnih sil pri nas. Med drugimso določala, katere popise oseb, zanimivih za varnost, so moralevoditi te enote. Take evidence so bile pomemben pripomočekza delovanje teh sil in so zahtevale, da so možje postavedobro poznali prebivalstvo. To področje sem obširneje opisalna drugem mestu. 6564Štefan Gostič: Občinski program varnosti, Varnost, št. 2, 2007, str.17–18.65Pavle Čelik: Evidence o določenih osebah pri naših uniformiranihmožeh postave od leta 1850 do danes, Revija za kriminalistiko inkriminologijo, št. 2, 2004, str. 179–184.214

Iz zgodovineTa sestavek naj sklenem s slovesnostjo, ki je bila 23. decembra2009 na Srednji policijski šoli v Tacnu, ko je 18-mesečnošolanje končala deveta generacija 121 policistk in policistovter polletno šolanje generacija 79 policistk in policistovza nadzor državne meje. Pozdravni nagovor je imel generalnidirektor policije, ki je med drugim dejal: »S profesionalnim innesebičnim delom, z vztrajnostjo in predanostjo svojemu poklicuter zglednim obnašanjem tako v službi kot doma si boste pridobilizaupanje ljudi. Občani namreč pričakujejo razumevanjeza svoje varnostne probleme, želijo si odprtih, poštenih in prijaznihpolicistk in policistov.« 66 Te besede me precej spominjajona tisto, kar je bilo pred 158 leti zapisano v prvih pravilih zaopravljanje orožniške službe.66Z. M.: Policijsko delo je poslanstvo, Delo, 28. decembra 2009, str. 7.Linkage of the Slovene security forces with local communities(1850-2010)Pavle Čelik, M. A. in Sociology, Retired Commander of the Slovene PoliceFrom the very establishment of state security forces operating on the territory of the present Republic of Slovenia, there have beenvarious forms of integration of these forces with local self-government and, in particular, with the population. These forces have consistedof constables, state police, militia and, at present, police officers. This linkage has become even more profound over the course of timeand has gained new forms. The link between the security forces and local communities has depended on various factors, including: theprovisions of basic regulations; rules governing the exercise of service; the participation of local communities in providing financialsupport for the security forces; the organisation of the security forces for their operation among the population; awareness amongthe population of the importance of police preventive activities; scientific findings about the causes of deviant behaviour; education,training and advanced study of police officers; provisions of regulations on the role of local self-government communities in the fieldof local safety, and a number of other circumstances. From the very beginning of the operation of the security forces until today, thatis 160 years, the most frequent form of link between the police and the population has been patrolling the beat. Conditions in townsin particular have required the police management to direct police officers to smaller circuits, known as surveillance circuits. Whenspecialization of police work occurred, sectors were established. At the railway, a sector constituted a section of railway line, on theroads, a given section of principal public roads or one of them, and at the state border a frontier crossing.Key words: security forces, constables, police, militia, police precinct, local communities, history, SloveniaUDC: 351.74 + 2-774 (497.4) (09)215

Pregled strokovnih člankovPravnik, Ljubljana, leto 2010, št. 1–2:Mozetič, P.: Vmesna faza in dokazni standard za preskusobtožbe (Avtorica poudarja, da ima poskus obtožbe v kazenskempostopku dvojno vlogo. Po eni strani je mehanizem izločanjaneutemeljenih obtožb iz nadaljnjih procesnih obravnav,po drugi strani pa je varovalo pred arbitrarnimi in neupravičenimipregoni. O dokaznem standardu za preskus obtožbe sev praksi slovenskega kazenskega postopka razmišlja predvsemv količinskem, dosti manj ali sploh nič pa se razpravlja o njegovihkakovostnih vidikih. K takemu neustreznemu pristopuje precej pripomoglo ustavno sodišče, ki je odločilo, da se zapreskus obtožbe zahteva »nekoliko višji« dokazni standard odutemeljenega suma. Avtorica sodi, da bi moralo iskanje primernegadokaznega standarda slediti iskanju odgovora navprašanje, kakšne možnosti ima obtožni akt za uspeh (tj. obsodboobtoženca) v nadaljnjem postopku. Presojanje, ki se omejizgolj na oceno doseganja količinsko zamišljenih meril, zatorejni dovolj.) – Jenull, H.: Stečajna kriminaliteta (Pisec obravnavakriminološke, kriminalistične in kazenskopravne vidike stečaja,ki je lahko posledica, način prikrivanja ali priložnost za storitevgospodarskih kaznivih dejanj. Opisane so značilne »kritičnetočke«, poslovni dogodki in oblike gospodarskega kriminala,povezanega s stečaji. Avtor nameni posebno pozornost virominformacij, preiskovalnemu načinu in sodelovanju med različnimiorgani (pred)kazenskega postopka. V osrednjem deluprispevka so razčlenjena značilna kazniva dejanja v zvezi s stečajem,in sicer: lažni stečaj z namenom neplačila in lažni stečaj znamenom oškodovanja upnikov ter oškodovanje upnikov.)Anthropos (Časopis za psihologijo in filozofijoter za sodelovanje humanističnih ved), Ljubljana,leto 2009, št. 3–4:Jurič, S.: Smisel življenja birmancev, njihov odnos do starševter strah pred samomorom (Avtorica izhaja iz podmene,da je družina tista oblastna institucija, ki pomaga otroku izoblikovatilastno vizijo, ciljno usmerjenost in življenjski smisel,kar mu omogoči, da postane neodvisna, odgovorna in celostnaodrasla/zrela oseba. Posebno pozornost nameni iskanjuodgovora na vprašanje, kako se življenjski smisel – oziromanasploh temeljna eksistencialna usmerjenost – pri birmancihnanaša na njihovo čustveno povezanost s straši in kako – oziromav kolikšni meri – lahko kakovost tovrstnih razmerij odvračaod samomorilnega vedenja.) – Svetlič, R.: Medkulturnokazensko pravo – projekt 21. stoletja? (Pisec si prizadeva najtirešitev uganke, ki se glasi takole: ali je možno najti vedenjskapravila, ki so – oziroma bi utegnila biti ali postati – veljava zavse človeške živali na tem planetu? Po njegovem mnenju imamotu opraviti s starim – če že ne kar »večnim« – filozofskimvprašanjem, ki pa je v zadnjem času zopet postalo izrazito aktualno.Avtor ugotavlja, da smo bili v »Evropi« pred kratkimpriče dokaj odmevnim »trkom kultur«, ki so dobili svoj »epilog«na sodišču. V zvezi s tem se je pogosto zastavilo vprašanje,ali je »legitimno« kaznovati pripadnika kulture X na podlaginorm, ki veljajo v kulturnem/ideološkem »ozračju« Y. Pisca zanimanekaj drugega: ali »obstaja« medkulturno kazensko pravo?Iskanja te »transcendentne entitete« se loti po treh poteh.Prvič, ali bi »naš« kulturni sistem lahko uporabili kot univerzalnivrednotno-normativni standard? Drugič, ali je mogočena novo sestaviti seznam pravil, ki se opirajo na vsem ljudemskupne temelje, kar bi mu podelilo občo legitimnost? Tretjič,ali nemara že »tukaj in zdaj« obstaja skupna – čeravno morda lepovršinska ali »dermatološka« – kazenskopravna podlaga vsehnajrazličnejših družbenih in kulturnih formacij.)Socialno delo, Ljubljana 2010, št. 1:Farini, F.: Hibridizacija kot posledica novih kulturnih oblik(Avtor analizira podatke, ki so bili zbrani spomladi leta2006 s kvalitativnimi intervjuji z 48 mladoletnimi priseljenci,dijaki srednje tehnične ali poslovne usmeritve v Modeni in sobili pred tem vključeni v evropski projekt COMICS. Ugotavlja,da sodelovanje v družbenih procesih v državi gostiteljici nezahteva le »samoumevne« vključenosti v njene kulturne/življenjskeoblike oziroma »jezikovne igre«. Socialna udeleženostnamreč predpostavlja nenehno pogajanje ter stapljanje pomenovsimbolov in kulturnih tvorb v svojevrstni »hibridni komunikaciji«.Pisec poudarja, da pojma, kot sta »integracija«in »prilagajanje«, zelo poenostavita odtenke socialne udeleženostiin medkulturnega občevanja.) – Grabrijan, B.: Programimaterinskih domov in varnih hiš 17 let po ustanovitvi (VSloveniji so se materinski domovi in varne hiše pojavili poletu 1990. Zdaj je mreža izvajalcev tovrstnih programov razpetaže po celi državi. V zvezi s tem je še posebej pomembnaResolucija nacionalnega programa socialnega varstva. Skupnoštevilo ležišč v teh ustanovah je bilo v letu 2009 373, resolucijapa predvideva 350 mest. Na podlagi ocen o obsegu nasilja nadženskami v partnerskih razmerjih in družinskih celicah se jeizoblikovalo prepričanje, da obstoječa/predvidena mreža socialnovarstvenihprogramov vendarle ne zadošča.)Zoran KandučAnnales internationales de criminologie, Paris,leto 2008, št. 1-2:Garland, D.: Kriminologija kot znanstvena disciplina(Kriminologija se je kot znanstvena disciplina 1890. leta ločilaod kriminalne antropologije, kriminalne psihologije in kri-216

Pregled strokovnih člankovminalne sociologije. V ZDA so jo pričeli prvič poučevati natečajih za zaporske zdravstvene delavce in psihiatre leta 1930,po koncu druge svetovne vojne pa je postala predmet na dodiplomskem,magistrskem in doktorskem študiju. Danes delujepo svetu množica kriminoloških inštitutov, kriminologi pa sesrečujejo na svetovnih ali regionalnih znanstvenih sestankihter izmenjujejo znanstvene ugotovitve. Kakovost kriminološkihraziskav in kriminološkega znanja nenehno raste. Čepravje kriminologija sedaj samostojna znanstvena disciplina, seje treba vprašati, kaj je dala znanosti in ali ni morda njenasamostojnost zmanjšala njeno praktično uporabnost v kriminalitetni,kaznovalni in penitenciarni politiki. Kriminologijaima malo lastnih spoznanj, saj pogosto uporablja dosežkedrugih znanosti ali disciplin. Poleg znanstvenih akademskihvidikov mora upoštevati tudi družbene, politične in ekonomskerazmere v posamezni državi. Zato mora biti kriminologijane le akademska, temveč tudi »vladna« disciplina.) - Paoli,L.: Organizirana kriminaliteta: razvoj, stanje in kriminalitetnapolitika (Do leta 1980 je bila organizirana kriminalitetasamo problem ZDA in Italije Danes vse evropske države štejejoorganizirano kriminaliteto za največji problem in polegEUROPOL-a delujejo še številne državne organizacije, agencijein službe za boj z organizirano kriminaliteto. Doslej so biliv ZN in Svetu Evrope sprejeti številni mednarodni dogovorina tem področju. V državah Sveta Evrope je pomenil padecdržavnih meja začetek širjenja organizirane kriminalitete, zlastina področju nedovoljene trgovine z drogami, pranja denarja,trgovine z orožjem, belim blagom, pornografijo itd., vzadnjih letih pa se širi tudi mednarodni terorizem. EUROPOLpriznava, da države na tem področju še zelo slabo sodelujejo.Pogosto je težko prepoznati mejo med organizirano kriminaliteto,poslovno kriminaliteto in zakonito ekonomsko dejavnostjo.)– Viano, E.: Globalizacija in mednarodna kriminaliteta– nove povezave in nove perspektive (Globalizacijapostaja problem, ki zadeva večino ljudi in vse države. Vse boljočitna postaja razlika med bogatimi in revnimi. Globalizacijaje tesno povezana z mednarodno kriminaliteto, zato poleg pozitivnih,prinaša tudi številne negativne posledice. V svetu sepostopoma ukinjajo državne politične, ekonomske in kulturnemeje, to pa lajša tudi širjenje mednarodne kriminalitete.Čeprav je mednarodna kriminaliteta z 11. septembrom 2001dobila nove oblike in razsežnosti, ji kriminologija še ne namenjapotrebne pozornosti, vendar se bo prej ali slej moralaprilagoditi novim razmeram.) – Groenhuijsen, M.: PredlogKonvencije ZN o pravosodju in pomoči žrtvam kriminalitetes posebnim oziroma na povračilno pravosodje (Na Svetovnemkongresu Mednarodnega kriminološkega združenja leta 2003v Riu de Janeiru je bil sprejet sklep o pripravi konvencije ZNo pravicah žrtev in leta 2008 je že bil pripravljen predlognavedene konvencije. Razlog za novo konvencijo so novaznanstvena spoznanja na področju kriminologije in viktimologijein pričakovanje, da bo imela konvencija večjo moč kotdeklaracija, ki je le priporočilo. Konvencija namreč zavezujedržave podpisnice kot obvezno mednarodno in notranje pravo.Predlog konvencije si prizadeva za neformalno reševanjesporov med storilci in žrtvami, zlasti za mediacijo, pogajanjein povrnitev škode.) - Fattah, E.-A.: Prihodnost kriminologijekot družbene in akademske discipline (Veliko se razpravlja opovezavi kriminologije s kriminalitetno polititiko in prizadevajosi za ločitev viktimologije od kriminologije. Avtor sipo 50 letih raziskovalnih izkušenj na področju kriminologijein viktimologije in predavanj kriminologije po svetovnihuniverzah zastavlja številna vprašanja o družbenem pomenukriminologije, o njeni (ne)koristnosti pri zagotavljanju varnostiv 21. stoletju, o možnostih za preprečitev nadaljnje stagnacijeali celo nazadovanja te vede, temeljno vprašanje pa je,kako naj se kriminologija v prihodnje uveljavlja med ostalimidružbenimi znanostmi. Avtor se pri odgovorih na ta vprašanjasklicuje na svoja stališča, ki jih je objavil 1997. v knjigiKriminologija, preteklost, sedanjost in prihodnost - kritičnipogled. Obžaluje, da kriminologija ni bolj prodorna pri reševanjusvetovnih problemov. Če hoče kriminologija preživetiv sodobni družbi, se mora čim prej ločiti od kazenskega pravain kriminalitetne politike, kajti sedanja povezanost s temastrokama ji neizmerno škoduje in zavira njen znanstveni razvoj.Doslej je imela kriminologija zelo skromen vpliv na kriminalitetnoin družbeno politiko, odgovornost za tako stanjepa nosijo kriminologi.)Criminologie, Montréal, leto 2009, št. 2:Tremblay, P. in dr.: Tveganje povratništva pogojnoodpuščenih obsojencev (Tveganje povratništva pogojnoodpuščenih obsojencev po prestani zaporni kazni je eno izmedmeril uspeha/neuspeha kriminalitetne politike, kaznovanjain rehabilitacije obsojencev. Doslej je bilo vloženoogromno naporov v iskanje dejavnikov, ki bi napovedovalimožnost povratništva obsojencev po prestani kazni in bihkrati omogočali ustrezno (pre)oblikovanje sistemov prestajanjazaporne kazni. V Kanadi so preučevali, ali pogojni odpustpovečuje ali zmanjšuje tveganje povratništva odpuščenihobsojencev. Pri presoji, ali odobriti pogojni odpust, najpogostejeupoštevajo težo kaznivega dejanja, kriminalno preteklostobsojenca in njegovo sodelovanje v programu obravnavanja.Raziskava je pokazala, da je povratništvo možno pri 52% vseh odpuščenih obsojencev, pri tistih, ki so bili obsojenizaradi trgovine z drogami je to tveganje 72 %, pri storilcihdružinskega nasilja pa 80 %. Na tveganje povratništva pane vplivajo teža prejšnjega kaznivega dejanja, višina prestanekazni in sodelovanje obsojenca v programu tretmana.)– Parent, G. in dr.: Napoved tveganja povratništva pri storilcihspolnih kaznivih dejanj (Evalvacija tveganja povratništvapri storilcih spolnih kaznivih dejanj je pomembna iz217

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2kriminalnopolitičnega in družbenega vidika. Če bi poznalitveganje pri posameznih storilcih kaznivih dejanj, bi sodnikilahko to upoštevali pri odmerili višine kazni. Pri napovedovanjutveganja povratništva je sodobna znanost dosegla žedobre rezultate. Prejšnje tradicionalne klinične metode napovedovanjase vedno bolj nadomeščajo s posebnimi strukturiranimivprašalniki, v katerih so posamezni dejavniki natančnejeopredeljeni po svoji relativni vrednosti. Poleg vprašalnikov zastorilce klasične kriminalitete se uporabljajo tudi vprašalnikiza spolne prestopnike, Rapid Risk Assessment for Sex OffederRecidivism - RRASOR.)morajo sprejeti »notranja« pravila življenja in dobrega vedenja.Vsaka država razvija svojo »varnostno arhitekturo«, pogostopo zgledu prvobitnih prebivalcev, ki so skušali zavarovati svojehiše pred nepovabljenimi tujci. Z razvojem elektronskih opazovalnihin nadzornih sistemov je vedno lažje zgraditi »varnohišo« ali »varno sosesko«. Večina zahodnoevropskih državpriznava, da državna policija vedno težje zagotavlja ljudemvarnost pred kriminaliteto in nasiljem, zato spodbujajo ljudik zasebnemu varstvu. K razvoju »varnih sosesk« bodo moralisvoj delež prispevati zlasti urbanisti, arhitekti, kriminologi,viktimologi, policisti in drugi strokovnjaki.)Deviance et societé, Chéne-Bourg, leto 2009, št. 4:Delgrande, N.; Aebi, M. F.: Tujci v evropskih zaporih (Vštevilnih zahodnoevropskih državah že več let narašča številotujcev v zaporih. Ta podatek je postal zanimiv tudi za politike,ki vse bolj omejujejo priseljevanje in zaostrujejo migracijskozakonodajo. Podatki kazenske statistike Sveta Evrope (SPACE)za leto 2006 kažejo, da je v državah Srednje in VzhodneEvrope malo tujcev, več pa jih je v državah Zahodne Evropein v Sloveniji. Delež tujcev v zaporih se giblje od 0,7-76,2 %; v 7 državah znaša ta delež od 20-40 % in v 9 državah pa od40-70 %. Zanimivo je, da je delež tujcev visok tudi v državah,ki imajo malo zapornikov (Slovenija, Nizozemska), kar pomeni,da države, ki imajo veliko tujcev v zaporih, pošiljajo vzapore manj svojih državljanov. Največ tujcev je zaprtih zaradiilegalne trgovine z drogami, manj pa zaradi premoženjskihkaznivih dejanj. Največ zaprtih tujcev je v državah, ki imajovisok DBP, saj jih gospodarsko razvitejše države bolj privlačijo.Posebnost Slovenije je, da je večina zaprtih tujcev iz držav nekdanjeJugoslavije.) - Saint-Jacques, M.-C. in dr.: Prijavljanjetrpinčenih otrok službam za varstvo otrok (V Kanadi naraščaštevilo prijav trpinčenja otrok, iz česar se sklepa, da je tudipojav trpinčenja v porastu, da je strokovnost policistov in pedagoškihdelavcev večja, prav tako pa tudi občutljivost ljudiza ta pojav. Tudi sredstva javnega obveščanja in novinarji soprebudili v ljudeh občutek odgovornosti za otroke. Manj pa seje - po poročanju časopisnih člankov - povečalo število prijavtrpinčenja otrok v šolah, vrtcih, mladinskih zavodih in policiji.Vsi državni uslužbenci, ki delajo z otroki in mladoletniki,so dolžni prijaviti vsako nasilje državnim organom. Vse ostale»ne-uradne« osebe pa se lahko same odločijo, ali bodo prijaviletovrstno nasilje.) - Blandy, S.: Strah pred kriminalitetoin razvoj varnih stanovanjskih sosesk v Angliji (Strokovnjakiso za angleško vlado leta 2003 izdelali obsežno študijo o »varnihsoseskah«, vlada pa je začela tudi materialno spodbujatiorganizacijo teh sosesk. »Varna soseska« mora izpolnjevati dvezahtevi: materialni vidik, da je stanovanjska četrt ograjena zzidom ali ograjo, vhod pa nadzoruje fizična oseba (vratar) alivideonadzor, drugi pogoj pa je pravnega značaja - stanovalciRevue de droit pénal et de criminologie, Bruxelles,leto 2010, št. 1:Desessard, L.: Francoske izkušnje z uporabo evropskegazapornega naloga (V Franciji se uporablja evropski zaporninalog od 12. marca 2004, čeprav se je začel uporabljati v 8evropskih državah že 31. decembra 2003. Francija zamudoopravičuje s spremembo ustave, ki ni dovoljevala izročanjafrancoskih državljanov drugim državam. Danes, po petletnihizkušnjah uporabe evropskega zapornega naloga se zdi,da je ta instrument mednarodne pravne pomoči v kazenskihzadevah dosegel svoj namen in olajšal aretacijo in izročiteviskanih oseb. Francija je od leta 2004 do 2008 izročila drugimdržavam 1084 oseb, druge države pa so ji izročile 1012 oseb.Francoski zakon ne dovoljuje izvršitve evropskega zaporneganaloga v treh primerih: če je bilo kaznivo dejanje zajeto z amnestijo;če je bila iskana oseba za kaznivo dejanje že obsojenav državi EU; če oseba zaradi svoje starosti ni kazensko odgovorna(v Franciji se začne kazenska odgovornost otrok oz.mladoletnikov s 13 letom.) – Francosis, A.: Intimni-spolniobiski v belgijskih zaporih (Zapori od nekdaj veljajo za najboljtotalne ustanove. V zaporu vladajo stroga pravila glede sprejemanjapošte, obiskov, telefoniranja, prostih izhodov in pogojnegaodpusta. Zapor pretrga vse socialne vezi zapornika.Novejša penološka spoznanja poudarjajo negativne posledicepopolne prekinitve stikov med zaporniki in osebami na prostosti,mednarodni akti o varstvu oseb, ki jim je odvzeta prostost,pa poudarjajo pomen ohranjanja socialnih vezi. Med stikizapornika z družino imajo posebno mesto nenadzorovaniobiski in možnost intimnih-spolnih stikov. Večina zaporskihuprav in delavcev temu ni naklonjena zaradi varnostnih inorganizacijskih težav. Poleg tega prevladuje stališče, da državani dolžna skrbeti za zasebno življenje zaprtih oseb in njihovihpartnerjev/partneric. Penologi so bolj naklonjeni prostim izhodomobsojencev. Belgija je leta 2000 s posebnim pravilnikomuredila pogoje in organizacijo intimnih-spolnih stikov.Po nekaterih stališčih naj bi spolni stiki zaprtih oseb zmanjševalifizično in spolno nasilje med zaporniki, poleg tega pa najbi bili ti stiki tudi sredstvo za ohranjanje reda in discipline v218

Pregled strokovnih člankovzaporu. Največja vrednost nenadzorovanih intimnih-spolnihobiskov pa je, da napravijo življenje zapornikov bolj človeško.Ni pa dokazov, da tovrstni stiki povečujejo rehabilitacijskiučinek zaporne kazni oziroma da zmanjšujejo povračilno inzastraševalno vlogo zaporne kazni.)Revue de droit pénal et de criminologie, Bruxelles,leto 2010, št. 2:Bourdoux, G. L., Mazy, O.: Poklicna skrivnost in policija(Policista zavezuje poklicna skrivnost v več pogledih; najprejga zavezuje enako kot vse državne uslužbence, drugič ga zavezujeposeben zakon o policiji in tretjič ga zavezuje kodeks policijskeetike. Glede podatkov, ki jih policist izve v predhodnemkazenskem postopku ga zavezuje k poklicni molčečnosti že samzakon o kazenskem postopku. Podobna pravila veljajo tudi zavse (tajne) policijske sodelavce. Kot poklicna skrivnost štejetisto, kat izve policist pri opravljanju svojega poklica. Če pa npr.policist izda širši javnosti datume in kraje nadzora hitrosti nacesti, to ne pomeni izdaje poklicne skrivnosti, temveč disciplinskokršitev. Policist je zavezan k varovanju poklicne skrivnostitudi po prenehanju opravljanja svojega poklica. Tudi oseba, nakatero se nanaša poklicna skrivnost, ne more dati dovoljenja zaizdajo poklicne skrivnosti. Kazenski zakonik dovoljuje izdajopoklicne skrivnosti samo v dveh primerih: med pričanjem nasodišču ali pred parlamentarno komisijo in če zakon obvezujeali dovoljuje izdajo poklicne skrivnosti.) - Close, F.: Pritožbeobsojencev direktorju zapora in njihovo reševanje (Po belgijskemzakonu iz leta 1893 oziroma 1936 se lahko obsojenec pritožidirektorju zapora zoper odločitve zaporskih delavcev. Zazakonitost dela zaporskih delavcev skrbi po uradni dolžnostisodnik za izvrševanje kazenskih sankcij. Obsojenec se lahkopritoži tudi zoper zavrnitev prošnje za pogojni odpust. Od leta2009 mora imeti obsojenec, ki se želi pritožiti na sodišče, odvetnika.Zaporski delavci morajo vsako svojo odločitev o pravicahobsojenca obrazložiti, obvezen del vsake odločbe je tudipravni pouk obsojencu o možnosti pritožbe. Tudi sicer morajozaporski delavci obsojencem nuditi pravno pomoč pri varstvunjihovih pravic. Belgijski obsojenci lahko vlagajo pritožbe tudina Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu in seimajo pravico udeleževati razprav v svoji zadevi.)Revue internationale de criminologie et de policetechnique et scientifique, Genève, leto 2010, št. 1:Bélanger, A.: Ouimet, M.: Kriminaliteta žensk v Kanadiod 1974-2003 (V zadnjih letih narašča kriminaliteta ženskin mnogi se bojijo, da bo kmalu dosegla stopnjo kriminalitetemoških. Razlog za ta pojav naj bi bila emancipacija žensk indoseganje enakopravnosti z moškimi na vseh področjih življenja.Natančnejša raziskava ženske kriminalitete v Kanadi vobdobju od 1974-2003 je pokazala stabilen delež 12 % ženskv nasilni kriminaliteti, 15 % delež pri velikih tatvinah, 34 %delež pri tatvinah in 10 % delež pri tatvinah avtomobilov. Pristoritvi številnih kaznivih dejanj so ženske sostorilke, organizatorjipa so moški. V »ženski kriminaliteti« nenehno naraščadelež mladoletnih storilk kaznivih dejanj. Raziskovalci sklepajo,da spremembe v družbenem in gospodarskem življenjunujno vplivajo tudi na spremembe v kriminaliteti žensk.)– Del Bayle, J.-L.: Družbenopolitični vidiki razvoja zasebnevarnosti v Franciji (V zadnjih letih se v celem svetu naglo razvijajoštevilne nove oblike zasebne varnosti in ljudem se zdi tože popolnoma normalno za sodobno življenje. V Franciji zaposlujejozasebne varnostne službe že čez 100.000 »zasebnihpolicistov«, ki delujejo poleg državne policije in žandarmerije.V Veliki Britaniji je število zasebnih varnostnikov že presegloštevilo državnih policistov. Na splošno velja, da je trenutnov svetu razmerje med zasebnimi in državnimi policisti 3:1.Zaradi tehnične opremljenosti je danes težko razlikovati zasebnegavarnostnika od državnega policista, morda je mednjimi še najbolj opazna razlika v uniformi in oznakah. Še manjpa je razlik v njihovo pristojnosti, če ne upoštevamo izjemnepristojnosti policije, da lahko uporabi tudi orožje. Ni dvoma,da je bil in je še osnovni razlog za razvoj zasebnih varnostnihslužb neučinkovitost in slaba organizacija državne policije. Podrugi strani pa razvoj zasebnih varnostnih služb samo sledisplošnemu razvoju, saj se vedno več klasičnih državnih pristojnostiprenaša v zasebni sektor.)Pripravil Franc BrincEuropean Journal of Crime, Criminal Law andCriminal Justice, London, leto 2010, št. 1:Ebeku, Kaniye S. A.: O oprostitvi desetih policistov: sodniškaneodvisnost, medijsko sojenje in pošteni postopek naCipru (Avtor opisuje in analizira odmeve na sodbo ciprskegasodišča v zadevi Republika v. Efstathoiu in drugi, s katero jesodišče 19. marca 2010 oprostilo deset policistov, obtoženihzaradi nasilja nad dvema študentoma. Dogodek so posnele videokamere,spremljal pa ga je velik odziv in zgražanje javnostiter pričakovanja ustreznega kaznovanja domnevnih storilcev.Potekalo je medijsko sojenje, v katerem so bili obdolženci“spoznani za krive”. Zato se je ciprska javnost, skupaj s predstavnikiciprskih oblasti, zelo burno odzvala na oprostilno sodbo.Avtor se v članku ne spušča v vprašanje pravilnosti sodbe,ampak se ukvarja s pritiski na posamezne sodnike po sojenju.Razmišljanja avtorja so vpeta v common-law doktrino in sodnoprakso ESČP, zaradi česar je članek zanimiv tudi za slovenskojavnost.) - Fijnaut, C.: Uvedba newyorške dvojne strategije219

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2nadzora nad organiziranim kriminalom na Nizozemskem inv Evropski uniji (Avtor predstavlja t.i. dvojno metodo nadzoranad organiziranim kriminalom, ki je bila uvedena in uspešnopreizkušena v New Yorku. Strategija vključuje optimalno angažiranjeorganov odkrivanja in pregona in ukrepe, kot so spremembezakona o orožju, strožji pogoji opravljanja določenihdejavnosti, pri katerih je bilo opažena večja aktivnost organiziranihkriminalnih skupin. Na Nizozemskem je vse do 90. letihprejšnjega stoletja prevladovalo mnenje, da je mogoče organiziranikriminal obvladovati le s kazenskopravnimi sredstvi.Sredi 90. let pa so začeli uporabljati dvojno strategijo obvladovanjana področju gradbeništva, njena uporaba pa se je potemle še širila. Vedno večji poudarek administrativnim ukrepomboja zoper organizirani kriminal je opaziti tudi na ravni pravaEU.) - Jung, H.: Obredje za vedno? (Nenavadno kratek prispevek,vendar nosi močno sporočilo: obredje, tudi “pravno” oz.“sodno” je neločljiv del javno organiziranega razreševanja sporov,tudi postopkov mediacije in poravnavanja. Tega ne morespremeniti niti ambivalentni odnos do obredja, ki na eni stranisimbolizira preteklost, na drugi strani pa nam kaže pot. Tako jetudi učinek obredja lahko na eni strani pozitiven, ker prispevak legitimnosti sojenja, na drugi strani pa “preveč” obredja povzročaobčutek odtujenosti in samozadostnosti sodstva. Zato nepreseneča, da se avtorica zavzema za “pravo mero obredja.”)Monatschrift für Kriminologie und Strafrechtsreform,Köln, leto 2010, št. 1:Bittner, J. V. in drugi: Posredne metode merjenja implicitnenagnjenosti k tveganju pri storilcih kaznivih dejanj (Avtorjipredstavljajo metode posrednega in neposrednega merjenjat.i. implicitnih nagnjenj k tveganju pri storilcih kaznivihdejanj. Gre za metode ugotavljanja sodb o osebah, objektihali ravnanjih, ki jih - shranjene v spominu - brez posebnihkognitivnih naporov aktivirajo določene situacije. Avtorji podrobnejepredstavljajo test implicitnih asociacij in rezultateempirične raziskave, ki je vključevala tudi skupino obsojencevna prestajanju kazni v nemških zaporih. Raziskava je pokazala,da se obsojenci razlikujejo tako v implicitnih kot tudiv eksplicitnih nagnjenih k tveganju in se torej tudi obnašajobolj tvegano. Avtorji razpravljajo o uporabnosti testa pri napovedovanjukaznivih dejanj.) - Ernst, S.: Dejavniki tveganjain storilci “intenzivnih” kaznivih dejanj (Pod nekoliko nenavadnimnaslovom se skriva predstavitev empirične raziskavenasilja med soobsojenci. Tovrstna kazniva dejanja so odrazveč dejavnikov, in sicer individualnih dejavnikov tveganja,neugodnih učinkov odvzema prostosti in odnosov v zaporu.Raziskava z vprašalnikom na vzorcu 2215 anketirancev jepokazala, da le majhen del obsojencev ni izpostavljen dejavnikomtveganja, pri čemer pa večina obsojencev vendarle neogroža varnosti drugih, izsiljuje ali telesno poškoduje druge.Zato kaže premisliti o ustreznosti razlage nasilniške delinkvencev zaporu s kumuliranjem dejavnikov tveganja.) - Kunz,F.: Kako splošne so splošne teorije o kriminaliteti? (Zanimivčlanek, ki postavlja na preizkušnjo splošnost “splošnih« teorijdeviantnosti, se pravi tistih, ki želijo kriminaliteto pojasnjevatineodvisno od starosti, vrste kaznivih dejanj, pripadnostiskupinam ipd. S pomočjo vprašalnika in statistične analizepodatkov avtorica ugotavlja prav nasprotno: “splošne” teorijene prestanejo “testa splošne veljavnosti”.)Kriminologisches Journal, Weinheim, leto 2010,št. 1:Kunz, K.-L.: Kazenskopravni modeli in družbena struktura(Avtor pregledno ponuja kronološki prikaz in analizo fazrazvoja modelov nemškega kazenskega prava. Njegov namenje ugotoviti, ali in kako se družbene strukture moderne družbeodražajo v kazenskem pravu, zlasti kaznovalni politiki.Bralca popelje od obdobja pred 2. svetovno vojno (in takratnegarazkola med kazenskim pravom, usmerjenim k dejanju,in kazenskim pravom, usmerjenim k »storilcu«), prek nastopain umika resocializacijske ideje neoliberalnim tokovom, dodanašnjega kazenskega prava, usmerjenega v preprečevanje innadzor.) - Trotha, von Trutz: Preventivni varnostni red. Oris»urejanja nasilja« (Avtor razpravlja o pojavu »heterarhizacije«družbe, ki naj bi kot model oblasti v prihodnosti nadomestilamodel »centralistične hierarhije«. Če je za slednji modelznačilen monopol in enotnost državne oblasti, se prvi kaže vvzponu zasebnih varnostnih družb in »komunitarnih« nadzornihmehanizmov, hkrati pa z razvojem EU izginjajo mejesuverenosti. Za »v preventivo usmerjeni družbeni red« je značilenobrat v prevencijo, vzpon žrtve, prelevitev države v golegaponudnika storitev in konec zasebnosti.)Pripravil Primož GorkičEuropean Journal of Criminology, London, leto2010, št.2:Kivivuori, J. in Linderborg, H.: Negativne življenjske izkušnjein samokontrola kot dejavnika pri samoocenjevanju povratništvamed zaporniki na Finskem (Članek poudarja vpliv samoocenjevanjapovratništva na vzorcu 492 finskih zapornikov,ki prestajajo zaporno kazen, ki ni daljša od 8 mesecev. Poudarekraziskave je na treh dejavnikih in njihovih vplivih na samoocenjevanjepovratništva; negativni dogodki, ki vodijo v socialnonevključenost ljudi, posameznikovo vedenjske značilnosti invključenost zapornikov v dejavnostih v zaporu z namenomponovne socializacije. Posebni poudarek raziskave je na vpra-220

Pregled strokovnih člankovšanju, ali je možna povezava med negativnim socialnim vplivomdružbe in kriminalnim vedenjem posameznika v njegoviprihodnosti.) – Gerber, M., Hirtenlehner, H., Jackson, J.: Strahpred kriminaliteto v Nemčiji, Avstriji in Švici: pregled rezultatovraziskave (Članek je nekakšen pregled raziskovalne literaturekriminala v Nemčiji, Avstriji in Švici. Šele ko so nemškekriminološke raziskave postale dostopne širši evropski skupnosti,se je: 1) dokumentiralo, kako je strah pred kriminaliteto žebil raziskovan v naštetih treh državah in 2) pripravili so pregledrazličnih teorij, ki so bile empirično obdelane. Izpostavili sorazlike in podobnosti v nemški in angleški tematski literaturi,kajti na nemško literaturo je močno vplivala anglosaška kriminologija.Avtorji zaključujejo članek z namenom, da bi prišlodo večje izmenjave oz. dostopnosti raziskav in ugotovitev s področjakriminologije med evropskimi državami.)Pripravila Barbara BiziljCrime, Law and Social Change, Dordrecht, leto2010, letn. 53 št. 1:Tematska številka, ki vsebuje šest prispevkov (predstavljeniso štirje) o institucionalnih odzivih na korupcijo in vlogi,ki jo imajo pri tem protikorupcijske agencije.De Sousa, L.: Agencije za boj proti korupciji: od zagotavljanjavečjega vpliva do irelevantnosti (Prispevek ponujastrnjen zgodovinski pregled razvoja protikorupcijskih agencijv svetu. Avtor umesti razvoj protikorupcijskih agencij v kontekstčedalje večje občutljivosti javnosti do korupcije v javnemin zasebnem sektorju. V prispevku so predstavljena merila,ki naj bi jih agencija za boj proti korupciji izpolnjevala, da bisi zaslužila ta naziv. V praksi ni nikakršnega standardiziranegamodela agencije za boj proti korupciji, hkrati pa so predstavljenitrije tipi agencij ter njihov splošni razvojni trend.Postavljena je teza, da je mogoče doseči večji vpliv brez čakanjana novele zakonov.) – Larmour, P.: Od čistilne akcije do neodvisneprotikorupcijske komisije na Fidžiju: boj proti korupcijipo državnem udaru na Fidžiju (Avtor analizira delovanje t.i.„Neodvisne komisije za boj proti korupciji na Fidžiju“, ki jebila ustanovljena po državnem udaru leta 2006. Predstavljeneso tri odmevnejše korupcijske afere, v katere je bil vpleten sampolitični vrh. Avtor se sprehodi po različnih definicijah korupcije,ki jih uporabi v zvezi z dogodki na Fidžiju pred in poletu 2006. Kritično ovrednoti začetno „čistilno akcijo“ in zaznavatrend (relativen na izhodiščno stanje) večje avtonomijein profesionalizacije komisije za boj proti korupciji.) - Smilov,D.: Agencije za boj proti korupciji: uporabne kot strateškosredstvo, sredstvo izražanja in konstrukcije (realnosti/vrednot)(V prispevku je postavljena zanimiva teza, da v vzhodnoevropskihdržavah protikorupcijske agencije predstavljajo zaoblast/vlade vzvod za usmerjanje javne razprave o korupciji.Avtor pojasnjuje, zakaj so vladajoče stranke v izhodišču zainteresiraneza vzpostavitev tovrstnih agencij.) - Quirke, B.:Vloga OLAFa v boju proti goljufijam v EU: ali lahko prevečkuharjev pokvari ajmoht? (Prispevek analizira vlogo OLAFav boju proti goljufijam v EU, tako da pod lupo postavi vprašanjestatutarnih pristojnosti te institucije (ter s tem povezanihkoordinacijskih zmožnosti/sposobnosti) in omejitve, s katerimise srečuje OLAF pri svojem delu. Avtor kritično pretreserazmerja med OLAFom, EUROJUSTom in EUROPOLom terkot primer sodelovanja med OLAFom in državo- članico EUanalizira primer Romunije. Na koncu sklene, da skuša OLAFvoditi boj proti goljufijam z eno roko zvezano na hrbtu, sajga ovira velika stopnja fragmentiranost (pristojnosti) tako nasami EU ravni kot tudi na ravni EU-države članice.)Crime, Law and Social Change, Dordrecht, leto2010, letn. 53 št. 2:Schulenberg, J.L.: Vzorci pri odločanju policije o mladoletnihprestopnikih: uporaba Blackove pravne teorije (Pretekleštudije nakazujejo, da policisti ne uporabljajo vedno enako intenzivnihpravil oziroma sankcij pri vzpostavljanju reda. To pomeni,da je odločanje v določeni meri odvisno od primera doprimera. Avtorica skuša z obsežno analizo primerov iz Kanadeugotoviti, kateri dejavniki v konkretnem primeru vplivajo napolicista, da uporabi strožja oziroma blažja pravila in sankcijepri obravnavi mladoletnih prestopnikov. Analiza je pokazala,da se ti dejavniki razlikujejo glede na geografsko območje (ruralna,primestna in mestna območja). Zaznali so, da se policijskaintervencija okrepi tam, kjer je manj družbenega nadzorstva.Predvsem je pomembna stopnja in narava starševskeganadzora.) - Kposowa, J.K. in drugi: Vzorci odvzema prostostiglede na državljanski status: ugotovitve na podlagi podatkov izprograma nadzora nad zlorabo drog med zaporniki (Več kottri četrtine članka je namenjenih natančnemu pregledu (statistične)metodologije in preteklim raziskavam na to temo. Obobičajnih opozorilih pa so avtorji prišli do zanimivih spoznanj.Ugotovljeno je namreč, da glede nasilnih kaznivih dejanj (nanjihovem vzorcu in ob uporabljeni metodologiji) ni nikakršnepomembne razlike med zaporniki z državljanstvom ZDA intistimi, ki ga nimajo. Glede premoženjskih kaznivih dejanj terkaznivih dejanj, povezanih z orožjem in drogami, pa je tudido 15% manj zaznanih kršitev med nedržavljani. Kategorija,v kateri je med nedržavljani ugotovljena do 50% večja stopnjakaznivih dejanj pa so kazniva dejanja ponarejanja. Avtorjisklenejo, da javno mnenje v ZDA glede povezave med tujciin stopnjo kriminalitete očitno ni v skladu z empiričnimi podatki.)– Naylor, T.: Podzemlje dragih kamnov - prvi del: „nakoncu mavrice“ (Avtor ugotavlja, da sta se v zadnjem obdobju221

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2povečala povpraševanje ter zato tudi cena dragih kamnov. Toje povzročilo mrzlično iskanje novih nahajališč dragih kamnovter tudi močnejše nezakonite dejavnosti, kot so: nezakonito rudarjenje,podkupovanje, tihotapljenje, rudarske goljufije, pranjadenarja ... Prispevek je razdeljen v tri dele in v tej številkiso predmet analize svetovna nahajališča. Avtor zelo nazornoopiše metode tihotapljenja dragih kamnov po celem svetu, odsmaragdov v Kolumbiji in bivši Sovjetski zvezi do rubinov naTajskem, Burmi, Vietnamu in Kambodži. Trgovanje z dragimikamni je prikazano v smislu geopolitičnih povezav skozi zgodovinovse do današnjih dni.)Crime, Law and Social Change, Dordrecht, leto2010, letn. 53 št. 3:Naylor, T.: Podzemlje dragih kamnov – drugi del: „v očehopazovalca“ (Tokrat nas avtor seznanja z različnimi tehnikamiobdelave in izdelave ponaredkov dragih kamnov in s tempovezanih goljufij. Začne z najbolj osnovnimi tehnikami, kiso jih uporabljali že v antiki in konča s sodobnimi tehnikamiin metodami tako ponarejanja kot tudi odkrivanja ponaredkov.)- Nožina, M.: Kriminalne mreže v vietnamskih diasporah:primer Republike Češke (Prispevek analizira strukturo in„modus operandi“ kriminalnih mrež v vietnamski diaspori naČeškem. Kot ugotavlja avtor, so korenine vietnamskih kriminalnihzdružb začele poganjati že v komunističnem obdobjuin so tesno prepletene s celotno azijsko emigrantsko skupnostjo,v kateri se legalno pogosto prepleta z ilegalnim. Ob zgodovinskemvpogledu v razvoj vietnamske skupnosti na Češkemso v prispevku dokaj nazorno predstavljeni še tipični liki tamživeče vietnamske (kriminalne) hierarhije.) - Westervelt S.D.;Cook, K. J.: Obsodbe nedolžnih: po krivem obsojeni kot žrtvedržave (Avtorici predstavita rezultate pogovorov z 18 posamezniki(17 moškega, 1 ženskega spola), ki so bili po krivemobsojeni na smrt in nato oproščeni krivde. Temeljno vprašanje,na katero skušati odgovoriti je, kakšen vpliv ima razveljavitevsmrtne kazni oz. obsodbe na nadaljnje življenje in kakouspešno se ti posamezniki lahko znova vključijo v skupnost. Vdiskusiji avtorici pretreseta tudi možne razloge za krive obsodbein ocenita, da ima lahko bolj javna razprava o konkretnihprimerih tudi terapevtske in reintegracijske učinke.)Ciril KeršmancCrime & Delinquency, London, leto 2010, št. 2:Guerette, R. T.; Santana, S. A.: Vpliv žrtvinega varovalnegaobnašanja na izid kriminalnega dogodka (Avtorjaopozarjata, da se raziskovanje samovarovalnega vedenjažrtev osredotoča zlasti na praktične prikaze, medtem ko jeteoretska obravnava problema v veliki meri zapostavljena.Pisca povezujeta podatke ameriških nacionalnih viktimizacijskihštudij med letoma 1992 in 2004 z domnevano pričakovanokoristjo od upora pri kaznivih dejanjih ropa inposilstva v luči teorij rutinskih dejavnosti, racionalne izbirein situacijske prevencije. Ugotavljata, da omenjene teorijeprinašajo uporaben okvir za razumevanje učinkov upiranjažrtve na iztek kriminalnega incidenta. Nujnost storilčevegaintenzivnejšega delovanja za storitev ali dokončanje kaznivegadejanja kar v 92-93 % primerih upiranja potencialnihžrtev zmanjša možnost izvršitve dejanja.) – Bouffard, L. A.;Piquero, N. L.: Teorija kljubovanja in pojasnjevanje stalnegaprestopništva kot življenjske poti (Kriminolog Sherman je v90. letih prejšnjega stoletja oblikoval lastno teorijo kljubovanjaposkusom kaznovanja. Za kljubovanje morajo biti izpolnjeništirje pogoji: (1) kazen je dojeta kot nepravična, (2)prestopniku manjka socialnih vezi, (3) kazen je dojeta kotstigmatizirajoča, (4) prestopnik zanika sramotilni učineksankcije. Ob nujnem opozorilu precejšnje kontroverznostiv kontekstu (ne)legitimnosti zadnjega pogleda, ki ga poudarjajo/moraziskovalci področja »psihologija (čustev) in(kazensko) pravo«, pričujoča študija prinaša eno prvih praktičnihtestiranj Shermanove teorije, avtorici pa zaključujeta,da obravnavani podatki govorijo njej v prid.) – Sprott, J. B.;Greene, C.: Zaupanje v sodstvo (Avtorici raziskujeta vprašanje(ne)legitimnosti (kazensko)pravnega sistema, kakor gadojemajo mladoletni prestopniki. V ta namen sta opraviliintervjuje s skupino mladoletnikov, ki so se prvič pojavilipred sodiščem, zanimala pa ju je njihova ocena (ne)pravičnostipostopka. Ista skupina je bila ponovno izprašana medizvrševanjem kazenske sankcije, da bi ugotovili morebitnespremembe v njihovih pogledih. Do sprememb v večini primerovni prišlo, prvotni odnos sodnika, tožilca in odvetnikaje namreč ostal osrednji dejavnik pri njihovem dojemanju(ne)legitimnosti (kazenskega) pravosodja kot celote.)Criminal Justice and Behavior, Beverly Hills,leto 2010, št. 3:Nijhof, K. S. in drugi: Delinkvenca prijateljev in adolescentov(Avtorji predstavljajo rezultate študije o vplivu delinkventnihprijateljev na izvrševanje nasilnih kaznivih dejanj oz. vandalizma.Podatki za raziskavo so zbrali od 1.025 nizozemskihadolescentov in njihovih »najboljših« prijateljev. Študija zanimivokaže, da so mladoletniki, ki imajo nasilnega prijatelja,močno priljubljenegai v okolju, bolj nagnjeni k nasilju, medtemko so k vandalizmu v večji meri nagnjeni tisti s tozadevnimprijateljem nizkega družbenega statusa. Longitudinalnoprihaja v teh razmerjih do določenih sprememb, velja paopozoriti še na zaključek, da so obravnavane korelacije raz-222

Pregled strokovnih člankovvidne zgolj v vzajemnih prijateljskih odnosih.) – Mackain, S.J. in drugi: Zadovoljstvo z delom med psihologi, zaposlenimiv državnih zaporih (Ameriški pisci opozarjajo na vse večjepotrebe po zaposlovanju psihologov v (kazensko)popravnihinstitucijah, na drugi strani pa precejšnja nezasedenost tehdelovnih mest priča o nujnosti intenzivnejšega pridobivanjain zadrževanja strokovnjakov. Pričujoča študija je motrila 73psihologov z magistrsko oz. doktorsko stopnjo izobrazbe, kiso (ne)zadovoljstvo z delom povezovali zlasti z: (1) (ne)poštenimplačilom, (2) dojemanjem organizacijske (ne)podporeter (3) (ne)kvaliteto medosebnih odnosov na delovnem mestu.Avtorji predlagajo nekaj nadaljnjih usmeritev na tem področju.)– Banse, R. in drugi: Posredno merjenje seksualnegainteresa pri prestopnikih, katerih žrtve so otroci (Pisci poudarjajozanesljive meta-analitične dokaze za dejstvo, da je osrednjidejavnik tveganja povratništva pri storilcih spolnih kaznivihdejanj spolno obarvano zanimanje za otroke. Kljub temu sopreučevanja problematike, temelječa na samoporočanju prestopnikovali drugih statističnih metodah, problematična oz.nezanesljiva. Avtorji predlagajo alternativni pristop, tj. »eksplicitniin implicitni profil seksualnih interesov«, ki je kombinacijaneposrednih samo-poročanj ter posrednih psihometričnihpostopkov. Zanesljivost in veljavnost modela testirajo na praktičnemvzorcu spolnih prestopnikov.)Criminal Justice and Behavior, Beverly Hills,leto 2010, št. 4:Bass, S. L. S.; Nussbaum, D.: Odločanje in agresivnost medpacienti forenzičnih psihiatričnih bolnišnic (Študija prinašapreliminarno empirično podporo novejšemu Nussbaumovemunevrobiološkemu modelu odločanja v zvezi s tipologijo agresivnosti.Ob (ponovnem) opozorilu dokajšnje kontroverznostiglede razumevanja agresije v psihologiji oz. z njenem razmerjudo drugih psiholoških procesov kaže posvetiti pozornost pričujočipredstavitvi procesov pozornosti, učenja in odzivno-izbirnekonsistentnosti. Pisci na podlagi temeljite analize predstavijopomen obravnavanega modela pri ocenjevanju nasilnegatveganja, načrtovanja zdravljenja za različne »agresivne tipe«ter spremljanja pacientovega odzivanja na zdravljenje predmorebitno izpustitvijo na prostost.) – Sheridan, L.; Scott, A.J.: Dojemanje škode (Avtorja v nadvse zanimivem članku preučujetaučinke verbalnega oz. fizičnega nasilja v smislu žrtvineocene resnosti, odgovornosti in posledic v scenarijih (»partnerskega«)zalezovanja. Na vzorcu 514 britanskih študentov indrugih mladih ljudi je ugotovljeno, da so situacijski dejavnikiposameznega primera enako pomembni kakor dejavniki psihološkegaustroja vsakega posameznika, ter da je pri odločanjuo nadaljnjem (ne)postopanju zoper storilce glavni dejavnik fizičnonasilje. Potrjena je tudi zmotna domneva o ženskih zalezovalkahkot manj nevarnih. Vendar je treba dodati opomboo razporeditvi različnih oblik nasilja med spoloma, sploh papomislek glede (ne)obstoja »psihičnega« (»emocionalnega«)nasilja kot takega.) – Swogger, M. T. in drugi: Psihopatija intveganje med zaporniki (V klinični psihologiji niso v popolnostidokazane empirične povezave med psihopatskimi osebnostnimipotezami in nagnjenjem k tveganju. Prav tako jenejasno razmerje do drugih psihičnih motenj, kot so denimoantisocialna osebnostna struktura ali nagnjenost k zlorabamalkohola, mamil in drugih psihotropnih substanc. Praktičnaštudija na izbranem vzorcu zapornikov v nekaterih primerihpotrjuje korelacije med tveganimi vedenjskimi oblikami in naštetimieksternalizacijskimi mehanizmi, pri čemer je pri psihopatskihstrukturah ugotovljena specifična varianca, v drugihslučajih pa se tovrstne korelacije ne pojavljajo. Nadaljnje raziskovalnodelo je potemtakem potrebno.)Saša KmetThe British Journal of Criminology, London,leto 2010, št. 2:Super, G.: Kriminalni spektakel v »novi« Južnoafriški republiki(Tranzicija iz aparthaida v demokracijo naj bi v JARvodila v močno povečanje kriminalitete. Avtor napade to tezoin z analizo številnih gradiv Afriškega nacionalnega kongresa,osrednjih lokalnih medijskih poročanj in letnih poročildržavne policije za obdobje 1976 do 2004 ugotavlja, da je tezaideološka, spolitizirana in služi vladajoči politični garnituriza ohranjanje moči. Avtor ne dokazuje, da se kriminalitetani povečala, saj uradnih statistik za obdobje aparthaida ni.Dokazuje, da ima kriminalitetna politika zelo pomembnovlogo pri upravljanje države v obdobju postaparthaida.)– Gould, L.A.; Pate, M.: Discipliniranje, krotkost in razlike:študija o neenakosti in telesnem kaznovanju (Telesno kaznovanjeso severnoameriške in evropske države vsaj na pravniravni opustile, a ta kazen ostaja del zakonitega naborakazenskih sankcij v številnih državah po svetu. Z uporaboFoucaultove teorije o družbeni moči, avtorja prikažeta, kakoje uporaba telesnega kaznovanja v vzročni zvezi z ekonomskoenakostjo. Ekonomsko moč uporabita kot pokazatelj družbenemoči in ugotovita, da večja ko je relativna ekonomskaneenakost, večja je verjetnost, da bo telesno kaznovanje delnabora zakonsko predpisanih vrst kazenskih sankcij. Torej,večje razlike v družbeni moči, vodijo k uporabi telesnih kazni.Članek na ta način vzame Foucaultovo analizo zahodnihdružb, v katerih discipliniranje telesa nadomesti discipliniranjeduše, kot izhodišče za ločnico med »razvitimi« (pomodernimi)in »nerazvitimi« (predmodernimi) deli sveta.)– Bochove, van M.; Burgers, J.: Discipliniranje klatežev: domestifikacijapotnikov na Nizozemskem (Članek postavi podvprašaj kriminološko tezo o kaznovalnem zasuku iz rehabili-223

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2tativne v represivno paradigmo in iz vključujoče v izključujočopolitiko. Teza o »paradigmatičnemu obratu« je po mnenjuavtorjev presplošna in za določene družbene skupine ter zadoločene (pre)dele zahodnih družb ne drži. Članek prikažeobravnavo klatežev na Nizozemskem, ki veljajo za kriminalitetnozelo rizično skupino. Ugotavljata, da obravnava te skupineostaja v pretežni meri rehabilitativne narave. Spremenilose je to, da je tretman postal obvezen. Zato menita, da prihajado »represivnega vključevanja«. To pomeni, da je vključevanjelahko tudi represivno (čeprav si težko predstavljamo,kako bi bilo izključevanje lahko rehabilitativno, razen če garazumemo zelo ozko, kot izločitev iz mestne četrti, soseskeipd.). Nazadnje pa avtorja napadata tudi tezo, da sta rehabilitativnain represivna paradigma izključujoči: rehabilitacijaje tudi represivna, represivnost pa ima lahko tudi rehabilitativneučinke. Klateže opredelita kot člane nomadske skupine,ki živi v avtomobilskih prikolicah in drugih mobilnih enotahbrez »stalnega naslova«, statistično pa je značilno vpletena vizvrševanje kaznivih dejanj (zlasti v proizvodnjo in prometz mehkimi drogami.) – Soothill, K. in drugi: Raziskovanjeparadigme zmanjševanja kriminalitete: empirična longitudinalnaštudija (Avtorji z uporabo danskega registra rojstevza leto 1980, ki obsega 29.944 rojstev, analizirajo kriminalnepoti te generacije. Osredotočijo se na tri kazniva dejanja, insicer na prvoobsojene za kaznivo dejanje tatvine v trgovinah,vlome in nasilje. Prikazati poskušajo različne sprožitvenedejavnike za izvrševanje teh kaznivih dejanj. Te skupine primerjajos štirimi paradigmami kriminalitetne prevencije, kijih želijo preveriti: (1) paradigmo starševskih vzgojnih metod,na dejavnike, kot so uporaba drog ali alkohola v družini,najstniško materinstvo, ločitve itd.; (2) paradigmo strukturnihdejavnikov, ki se nanašajo na družino med adolescenco;(3) paradigmo geografskega razlikovanja, ki se osredotočana povezavo kriminalitete z lokalnimi skupnostmi, in (4)paradigmo individualnih pomanjkljivosti, kot so izobrazba,revščina ali nezaposlenost prestopnika. Ugotavljajo, da imaraziskovalno osredotočanje na strukturni položaj široke koristiin da uporaba registrov prebivalstva ponuja pomembnookno v kriminalne kariere.) – Shen, A.; Antonopoulos indrugi: »Zmaj inhalira dim«: ponarejanje cigaret v RepublikiKitajski (Članek se poglobi v družbeno organizacijo podjetništva,ki se ukvarja s ponarejanjem cigaret na Kitajskem inki hrani cigaretni črni trg po vsem svetu; po nekaterih ocenahznaša 400 milijard ponarejenih cigaret letno. Predstaviobseg in naravo ponarejanja, akterje in njihovo delitev delater prouči vlogo korupcije in uporabe nasilja v posameznihfazah proizvodno-prodajnega procesa. Avtorji ocenjujejo, daje ponarejanje cigaret stranski učinek kitajske reforme »odpiranja«zahodu in del ekonomskega razvoja. Ponarejanjeje del globalizacije in neoliberalizma, povezan s procesi v»viktimiziranih« zahodnih družbah, kjer so tobačni izdelkizelo visoko obdavčeni.) – Huey, L.; Quirouette, M.: »Vsakodekle lahko pokliče policijo, ni problema!« - vpliv spola naprijavljanje viktimizacij v skupnostih brezdomcev (Članekanalizira viktimizacije med brezdomci. Med brezdomci namrečobstaja nepisano »pravilo netožarjenja«. A obstaja tudi»viteška izjema«, ki se nanaša na ženske. Prijavljanje viktimiziranjašibkih žrtev je po subkulturnih pravilih dovoljeno.Ta izjema izhaja iz spolno pristranske domneve, da so ženskepotrebne večje zaščite. Študija analizira stanje med brezdomcitreh mest: Edinburga, Vankuvra in Toronta.) – Tankebe,J.: Zaupanje javnosti v policijo - testiranje učinkov policijskekorupcije na javno mnenje v Gani (Članek testira pogostoomenjeno »zdravorazumsko« tezo v študijah policijske korupcije,da javne izkušnje policijske korupcije izpodkopavajomoralno avtoriteto policije. Empirična študija meri vplivepolicijske korupcije na dojemanje, koliko je policija vrednazaupanja, na procesno pravičnost in učinkovitost glede na tridimenzije korupcije: osebne izkušnje, posredne izkušnje insubjektivno vrednotenje protikorupcijskih ukrepov. Rezultatištudije kažejo, da posredne izkušnje korupcije in zadovoljstvoz reformnimi ukrepi vodijo do ocen, da je policija vrednazaupanja, da procesna pravičnost obstaja in da je policijaučinkovita, medtem ko osebne izkušnje policijske korupcijene vodijo do teh ocen.)Criminology, Maryland, leto 2009, št. 1:Clear, T.R.: Politika in dokazi: izzivi Ameriškega združenjaza kriminologijo: predsednikov nagovor Ameriškemuzdruženju za kriminologijo v 2009 (Nagovor člana izvršilnegaodbora Ameriškega združenja za kriminologijo in njegovegaprejšnjega predsednika kaže usmeritve ameriške kriminologije,ki stavi na paradigmo »na dokazih sloneče« kriminologije.Avtor dvomi v »novo paradigmo učinkovitosti«, ki se nanašana naravo (znanstvenih) dokazov in naravo politike. Ta dvompa ne seže do temeljev te konzervativne usmeritve, temveč poskušauresničiti geslo, naj bodo politične odločitve kolikor jele mogoče osnovane na znanstvenih dokazih.) – Hirschfield,P.J.; Piquero, A.R.: Normalizacija in legitimacija: modeliranjestigmatiziranja bivših obsojencev (Stigma po prestani kaznionemogoča obsojencem uspešno vključevanje v skupnost.Avtorja preverita dve teoriji družbene stigmatizacije: teorijonormalizacije, po kateri je stopnja stigmatiziranja odvisna odstopnje posebne bližine s stigmatizirano osebo, in legitimacijskoteorijo, po kateri je stopnja stigmatiziranja odvisna odzaupanja v sodišča. Z multivariatno statistično metodo analizeodnosa javnosti do bivših obsojencev prikažeta, da mrežanadzora in osebno poznanstvo z bivšimi obsojenci omilijostigmatizacijo, medtem ko zaupanje v sodišča krepi njihovostigmatizacijo. Najbolj negativen odnos do bivših obsojencevgojijo belci, konzervativci in prebivalci južnih zveznih ameriškihdržav. Ugotovitve raziskave podpirajo tudi tezo, da224

Pregled strokovnih člankovprihaja do postopne normalizacije obsojencev – stigma posameznikaje danes manjša, kot je bila v preteklosti.) – Kubrin,C.E. in drugi: Proaktivno policijsko delovanje in stopnje ropovv ameriških mestih (Članek analizira učinke (prevencijskega)odvračalnega delovanja policije, ki se ga drži označba»proaktivno« (v prihodnost usmerjeno) policijsko delovanje.Tovrstno delovanje temelji na ideji, da je treba že v kali zatretikriminalne težnje, s takojšnjim kazenskim pregonom in kaznovanjemrelativno blagih oblik kriminalitete, da bi preprečilihujša kazniva dejanja. Študija analizira učinke proaktivnegapolicijskega delovanja na kaznivo dejanja ropa v večjih ameriškihmestih. Merjenja učinkov proaktivnega policijskega delovanjese loti s čezsektorsko analizo, glavna ugotovitev pa je,da proaktivno policijsko delovanje zmanjšuje število ropov.)– Unnever, J.D.; Cullen, F.T.: Družbeni viri ameriške kaznovalnenastrojenosti: test treh različnih modelov (Ameriškogibanje »strogo do kriminalitete«, ki se posebej nazorno kažev masovnem zapiranju, še vedno sproža vprašanja o virih takomočne kaznovalne nastrojenosti prebivalstva. Trije modeliše zlasti razlagajo ta pojav: (1) naraščajoče nezaupanje ljudiv kazenskopravni sistem in povečan strah pred kriminaliteto;(2) moralni zaton, ki temelji na občutju nelagodja ljudi vsodobnem svetu in (3) rasna sovražnosti. Te modele avtorjapreverita pri odnosu ljudi do smrtne kazni in do kaznovalnenastrojenosti. Ugotavljata, da imajo vsi trije modeli določenostopnjo razlagalne moči, še posebej pa to velja za rasno sovraštvoin nestrpnost.) – Baumer, E.P.; Lauritsen, J.L.: Prijavljanjekaznivih dejanj policiji v obdobju 1973–2005: multivariatnastatistična analiza dolgoročnih trendov v National CrimeSurvey in National Victimization Survey (Članek analizira dolgoročnetrende v prijavljanju kaznivih dejanj policiji in prizadevanja,da bi se prijavljanje povečalo. Ker se večina raziskavusmerja na prijave le izbranih viktimizacij, avtorja analizirataprijavljanje številnih kaznivih dejanj in njihove značilnosti.Upoštevata tudi morebitne spremembe pri dejavnikih, kivplivajo na prijavljanje na ravni posameznika, in spremembev naravi incidenta. Ugotavljata občutno povečanje verjetnostiprijave nekaterih kaznivih dejanj policiji: spolnih deliktov indrugih telesnih napadov na ženske kot na moške, napade naznance in tujce, ter napade na člane drugih etničnih ali rasnihskupin. Povečalo se je tudi prijavljanje kaznivih dejanjzoper premoženje, npr. kraj motornih vozil, vlomov, tatvin.)– Felson, R.B.; Lane, K.J.: Ali ima partnersko nasilje in nasiljenad ženskami posebno etiologijo? (Študija primerja obsojenenasilneže, ki so napadali ali umorili svoje partnerje, z drugiminasilneži, in želi ugotoviti, ali so vzroki partnerskega nasiljadrugačni. Razlagi, ki ju avtorja preverjata, sta: (1) perspektivaspolnih vlog, po kateri ima partnersko nasilje in nasilje medpripadniki različnega spola, drugačne vzroke, (2) perspektivanasilja, po kateri ima nasilje med pripadniki različnega spolain med intimnimi partnerji enake ali podobne vzroke kot nasiljemed pripadniki istega spola. Ugotovitve študije potrjujejoperspektivo nasilja: prestopniki, ki napadejo svoje partnerje,so podobni drugim nasilnežem (v smislu predkaznovanosti,zlorabe drog in alkohola, ter izkušenj lastne viktimiziranosti).Razlike med nasilneži, ki se znesejo nad lastnimi partnerji, indrugimi nasilneži, so majhne. Posebnost nasilnežev do lastnihpartnerjev je ta, da so bili zelo verjetno tudi sami žrtve spolnezlorabe ali da so bili v trenutku izvršitve kaznivega dejanjaalkoholizirani.)Pripravil Aleš Završnik225

Prikazi, ocene, recenzijeBryan S. Turner: Max Weber - From History to Modernity(Max Weber - od zgodovine do moderne), Routledge, London in New York, 2009, 272 strani.Razlogi, ki upravičujejo odločitev za predstavitev te knjige,so na dlani. Pravzaprav jih razkriva že kar njen naslov, vkaterem nastopata ime in priimek misleca, ki je – kot edenizmed najpomembnejših/najvplivnejših raziskovalcev socialnih,ekonomskih, političnih, kulturnih, religioznih, pravnih inmoralnih struktur ter procesov – eksplicitni ali vsaj implicitni»mentor« (oziroma nekakšna »siva eminenca«) številnih kriminološkihobravnav formalnih in neformalnih mehanizmovdružbenega nadzorstva. Po drugi strani pa vsekakor vzbujazanimanje tudi avtor predstavljene knjige, ki – v zavidljivojasnem in razločnem slogu – razpravlja o aktualni vrednostiWebrove bogate intelektualne zapuščine (zlasti v kontekstu polemičnihrazprav o naravi »postmoderne« družbe in kulture).Bryan S. Turner spada med najuglednejše poznavalce/komentatorjedel slovitega nemškega »zgodovinopisnega sociologa«v angleško govorečem svetu. Prav zato je nemara celo odvečpovabilo k branju te dragocene, skrbno argumentirane analize,ki ne ponuja le vpogleda v kompleksno (in v preteklostipogosto napačno ali vsaj pomanjkljivo razumljeno) Webrovodediščino, ampak vsebuje tudi osvetlitve nekaterih ključnihznačilnosti kaotičnega in kriznega časa, ki je – hočeš ali nočeš– »naša« vsakokratna (»postmoderna«) sedanjost.Kriminološka relevantnost Webrovega fascinantnega znanstvenegaopusa je sicer še toliko bolj očitna ob upoštevanju njegovihnovejših interpretacij. Te namreč izhajajo iz podmene, dasrčika Webrove družboslovne misli ni niti metodološka problematikaniti razlaga vzrokov vznika (in razvoja) instrumentalnoracionalnega (načrtno »preračunljivega« ali »birokratskega«)kapitalizma, marveč poskus razumevanja človeške »narave«– analitično (in skladno z nemško filozofsko tradicijo) razdeljenena telo, zavestno in bolj ali manj razumno duševnost (Seele)ter duhovnost (Geist) – v razmerju do zgodovinsko konkretnih»življenjskih ureditev« (life-orders ali Lebensordnungen). Z drugimibesedami: opraviti imamo s spraševanjem (Fragstellung),kako specifične družbene in kulturne razmere vplivajo na (pre)-oblikovanje osebnostnih in značajskih struktur oziroma »tipovsubjektivnosti« (kar je, poudarimo, v bistvu temeljni problem,ki ga preučuje teorija – resda predvsem »aktivne«, a precej tudi»reaktivne« – družbene kontrole). Še natančneje: to, kar je vospredju Webrove znanstvene pozornosti, je prvenstveno geneza»racionalnega upravljanja življenja« (Lebensführung) inz moderno kulturo določnega »etičnega življenjskega sloga«(Lebensstil). Ta (»antropološko-filozofska« ali »karakterološka«)problematika pa je najtesneje povezana z vprašanjem »eksistencialnecene«, ki jo plačujejo posamezniki, prisiljeni osebnostno/značajskoprilagoditi se funkcionalnim imperativom racionalnega/birokratskegakapitalizma (npr. »hedonisti brez srca«in »strokovnjaki brez duha«, Genussmenschen ohne Hertz undFachmenschen ohne Geist). No, in prav v tej točki je lepo razviden(dolgo časa prezrti) vpliv, ki ga je imel na Webrovo teoretskousmerjenost Nietzsche – še zlasti, ko gre za pojme, kotso »čezčlovek« (übermensch), »metodološki perspektivizem«,»ressentiment«, »smrt Boga«, »prevrednotenje vseh vrednot«in »volja do moči« –, tj. filozof, ki je bržkone vodilna usmerjevalna»referenca« postmodernih (in poststrukturalističnih)miselnih (stran)poti (npr. pri avtorjih, kot so Michel Foucault,Gilles Deleuze, Jean Baudrillard in Jacques Derrida). Po drugistrani pa je ravno odkrivanje Webra kot raziskovalca primarnokulturne (»modernistične« in »racionalistične«) določenostičloveških bitij tisto, kar ga bodisi neposredno ali vsaj posrednokatapultira v aktualne sociološke debate o naravi postmodernihdružbenih formacij.Zgolj za osvežitev spomina: za aktualno družboslovno»konstelacijo«, ki je izšla iz kolapsa (ali implozije) »realnegasocializma« in ostre kritike vsakovrstnih »velikih pripovedi«(grand narratives), ni značilna zgolj postopna transformacija tipičnomodernih znanstvenih paradigem in teoretskih perspektiv(vključno z relativnim zatonom marksizma in zmanjšanimugledom/prestižem kvantitativnih empiričnih raziskav), ampaktudi – ali nemara celo predvsem – precejšnja preusmeritev pozornostiz ekonomskih/kapitalističnih struktur na kulturne vsebineali perspektive; tovrstne premene pa spremlja še spoznanje,da se polemične debate o nekaterih ključnih socioloških (in posledičnotudi kriminoloških) problemih ponovijo (s skoraj »železnonujnostjo«) tako rekoč v vsaki novi generaciji učenjakov,čeravno pogosto v novih/predrugačenih terminoloških kostumihin neredko iz bolj ali manj različnih motivov (pomislimole na specifično humanistične, ali če hočete, romantične kritikemodernističnega formalizma, instrumentalnega racionalizmain strukturalizma ali, ne nazadnje, standardizacije, birokratizacije,specializacije, tehnologije in potrošništva). Še več, že če sezgolj bežno ozremo na najbolj odmevne postmodernistične refleksije,ne moremo spregledati njihovih bolj ali manj v oči bijočihapokaliptičnih, paničnih in nostalgičnih poudarkov (ali vsaj»podtonov«). Vzemimo za zgled teorije o »postmodernem stanju«,ki jih je razvil Jean Baudrillard. Ta sloviti francoski mislecopozarja, da se je proizvodnja blaga (namenjenega tržni menjavi)umaknila proizvodnji znakov (namenjenih komunikaciji).A to še ni vse. Zaradi silovite hitrosti in gostote, ki zaznamujetanenehno kroženje/vrtinčenje znakov, se je zgodila »implozijarealnosti« oziroma njena preobrazba v »hiperrealnost« samonanašajočihse sistemov, znotraj katerih »čisti znaki« (pure signs)226

Prikazi, ocene, recenzijekažejo zgolj na druge znake (in ne več na realnost). Recimo:Disneyland funkcionira na način, ki skuša ustvariti vtis, da je»realni« svet nekje drugje, dejansko pa je prav to »Amerika«,kar pomeni, da Disneyland ni nerealen, ampak je hiperrealen(prav v tovrstnih preobrazbah se skriva ključni razlog zastarelostivseh tistih socialnih teorij, ki so utemeljene na modernističnidomnevi o bistveno »referenčni« naravi znanstvenih konstrukcij).Pojdimo naprej. Baudrillard – in kajpak še vrsta drugih teoretikovpozno- ali pomodernega kapitalizma – dokazuje, daje »novi družbeni red« (zaznamovan s »črno luknjo«, ki je neusmiljenopogoltnila »družbeno«) dandanes zmožen prebaviti(oziroma »inkorporirati«) domala sleherno obliko nasprotovanja(npr. na ta način, da opozicijske prakse domala rutinskopretvarja v medijski »spektakel«). Ta teza nas nujno sooči z naslednjim(kriminološko nedvomno skrajno intrigantnim) vprašanjem:Kako je sploh mogoče delovati zares »transgresivno« v»odčaranem« ali »nesmiselnem« (oziroma »vrednotno politeističnem«)svetu, v katerem je »Bog mrtev« (in kjer potemtakemni več nobenega »Drugega«)? Z drugimi besedami: Če drži, daje kapitalizem zmožen posrkati (ali posnemati) domala »sve isvaštva«, ali si je potem sploh še mogoče zamisliti (predvsem paudejanjiti) resnično »deviantno« teorijo/prakso? V zvezi s temje gotovo težko prezreti tale paradoks: »postmodernizem« (kotspecifična oblika kulture, ki ustreza »postmoderni« kot specifičnemustadiju razvoja modernega sistema) naj bi bil predeljenz igrivostjo, sproščenostjo, ironijo, slavljenjem raznolikosti inzabavnostjo (za nameček pa še z zavestnim zavračanjem vsakezahteve po resničnosti, občosti in veljavnosti), vseeno pa je pisanjenjegovih številnih »predstavnikov« (od katerih sicer mnogi– npr. Baudrillard lui même – odločno zatrjujejo, da »nisopostmodernisti«) videti hudo, celo smrtno resno, pogosto podkletenos paničnimi ali vsaj nostalgičnimi čustvenimi odzivi, kijih sproža trpko spoznanje, da se – zlasti v »poindustrijskem«(Bell) svetu »dezorganiziranega kapitalizma« (Offe) – nezadržnorazkrajajo značilno modernistične predstave o družbeniurejenosti, stabilnosti, predvidljivosti, varnosti, gotovosti, pristnostiin regularnosti; to se interpretira kot »smrt« (ali vsajagonija) realnosti in eo ipso »družbe« (oziroma kot porajanjestanja, v katerem je domala vse – npr. hrana, kultura, zapeljevanje,ženske, seksualnost in tako naprej – zgolj fake, namrečhlinjenje, pretvarjanje, ponarejanje, zlaganost …). No, in čeimamo pred očmi tovrstne opise postmoderne »realnosti«, sezares ne moremo čuditi oživljanju zanimanja za Webrova »sociološka«dela, iz katerih je zlahka razbrati avtorjev, najbolj milorečeno, ambivalentni odnos do modernizacije/racionalizacije,predvsem pa njegov Kulturpessimismus, tj. bolj ali manj »melanholično«intelektualno »držo« (značilno sicer tudi za pisce,kot so Schopenhauer, Nietzsche in Simmel), ki jo bržčas še najboljnazorno razkriva metafora »železne kletke«.V kriminološki perspektivi je še posebej pomembnaWebrova analiza »racionalizacije telesa« oziroma osvetlitevkompleksnega razmerja med disciplino in modernostjo (tj.kulturo – porojeno iz bistveno iracionalnega kalvinističnegaiskanja odrešitvene gotovosti – , ki poudarja visoko vrednostrazuma, posameznika, predanosti delu in gospostva nad nečloveškimnaravnim okoljem). Weber (predvsem v klasičnem deluProtestantska etika in duh kapitalizma) namreč izhaja iz podmene,da ljudje – že po svoji »naravi« – pač preprosto niso iztake snovi, da bi sua sponte težili k »presežni produkciji« in neomejenemupridobitništvu (oziroma »neskončni akumulaciji kapitala«).Da bi človeška bitja v splošnem pripravili (pravzapravprisilili) k sistematičnemu heteronomnemu delu, ki več kakorpresega »kategorični imperativ« običajnega (ali »konvencionalnega«)preživetja (skupnosti in vseh njenih članov), morajo bitiizpolnjeni določeni (zgodovinsko »kontingentni«) pogoji, a vprvi vrsti (bolj ali manj nasilna) ločenost delavcev (oziromaformalno svobodnih prodajalcev v telesu uskladiščene »delovnesile«) od sredstev za – materialno in mentalno – produkcijoter vznik (oziroma »hegemonija«) novih vrednostnih orientacij,ob upoštevanju katerih so nujno delo in nasploh pridobitneekonomske dejavnosti (predvsem obrestno posojanje denarjain trgovanje) videti kot nekaj častnega ali moralno vrednega (alipa vsaj niso prikazane kot nečastne in moralno vprašljive). Pravtovrstne ekonomske in etične transformacije (predmodernegaali fevdalnega sveta) so ustvarile strukturno potrebo po disciplini,tj. ekstenzivni in intenzivni samokontroli (jamstvu posameznikovekrotkosti, učinkovitosti in koristnosti), usmerjeniv uravnavanje ali obvladovanje nasilnih (in spolnih) vzgibov,motečih afektov in instinktivnih/nagonskih teženj po takojšnjizadovoljitvi želja (immediate gratification). V zvezi s tem Weberopozarja, da imajo specifično moderni (racionalni, birokratskiin na družboslovnih vedah utemeljeni) nadzorstveni mehanizmi– oziroma državni in družbeni aparati, ki merijo nadiscipliniranje (urjenje, dresuro, razvrščanje, »normaliziranje«,značajsko formiranje in usmerjanje) »neciviliziranih« (Elias)posameznikov (in njihove »dionizične« psihofizične/življenjskeenergije) – svoj izvor (in zgled) v meniškem/samostanskem invojaškem okolju. No, to pa je že tematika, ki je današnjemu bralcubržkone dosti bolj znana po zaslugi »genealoških« in »arheoloških«študij, ki jih je opravil francoski »zgodovinar« MichelFoucault, ki je Webrov pojem »železna kletka« (kapitalizma)nadomestil s precej podobno oznako »karceralna družba« (taopis se nanaša na moderne socialne formacije, gosto posejane s»panoptičnimi« institucijami, katerih prvotni namen je bil čimučinkoviteje nadzorovati »nevarne razrede«, namreč relativnozelo obsežno, obubožano/revno in – v očeh vladajočih slojev– dokaj problematično mestno populacijo, tj. demografsko posledicozgodovinsko izjemne »akumulacije ljudi«).Točka, v kateri se neizogibno srečajo klasične teorije o socialnihformacijah (oziroma »veliki mojstri« ali »očetje« sociologije)in kriminološke refleksije, je vprašanje (oziroma problematika),ki se nanaša na zgodovinske »pogoje možnosti«227

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2družbenega/političnega reda. Z drugimi besedami: Kateri so»ultimativni« temelji organizirane, strukturirane ali integrirane»družbe«? Rešitve te »večne uganke« (ki je pravzapravkonstitutivna prvina sociologije kot specifične »znanstvenediscipline«) so bolj ali manj znane. Zgoščene so v bistveno kulturnihpojavih, kot so, denimo, »skupne vrednote, ponotranjenanormativna prepričanja in mehanizmi/merila družbenegaodobravanja/sankcioniranja« (Parsons), »kolektivna moralnazavest« (Durkheim), »dominantna ideologija«, ki jo spremlja»dull compulsion of economic relations« (Marx) … Webrovprispevek k osvetlitvi te osrednje sociološke tematike naj bise skrival v njegovi teoriji o »legitimnosti« družbenopolitične(in seveda pravne/državne) ureditve. Turner pa se s tovrstnimi(»konvencionalnimi«) interpretacijami ne strinja. Po njegovemmnenju namreč Webrova teza o »odčarani« (disenchanted)kapitalistični družbi izključuje možnost kakršne koli nesporne/neproblematičnenormativne upravičenosti (legitimation)državnopravne oblasti. Še natančneje: lojalnost do države (tj.organizacije, ki učinkovito monopolizira sredstva prisile na določenem/zamejenemteritoriju) se opira zgolj na strah pred kaznovanjem(coercive practices), na ločenost formalno svobodnihpravnih subjektov od sredstev za materialno in mentalno proizvajanje(ter politično/birokratsko upravljanje družbe) in nairacionalno – npr. nacionalistično ali patriotsko – emocionalnopredanost (commitments), ki pa je vendarle nujno nestabilna,nestanovitna in nepredvidljiva. Za Webra je »politika« prizorišče,ki je določeno predvsem z neodpravljivimi konflikti mednespravljivimi interesi (npr. z bojem med vladajočimi/izkoriščevalskimiin podrejenimi razredi in konkurenčnimi spopadimed nacionalnimi državami). V takšnem kontekstu (ki ga zanameček zaznamuje še kolaps vere v absolutne ali univerzalnenaravnopravne ali božje/transcendentne vrednotne temelje)političnopravne »avtoritete« ni več mogoče upravičiti na ravni»vsebinske racionalnosti«. Moderno pravo se lahko sklicujezgolj na »formalno racionalnost« (ki pa je že tako rekoč »podefiniciji« pomanjkljiva in krhka): »legitimno« je, če je dojetokot legitimno, kot tako pa je dojeto, če izvira iz postopkov, ki sodojeti kot legitimni (no, vsaj v razvpiti »zadnji instanci« pa za»pravnost« države zadošča že dejstvo, da lahko – z grožnjamiin sankcijami – izsili »pragmatično« poslušnost državljanov vrazmerju do veljavnih ukazov, kar pomeni, da je v vsakdanjipravnopolitični teoriji in praksi de facto pravičnost pravzapravizenačena z de iure pravičnostjo). Skratka: če izhajamo iz temeljnihpodmen Webrove sociologije, se nujno dokopljemodo ugotovitve, da je v kapitalističnem svetu, ki ga označujejolegalno »strukturno nasilje« (izkoriščanje, zatiranje, goljufanjein propagandno »nategovanje« objektivno podrejenih množic),kulturni (vrednotno-normativni) »politeizem«, znanstvenogenerirano »odčaranje« (oziroma kronično »pomanjkanjesmisla«) in, ne nazadnje, »smrt Boga« (Nietzsche), legitimnostsleherne državne/politične organizacije skrajno negotova, problematičnaali – če uporabimo modno oznako – »prekarna«.No, in prav vpogled v »nelegitimno« naravo vladajočih kapitalističnih»mehanizmov gospostva« (v sferi prava, financ, »realne«ekonomije, medijske propagande, znanosti in celo »kulturenasploh«) je bržkone ena izmed ključnih značilnosti današnjega,postmodernega časa. To pa je tudi točka, v kateri se zaključiTurnerjevo (zelo strokovno vodeno) potovanje po Webrovihsocioloških analizah. Tu se kajpak soočimo z nizom novih vprašanj.Recimo: Kaj je pravzaprav »postmoderna«? Nekaj, kar časovnosledi moderni, ali morda nekaj, kar je protimoderno? Je to»refleksivna moderna« (Ulrich Beck), »hipermoderna«, »nekanova moderna« ali pač »popolnoma nepresežena moderna, kiumira in ki sanja svoje blodnje, iz katerih se tu in tam zbudi indojame svojo resnično bedo« (Robert Kurz), »mučno obdobjeprehoda v novo obliko svetovnega zgodovinskega sistema«(Wallerstein), stadij kriznega »igralniškega« kapitalizma, čas»ponovne fevdalizacije sveta« (Jean Ziegler), socialna (»prašičerejska«)formacija, ki jo določa »duh stupidnosti« …?Zoran KandučJimmie H. Barrett: Protecting court – a Practitioner's Guide to CourtSecurity(Varovanje sodišč – priročnik za praktike o varnosti na sodiščih), Mill City Press, Minneapolis, 2009, 137 straniJimmie Barrett ima dolgoletne izkušnje na področju varovanjasodišč v Združenih državah Amerike. Poleg tega, dase ukvarja s publicistično dejavnostjo, usposablja varnostnoosebje na sodiščih v ZDA. Na svetovnem spletu pripravlja seminarje(angl. webinar), ki so dostopni širši javnosti in so vpomoč pri zagotavljanj varnosti drugih institucij formalnegadružbenega nadzorstva. Njegovo delo se uvršča v opus del spodročja prizadevanj za varno delovanje institucij formalnegadružbenega nadzorstva, ki poudarjajo, da se pogosto pozabljana varnost pri delu zaposlenih v takšnih institucijah in dapoleg delodajalca zaposleni sami lahko veliko storijo za večjovarnost in boljše vzdušje v delovnem okolju. Barrettovo delo228

Prikazi, ocene, recenzijevsebuje spoznanja o tehničnem varovanju in socialnopsihološkihdejavnikih varnosti na delovnem mestu ter pomenu zaščitnihsocialnih mrež v takih institucijah. Izšlo je v času, kodelavci Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru izvajajousposabljanja za sodno osebje. Do začetka leta 2010 se jenekaj sto zaposlenih na sodiščih v Sloveniji že usposabljalo napodročju varovanja objektov, osebne varnosti, varnih postopkov,kakovosti odnosov med zaposlenimi in odzivanja na strespri delu na sodišču; Barrettovo delo pa je pomemben prispevekpri vključevanju izkušenj kolega iz tujine v usposabljanjav Sloveniji. Poleg Barretta se v evropskem prostoru s tematikoogroženosti tožilcev in sodnikov ukvarja le en strokovnjak, insicer Kauko Arooma, ki je v opravil študijo o ogrožanju tožilcevin sodnikov v skandinavskih državah. Prispevek o temje predstavil na evropski kriminološki konferenci septembra2009 v Ljubljani. Podobno študijo so leta 1999 pod vodstvomdr. Beleta opravili raziskovalci tedanje Visoke policijsko-varnostnešole, pridružene članice Univerze v Ljubljani, danesFakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru.Priročnik, ki ga je napisal Jimmie Barrett, na bralcu prijazennačin predstavlja prepletanje teorije zagotavljanja varnostis primeri iz prakse. Zaključki v poglavjih temeljijo na primerihogrožanja ameriških sodišč in sodnikov od začetka dvajsetegastoletja. Avtor predstavlja primere, ko so bili zaradi malomarnosti,netaktnosti in provokacij za nastale tragedije in nesrečesoodgovorni sami zaposleni na sodišču, ter ne izhaja iz predpostavke,da so nasilneži, morilci, pretkani storilci kaznivihdejanj in organizirane kriminalne združbe edini, ki ogrožajovarnost na sodiščih. Priročnik je razdeljen na poglavja o nasiljuv kazenskih postopkih in obvladovanju nepredvidljivihobtožencev z različnimi varnostnimi ukrepi, ocenjevanju varnostisodišč in varnostnem načrtu sodišča, vsakdanjih rutinahna sodišču, vodenju sodišča in upoštevanju sestavine varnegadela na sodišču, pravnih vidikih zagotavljanja varnosti na sodišču,odzivanju v izjemnih primerih, sojenju nevarnim storilcemkaznivih dejanj, ocenjevanju tveganj v primeru ogrožanjasodnikov in drugega sodnega osebja ter predlogih za izboljšanjevarnosti na sodiščih z vse bolj okleščenimi proračunskimisredstvi za delovanje sodišč. Avtor je za pisanje priročnikauporabil sto trinajst referenc. Priročnik je opremljen tudi s fotografijamiin diagrami. Uvodnik v priročnik je napisal nekdanjidirektor US Marshals Services, sodnik Henry Hudson.Avtor v prvem poglavju predstavi primere umorov na sodiščuod leta 1912 ter analizira okoliščine nasilja, posledicakaterega je bila spremenjena praksa sodišč glede zahtev povarnosti in varovanju sodnih postopkov. V obdobju od leta1970 do 2005 so v ZDA ubili enajst sodnikov. Sodniki so biližrtve ugrabiteljev in oseb, ki so oborožene vstopile na sodiščain poleg sodnikov ubile tudi druge osebe v sodnih dvoranah.Zanimiva ugotovitev Barrettove analize je, da so kazenska sodiščapo pravilu bolje varovana kakor civilna in da je do številnihobračunov s smrtnimi posledicami prihajalo na civilnihsodiščih, kjer so obravnavali primere ločitev ali drugih sporov.Ti dogodki so pripeljali do tega, da so v vse sodne zgradbenamestili detektorje kovin, in sicer na vhode v zgradbe inpred sodnimi dvoranami. Barrett trdi, da je varovanje sodiščin sodnikov varovanje demokracije in vladavine prava terprispevek k civiliziranemu odzivanju na kriminaliteto; s temse namreč zagotovi izvedba postopka, v katerem se ugotavljakrivda na zakonit in nepristranski način. V zaključku prvegapoglavja avtor opozori, da niso nevarni le oboroženi ljudje, kivstopajo v sodišče, ampak se v zadnjem času pojavljajo tudinove oblike ogrožanja, kot so radioaktivna in biološka sredstvaza ogrožanje življenja in zdravja ljudi. Dejavnik tveganjapredstavljajo tudi neozaveščeni in korumpirani posamezniki,ki delajo na sodišču. Barrett zagovarja upoštevanje kriminalneprevencije z oblikovanjem okolja (Newman) in situacijskihpreventivnih ukrepov, gradnjo sodišč v skladu s teorijobranjenega prostora, določanje postopkov za varno delo nasodišču, nadzorovanje nevarnih storilcev kaznivih dejanj,pripornikov, uporabo prisilnih sredstev in sredstev za vezanjein vklepanje, namestitev nadzornih varnostnih napravv sodnih dvoranah, načrt delovanja ekip za posredovanjev primeru ugrabitve, groženj z orožjem, zdravniških intervencij,obrambnega vedenja in metod za reševanje konfliktov,evakuacijske načrte, metode za nadzorovanje zaposlenih,organizacijo odnosov z mediji. Poudarja, da mora varnostnoosebje – v ZDA so to državni uslužbenci – biti sposobnoreševati probleme na sodiščih spoštljivo in pomirjajoče, damora biti usposobljeno za spoštljivo komuniciranje s sodniki,tožilci, advokati, policisti, pričami, žrtvami in javnostjo, ki seudeležuje sodnih obravnav.V drugem poglavju Barrett primerja sodišče s trdnjavamiiz preteklosti in ugotavlja, da ima ta ustanova pri ljudeh ševedno poseben simbolični pomen in da večina ljudi verjame,da so sodišča varna. Storilci kaznivih dejanj, ki imajo s sodiščiveč opravka, temu mitu ne verjamejo. Barrett posebejpoudarja, da so sodne dvorane nabite s čustvi (jezo, žalostjo,razočaranjem idr.) in da v slabo varovanih sodiščih pride donepotrebnega izpostavljanja žrtev in prič morebitnim nasilnežem.Zato predlaga oceno tveganj z vidika fizičnega okolja(balistična ocena omizja, kjer sedijo sodnik, porota in priče,ustrezna stikala za luči, težki stoli, klopi, instalacija stikala zaalarm, kakovosten prezračevalni sistem), izvajanja postopkov(predpis o izvajanju postopka sojenja) in ukrepanja zoper nediscipliniranein nevarne ljudi (predpisi, ki urejajo kaznovanjeza nered v sodni dvorani in ukrepanje zoper kršitelje). Nipomembna le notranjost sodne dvorane (velikost, postavitevpohištva in opreme) in sodne zgradbe (število dvoran, velikosthodnikov, stopnice, dvigala, toaletni prostori, dostop zaljudi s posebnimi potrebami, prostori za pridržanje), ampak229

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2tudi okolica sodišča (dostop, parkirišče, razsvetljava in neposrednaokolica). Pri tem avtor poudarja, da bi vsako sodiščemoralo imeti agregat za primer izpada električne energije(slučajne ali načrtovane). Preverjanje varnosti sodišča morapotekati dnevno, tedensko in mesečno, upoštevajoč varnostninačrt in naravo primerov, ki se obravnavajo na sodišču.Barrett za čim učinkovitejše in čim manj moteče zagotavljanjevarnosti na sodiščih priporoča medsebojno sodelovanjestrokovnjakov s področja zagotavljanja varnosti na sodiščihin izmenjavo izkušenj.Tretje poglavje obravnava vsakodnevne dejavnosti na sodiščuin vsakodnevno oceno varnosti v primerih obravnavanjanevarnih ali razvpitih obtožencev ali primerov, ki so deležniposebne medijske pozornosti in pozornosti javnosti. Pri tempoudarja vlogo varnostnega osebja, njegovo urejenost, doslednost,vljudnost in sposobnost ukrepanja. Posebej izpostavipravila vedenja na sodišču (bonton); ta zajemajo ustreznaoblačila ne le zaposlenih na sodišču, ampak tudi udeležencevsodnih razprav, ter psihofizično stanje udeležencev v sodnihpostopkih (npr. neprimerno vedenje zaradi vpliva psihotropnihsubstanc). Delovni dan na sodišču se začne in konča s pregledomzgradbe, hodnikov in sodnih dvoran.Organizacija varnosti na sodišču je predmet četrtega poglavja;v njem avtor poudarja pomen analiz varnostnih problemov.Ugotavlja tudi, da v preteklosti ni bilo denarja za izboljšanjevarnosti na sodiščih, dokler ni nekdo ubil ali hudoranil sodnika, udeleženca na sodni razpravi ali varnostnika.Analiza za leto 2007 je pokazala, da so v nekem okrožju naFloridi na obravnavo na sodišče pripeljali 3129 pripornikovter pri njihovem pregledu zasegli 1708 nožev in drugih vrstorožja. V ZDA so v zadnjih desetletjih naredili zelo velikoglede varnosti sodišč ter uvedli posebno službo, ki deluje vokviru Marshals Services ali Sheriffs Office in je specializiranaza zagotavljanje varnosti na sodiščih.Pravni vidiki zagotavljanja varnosti na sodišču in red nasodišču sta vodilni temi petega poglavja. Zanimiv primer, kiga avtor navaja (str. 65), se nanaša na »šaljivca« iz OklahomaCityja, ki je med odmorom na sodni obravnavi s sebe strgaloblačila in jih vrgel v stranišče. Na sodišču so mu takoj zagotovilidruga oblačila, in ko je poskusil strgati tudi ta, je zopernjega ukrepalo varnostno osebje. Primer kaže odziv naneprimerno vedenje obtoženega, […] ko mora sodnik obtoženega,če je njegovo vedenje moteče, prezirljivo ali nespoštljivo,opozoriti, naj se preneha tako vesti. Če ne preneha, ga je trebaodstraniti iz sodne dvorane. Vrne se lahko šele, ko obljubi, dase bo vedel primerno […]. Avtor navaja tudi primere uporabeskrajnih metod za obvladovanje, kot so maske proti pljuvanju,uporaba teaserja in druge. Kadar obstaja nevarnost ogrožanja,je sojenje mogoče organizirati tudi z uporabo videotehnologijein prenosom izjav na televizijski zaslon v dvorani. Avtornavaja številne primere neprimernega vedenja na sodišču, kiso bili povod za ukrepanje zoper kršitelje.Šesto poglavje obravnava ukrepanje ob izrednih dogodkihna sodišču v primeru bombe, sproženja požarnega alarma,izpada elektrike, zdravniških intervencij, poškodovanjapremoženja, nereda v sodni dvorani, protestov, poskusov pobega,nevarnih snovi v prostorih sodišča idr.Sojenje nevarnim storilcem kaznivih dejanj ali obravnavaprimerov, ki so medijsko zelo zanimivi, zahteva skrbno pripravo.Pritiski medijev in javnosti namreč vodijo v napetostiin pomenijo »izredne razmere« na sodišču. Taki primeri zahtevajoše skrbnejšo pripravo vseh postopkov ter zagotavljanjevečje varnosti tako obtoženega kot tudi žrtev, prič in sodnegaosebja. Zahtevajo tudi dodatno varovanje sodnikov zaradištevilnih pritiskov javnosti, morebitnih groženj in poskusovvplivanja na sodnike, poleg tega pa tudi večjo in intenzivnejšonavzočnost varnostnega osebja na sodišču in v njegovi neposredniokolici ter dobro koordinacijo z lokalno policijo zaradimožnih protestov in nasilja zunaj sodišča.Ocenjevanje tveganja na sodišču je pomemben dejavnikzagotavljanja varnosti. Pri tem je treba zagotoviti integritetozaposlenih, ki bi lahko zaradi kakršnih koli škandalov alivpletenosti v nečedne posle postali ranljivi, s tem pa bi bilaovirana tudi izvedba sodnih postopkov. Sodniki in drugo sodnoosebje pri tem niso izjeme. Sodnike, ki sodijo zahtevnejšeprimere, kjer je mogoče pričakovati maščevanje organiziranihkriminalnih skupin, je treba dodatno varovati. Barrett verjame,da je nasilje, ki je uperjeno proti sodiščem in sodnikomter osebju na sodiščih, praviloma skrbno načrtovana dejavnost,zato mora biti odziv države vrhunsko profesionalen.V sklepnem poglavju Jimmie Barrett strne ugotovitve izpredhodnih poglavij z mislijo Seneke: »Kdor ne preprečujekriminalitete, jo spodbuja.« Na sodiščih se srečujejo različniljudje. Večina jih sicer upošteva sodni red in pravila vedenja,ki veljajo v civilizirani družbi, toda na tem kraju se pojavijoljudje z različnimi vrednotami, prepričanji in stališči, ki različnopojmujejo pravičnost in poštenost. Sodišče je tudi kraj, kjerse pogosto močno čustvuje in lahko pride do nasilnih odzivov,do kakršnih v drugačnih okoliščinah ne bi prišlo, in sicer takomed obtoženimi kot tudi med žrtvami in javnostjo. Varnostnoosebje na sodišču mora biti sposobno obvladovati vedenje ljudi,tako da se to ne bi razvilo v skrajne oblike, ki vodijo v ogrožanježivljenja in zdravja vseh navzočih v areni delitve pravičnosti.Varnost je treba zagotavljati vsem prisotnim ter skrbeti za to,da sodišče ostane simbol avtoritete države in da se ohranjajoideali sodne veje oblasti. Ljudje doživljajo sodišče na različnenačine. Za nekatere je to institucija, kjer se izrekajo pravične so-230

Prikazi, ocene, recenzijedbe, za druge institucija, ki povzroča izgubo ter vzbuja nasilje,represijo in strah. Upoštevanje tehničnih dejavnikov varovanjakot tudi socialne psihologije in psihologije nevarnih storilcevkaznivih dejanj je nujno pri zagotavljanju varnosti sodišč.Naj za konec tega zapisa predstavim še nekaj ugotoviteviz slovenske raziskave, ki spominjajo tudi na Barrettoveugotovitve. V študiji, ki jo je opravil Bele s sodelavci (1999),je sodelovalo 363 slovenskih sodnikov. Področja raziskovanjaso bila naslednja: izkušnje z ogrožanji, poznavanje varovanjana sodišču, tehnično in fizično varovanje sodišča,problematična področja varnosti sodišč, poznavanje delavarnostnikov, samovarovanje in predlogi za izboljšanje varnostina sodišču. Rezultati raziskave kažejo, da 42 odstotkovsodnikov meni, da so sodišča slabo varovana, in da jih jebilo kar 43,3 odstotka sodnikov pri delu že ogrožanih (neposrednofizično ogrožanje, grožnje po telefonu, razširjanjegovoric o maščevanju). Kot problematična področja sodnikinavajajo pomanjkljivo protivlomno varovanje skladišč dokazovin arhiva sodišča, neopremljenost sodišč s stikali zaklic na pomoč ter pomanjkanje vedenjskih pravil za stranke.Pet odstotkov sodnikov se zaradi lastne varnosti ukvarja zborilnimi veščinami, 2 odstotka jih nosita orožje. Zavedajose, da se lahko zgodi, da se stranke v postopku neprimernovedejo, in da niso nezadovoljni samo obtoženi, ampak tudipriče in oškodovanci. Sodniki pogrešajo pravila vedenja nasodišču, predvsem pa v sodni dvorani. Manjše število sodnikovje bilo že ogroženo med samo sodno obravnavo – biliso neposredno fizično napadeni. Nekaj je bilo tudi anonimnihklicev o podtaknjeni bombi na sodišču. Sodniki menijo,da varnostna služba na sodiščih vpliva na občutek varnosti,prav tako tudi nadzor strank, zagotavljanje varnosti zaposlenihin premoženja, preprečevanje vstopa nepooblaščenimosebam v uradne prostore, zmanjševanje števila groženj vnavzočnosti varnostnika, boljše počutje zaposlenih, odvračanjemožnih izgrednikov ter na red oziroma vtis o redu inorganiziranosti dela na sodišču.Delo »Varovanje sodišč – priročnik za praktike glede varnostina sodiščih« priporočam v branje in razmislek predstavnikomMinistrstva za pravosodje, odgovornim za varnost sodišč,predsednikom sodišč, sodnikom, tožilcem, advokatom,zasebnim varnostnikom, študentom varstvoslovja in kriminologijeter seveda raziskovalcem na področju varnosti delovanjainstitucij formalnega družbenega nadzorstva.Gorazd MeškoRob White (ur.): Environmental Crime - A Reader(Ekološka kriminaliteta - učbenik). Cullompton, 2009''Ukvarjanje z ogrožanjem okolja bo zahtevalo nove načinerazmišljanja o svetu …''D. HeckenbergŽivljenje ogrožajoča lastnost ali posledica ekološke kriminalitete– uničevanje človeku in drugim bitjem življenjsko pomembneganaravnega okolja – je v medijih in družbi nasplohvedno bolj izpostavljena. Različne znanosti in stroke skušajo pripreučevanju ekološke kriminalitete s pomočjo razprav v okvirusvojega vedenja opredeliti osnovne pojme in jih smiselno razvrstiti.Pri tem se nemalokrat zgodi, da avtorji pojav ekološkekriminalitete pojmujejo in opredeljujejo zelo različno, kar lahkoustvarja razhajanja in zmedo. V vseh nadaljnjih opredelitvah jetreba imeti v mislih možnost prekrivanja in podvajanja mnenjter se temu poskušati izogniti. Problem neenotnega definiranjapojma ekološke kriminalitete izvira iz različnega pojmovanjacelotnega pojma, saj nekateri ekološko kriminaliteto imenujejookoljevarstvena kriminaliteta, drugi kriminaliteta okolja, tretjikriminaliteta proti življenjskemu okolju, ekocid ipd. Tako razhajanjev določanju osnovnega poimenovanja pojma se nadaljujetudi v delitvi kriminalitete. Podobne težave nastopajo priopredelitvi pravnega varstva okolja ter ustvarjajo možnosti zapomanjkljivo kazenskopravno ureditev problematike. Vzrokiza razhajanja pri definiranju pojma ekološke kriminalitete sorazlični: od teoretičnih in pojmovnih razlik ter same kompleksnostiproblematike do političnih konceptov zaradi različnihinteresov posameznih držav. Dandanes, v času globalizacije, seje zelo težko izogniti vplivu mednarodnih dimenzij življenja ins tem tudi škodovanju okolja, zato je pri oblikovanju definicijekološke kriminalitete treba upoštevati obe posebnosti. Vzrokeza razlikovanje na individualni, lokalni, regionalni, državni inmeddržavni ter mednarodni ravni je z njihovo obravnavo in odpravo,ob uporabi podobnih metod in orodij, mogoče povezatiin razvrstiti na vseh ravneh, začenši z mednarodno. Tak pogledna celotno zadevo vnese smiselnost v definicijo in delitev ekološkekriminalitete na organizirano in mednarodno ekološkokriminaliteto, kot tudi na ekološko kriminaliteto posameznika,ekološko kriminaliteto bogatih in vplivnih ter ekološko kriminalitetodržave, katerih oblike najdemo na državnem, ragionalnemin lokalnem nivoju.231

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2Rob White, 1 eden vodilnih kriminologov na področjuokoljske problematike, se je reševanja problematike definicijeekološke kriminalitete in jasne opredelitve področja preučevanjaekološke kriminalitete znotraj družboslovnih ved, predvsemkriminologije, lotil na poseben način. Kot urednik je v knjigiEnvironmental Crime: A Reader zbral 36 del različnih strokovnjakov,ki raziskujejo ekološko kriminaliteto in z njo povezanapodročja ter porajajoče se probleme. Knjiga ima pravzapravprimeren naslov (A Reader), saj je res učbenik, ki v vsebini, razdeljenina tri zaključena poglavja, celovito zajame področje ekološkekriminalitete. Prvo poglavje prinaša opredelitve pojma inkoncepta ter dileme definiranja ekološke kriminalitete. Pri temso izpostavljene različne družboslovne vede, kot so (ekološka)kriminologija, okoljsko pravo, ekološka filozofija in etika, viktimologijaidr. Drugo poglavje obsega umestitev ekološke kriminalitetev globalni kontekst, zgodovino pojava in razvoja ekološkekriminalitete, različne pojavne oblike in delitve ekološkekriminalitete ter opise posameznih, tudi specifičnih primerov.Tretje poglavje učbenika pa obsega področje kazenskega pregonadejanj ekološke kriminalitete. Poleg področij okoljskegaoziroma okoljevarstvenega prava to poglavje predstavi tudipristojne organe in institucije ter njihovo delo pri obravnavipojavov ekološke kriminalitete ter specifike in problematikomednarodne ekološke kriminalitete. Konec poglavja presenetiz vprašanjem enega izmed avtorjev, ali kazensko pravo splohlahko zaščiti okolje. O bogati vsebini knjige priča že njena obsežnost– knjiga na 743 straneh, ki so jim na koncu dodani šelisti za zapiske, zajema 36 del 48 avtorjev, ki razkrivajo različnedružboslovne vidike deviacij zoper okolje.1Rob White je profesor za področje ekološke kriminologije na Oddelkuza sociologijo in socialno delo na Univerzi v Tasmaniji. Raziskujepredvsem problematiko ekološke kriminalitete in področjeekološke kriminologije. Pri svojem delu veliko sodeluje tudi s policijoin drugimi organi.2M. Halsey, F. J. W. Herbig, S. J. Joubert, M. J. Lynch, P. B. Stretesky, D.R. Simon, P. Green, T. Ward, K. McConnachie, D. O. Friedrichs, J. Friedrichs,T. Benton, P. Bierne, C. Williams, S. Stephens in R. White.Poleg uvoda, v katerem je urednik strnil zgodovino ekološkekriminalitete in osnovna dejstva o tej kriminaliteti, opredeljenapretežno s kriminološkega vidika, knjiga vsebuje tudi slovarčekključnih besed in kratic, značilnih za to področje. White poudarja,da je tako iz sprememb v svetu kot tudi iz akademskegadogajanja na področju okoljevarstvene problematike razvidno,da je ekološka kriminaliteta vedno pomembnejša tema, za kateronarašča mednarodni interes. Tako ta knjiga prinaša splošniuvod ter pregled oblik in vsebine ekološke kriminologije v tem,po mnenju urednika, kritičnem obdobju. Prvi del, naslovljenPojmovanje ekološke kriminalitete, obsega dvanajst poglavij. Vnjem sedemnajst avtorjev 2 tako s teoretičnega kot tudi s filozofskegavidika razpravlja o pojmu ekološke kriminalitete, preučujepojave te kriminalitete ter analizira posamezne primere.Na začetku so podane opredelitve pojma ekološke kriminaliteteter prikazane razlike v dojemanju različnih oblik poškodovanjain uničevanja okolja. Pri tem sta izpostavljena vloga in tudipomen ekološke kriminologije pri odzivanju na pojav deviacijzoper okolje ter preučevanje storilcev. Zastavi se vprašanje medsebojnepovezanosti med ekološko kriminologijo in varstvomokolja oziroma kazenskopravnim varstvom okolja ter naraščajočoproblematiko zlorabe moči in vplivanja na posamezneinstitucije. Posameznik ima kot član družbe pravico do čistegain zdravega življenjskega okolja. V Združenih državah Amerikeje ta pravica zagotovljena z Zakonom o nacionalni okoljski politiki(1969; National Environmental Policy Act), na kateregapa se veže še 29 sorodnih zakonov, ki urejajo različna področjavarstva okolja, ter 12 podzakonskih aktov. 3 V Evropski uniji jepravica do zdravega in čistega življenjskega okolja opredeljenav Listini o temeljnih pravicah Evropske unije; v 97. členu, imenovanemVarstvo okolja, je zapisano: ''V politike Unije je trebavključevati visoko raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja,ki se zagotavljata v skladu z načelom trajnostnega razvoja.''Omenjena listina je osnova za vse druge predpise Evropske unijeo varovanju in zaščiti okolja, 4 med katerimi ima pomembnomesto Evropska listina o varstvu okolja in zdravju iz leta 1989.V Republiki Sloveniji je pravica do zdravega življenjskega okoljatemeljna človekova pravica, ki jo zagotavlja Ustava RepublikeSlovenije (Uradni list RS, št. 33/1991); v 72. členu Ustave RS,imenovanem Zdravo življenjsko okolje, je zapisano: ''Vsakdoima v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja.Država skrbi za zdravo življenjsko okolje. V ta namen zakondoloča pogoje in načine za opravljanje gospodarskih in drugihdejavnosti. Zakon določa, ob katerih pogojih in v kakšnem obseguje povzročitelj škode v življenjskem okolju dolžan poravnatiškodo. Varstvo živali pred mučenjem ureja zakon.'' Primerjavapredstavljenih določb kaže podobno usmeritev držav v zagotavljanječistega in zdravega okolja, v katerem človek lahko normalnoživi in ustvarja, ter še enkrat opozori na pomembnostizpostavljene posameznikove pravice do zdravega življenjskegaokolja. Država je dolžna zagotoviti pravice v skladu z družbenopogodbo, ki so jo ljudje sklenili z njo, ko so ji zaupali oblast invarovanje svojih pravic. Pravica do čistega življenjskega okoljabi v skladu z družbeno pogodbo morala biti enaka za vse, sajsmo pred zakonom vsi enaki, a žal ni vedno tako.Okoljevarstvena problematika vsekakor posega na področjedružbene pravičnosti in enakopravnosti vsakega posameznika.S tem je tesno povezano spoznanje okoljevarstvenikov in3Več o tem na spletni strani Ameriške agencije za varstvo okolja(United States Environmental Protection Agency) http://www.epa.gov/lawsregs.4Več o tem na spletni strani Evropske agencije za okolje (EuropeanEnvironment Agency) http://www.eea.europa.eu.232

Prikazi, ocene, recenzijedružboslovcev, da količina smeti, ki jih družba proizvede, medposameznike ni porazdeljena enakomerno. Višje ko je posameznikna družbeni lestvici, manjše količine smeti je primoranprenašati v svoji bližini. In nižje ko je posameznik na družbenilestvici oziroma bolj ko je reven, večje (in bolj strupene in nevarne)količine smeti ga obkrožajo. V povezavi s tem so znanatudi ravnanja različnih mogočnih podjetij in politikov, ki z izkoriščanjemzvez in poznanstev ali z zlorabo položaja in močisebi zagotavljajo različne ugodnosti, največkrat dobičke z izrabonaravnih virov in uničevanjem okolja. Posamezne dejavnosti izkoriščanjanaravnih virov, pa najsi bodo zakonite ali nezakonite,in tudi posli, ki so povezani z ravnanjem in upravljanjem z odpadki,omogočajo velikanske dobičke (npr. tihotapljenje zaščitenihživali in rastlin, čezmejno tihotapljenje odpadkov, preprodajaživalskih kož in spominkov iz oklov, kosti in različnih okončinživalskega telesa, lobiranje pri spremembah okoljevarstvene zakonodajeitd.). Analiza opredelitve storilcev teh oblik ekološkekriminalitete pokaže na sam vrh družbene lestvice, na bogatein vplivne, ki izkoriščajo naravo zaradi zagotavljanja lastnegaudobja in dobrobiti. Tudi pri pregledu vloge Svetovne banke,kot ene izmed glavnih institucij pri zaščiti okolja ter odzivanju vprimerih naravnih katastrof, se je pokazalo, da v manj razvitihdržavah poteka izkoriščanje naravnih virov vzporedno z izkoriščanjemrevnih ljudi. V zadnjem sklopu prvega dela knjige lahkospremljamo razpravo o konvencionalnih načinih dojemanja kriminalitetein kriminologije, od katerih se ekološka kriminalitetain kriminologija (nekoliko) razlikujeta. Posebej izpostavljena jespecifika nehumanega ravnanja z živalmi in njihova zaščita terveč kot le potrebna vzpostavitev varstva pravic živali. Pri temse spet poraja vprašanje, kdo je pravzaprav oškodovan pri dejanjuekološke kriminalitete in komu pravzaprav lahko rečemožrtev ekološke kriminalitete. Vsekakor so ena najbolj ogroženihskupin med žrtvami otroci. V primeru onesnaženja okolja sonajbolj ranljivi, še posebej nerojeni otroci, ki se rodijo mrtvi alis hudimi okvarami. Prvi del učbenika se zaključi z nizom kritičnihvprašanj o samem teoretičnem konceptu ekološke kriminologije.Izpostavljene so njene specifike, povezane z okoljem kotizbranim področjem preučevanja. Gre za multidiciplinarno področje,ki zahteva veliko več kot le osnovno znanje kriminologijeali katere druge družboslovne vede.5C. W. Schmidt, A. A. Block, R. Saha, P. Mohai, D. B. Santana, D. N.Pellow, R. Pinderhughes, D. Brook, R. Tailby, F. Gant, J. L. McMullan,D. C. Perrier, R. Walters, M. J. Lynch, P. Stretesky in R. White.V drugem delu, imenovanem Dinamika ekološke kriminalitete,se šestnajst avtorjev 5 dvanajstih poglavij premakne od teorijek praksi, od konceptualizacije pojma ekološke kriminalitetedo demonstracije pojava te kriminalitete v realnem svetu, nadejanskih primerih. Drugi del se začne s prikazom klasifikacijeposameznih oblik ekološke kriminalitete, pri tem povzročeneškode in stroškov ter najpogostejših lokacij in storilcev deviacijzoper okolje. Ponovno, tokrat z opisi resničnih primerov, je izpostavljenproblem nevarnih, strupenih odpadkov. Onesnaževanjez ilegalnim odlaganjem odpadkov in t. i. shema smeti za denar(angl. trash for cash), po kateri revne države bogatim »prodajajo«svoj prostor za odlaganje njihovih ogromnih količin odpadkov,sta naraščajoč problem, ki postane še posebej resen, ko se medgoro odpadkov pojavijo toksične ter zdravju in življenju ljudinevarne snovi. Žal gre za enega najbolj dobičkonosnih poslovin prav ameriška vojska je eden izmed največjih proizvajalcevtovrstnih odpadkov. V povezavi z ilegalnim odlaganjem odpadkovje omenjen tudi problem družbenega procesa in družbenihneenakosti, ko so revne soseske obkrožene z vedno več industrijskimikompleksi za predelovanje in uničevanje odpadkov inje varnost življenja v teh okoliših vprašljiva. Ta pojav je še vednonajpogostejši v ZDA, a se širi tudi na druge celine. Tako jeza nemške koncerne težke industrije znano, da so na ozemljuČeške in Slovaške zgradili hčerinska podjetja, kamor so izvozilives odpadni del produkcije in dokončno porabljene proizvodnestroje. Le redke dele in manjše količine materiala so v teh obratihtudi predelali, večino so zavrgli. V Sloveniji je podoben primerokolica nekaterih romskih naselij, kjer kot gobe po dežju rastejoveliki kupi odpadnega materiala, predvsem železa, ki ga Romipridno zbirajo po vsej državi in tudi drugod. Podobno ravnajotudi Romi z Madžarskega, ki jih večkrat na teden lahko opazimo,kako se s kombiji in avtomobilskimi prikolicami vozijo poPrekmurju in tudi drugod po Sloveniji ter pretaknejo vsak kupkosovnih odpadkov pred hišo, poberejo vsak košček železa alidruge kovine in pogledajo v vsak Saubermacherjev zabojnik zaodpadno kovino. Posebnost pri tem je, da v povezavi s slovenskimiRomi ne moremo govoriti o ekološkem rasizmu, saj odpadkovv bližino njihovega bivalnega okolja ne kopičijo drugi, kotto počnejo bogati podjetniki v ZDA, ampak to počnejo Romisami, da bi nabrano predelali (npr. kurjenje plastike na bakrenihžicah), kovino pa prodali za zaslužek.Opisi in analize posameznih primerov, podobnih prej omenjenigradnji zbiralnic odpadkov v revnih ameriških soseskah,se nadaljujejo tudi v drugem delu knjige. Predstavljeni so primerčezmernega (ilegalnega) pobiranja morskih ušes kot kulinaričnespecialitete v Avstraliji, primer ropanja jastogov v Kanadi tertežave domačinov v Zambiji, ki jim močne in vplivne državevsiljujejo genetsko spremenjene organizme (npr. koruzo, krompiripd.) ter pri tem kršijo številne mednarodne sporazume inetične obveznosti. Urednik je zelo spretno na konec drugegadela uvrstil razpravo o tem, kako se lotiti raziskovanja ekološkekriminalitete z uporabo alternativnih virov podatkov, kot so medicinskiin epidemiološki dokazi 6 ipd., saj je zgolj z družboslovnimištudijami zelo težko priti do zanesljivih rezultatov.6Rezultati študij s področja medicine ali zgolj pregled letnih podatkovobravnavanih bolnikov zaradi točno določene oblike boleznina posameznem območju so lahko kazalnik škodljivih snovi na temobmočju ter razlog za podrobnejši pregled dogajanja v tem okolju.233

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2V zadnjem delu knjige, naslovljenem Uveljavljanje okoljskegaprava, se razprava v dvanajstih poglavjih, ki jih je napisalopetnajst avtorjev, 7 prenese na odzivanje okoljskegaprava na posamezna dejanja ekološke kriminalitete kot tudina poskuse preprečevanja poškodovanja in uničevanja okolja,pri čemer ima veliko vlogo ekološka kriminologija. Takoj nazačetku je predstavljen pregled številnih ukrepov, primernihza ukrepanje zoper ekološko kriminaliteto. Opisani so razbitječrnih trgov, kjer se sklepajo veliki posli mednarodne ekološkekriminalitete, strožje nadzorovanje trgovine z živalskimiin rastlinskimi vrstami ter čezmejnih transferjev odpadkov,strožji nadzor nad ilegalnim sekanjem gozdov in trgovanjemz zaščitenim lesom ter strožje nadzorovanje trgovine z ozonuškodljivimi substancami in njihovih transferjev.Pri tem je izpostavljen velik problem vpletenosti državnihinstitucij in vladnih predstavnikov ter njihova povezanost stransnacionalno ekološko kriminaliteto, kar ovira oziromazmanjšuje učinkovitost naštetih ukrepov. Policija ima vsekakorpomembno vlogo in tudi nekoliko specifično delo vprimerih ukrepanja zoper pojave in storilce ekološke kriminalitete.To se še posebej odraža pri izvajanju okoljevarstvenezakonodaje in določb, za kar je treba razviti tudi boljše strategijein metode preiskovanja in dokazovanja posameznih dejanjekološke kriminalitete. Tako storilci kot tudi zakrivljenadejanja ekološke kriminalitete ne poznajo in ne upoštevajomeja, zato ekološka škoda presega tako lokalne in regionalnekot tudi državne in mednarodne meje. Pri odzivanju na takeprobleme je velikokrat potrebno sodelovanje različnih, tuditujih policijskih enot, to pa zahteva še več dodatnega prilagajanja,usklajevanja in upoštevanja dvostranskih sporazumov.Kazniva dejanja ekološke kriminalitete ogrožajo življenja inzdravje, zato je hitro odkritje in prijetje storilca ključnega pomena.In vsekakor zna biti zelo nerodno, kadar se posredovanjapristojnih organov zataknejo zaradi neusklajenih določbiz dvostranskih sporazumov. Zato je poleg jasne opredelitvenalog in postopka ravnanja v primeru obravnave kaznivihdejanj ekološke kriminalitete (predvsem zaradi varovanjazdravja in življenja samih policistov in preiskovalcev, saj grevelikokrat za zelo strupene in hlapljive tekočine ali eksplozivnesnovi) potrebna tudi čim večja poenostavitev določb medsebojnegasodelovanja tako v okviru posamezne države kottudi na mednarodni ravni. Organizirana ekološka kriminalitetazahteva podrobnejše načrtovanje in usmerjene odzive, kiso plod sodelovanja številnih policijskih enot in mednarodnihinstitucij, kamor v prvo vrsto spadata Interpol in Europol. Pritem je pomembna tudi podpora vlad posameznih držav, saj7D. Brack, L. Elliot, K. Tomkins, A. S. Akella, J. B. Cannon, R. L.Bartel, J. L. Schneider, P. B. Stretesky, H. Du Rées, P. de Prez, Houseof Commons (Environmental Audit Committee), D. C. Fortney,N. Dorn, S. Van Daele in T. Vander Beken.prav vlade odločajo o usklajevanju politik in medsebojnemsodelovanju onstran državnih meja. Policija ni edini represivniorgan, ki se mora prilagajati novim pojavom in oblikamkriminalitete zoper okolje in prostor. Prilagajati se moratatudi tožilstvo in sodstvo, prav tako tudi posamezne inšpekcijskeslužbe. Ocenitev izvajanja določb okoljevarstvenega pravaštirih držav Severne in Južne Amerike je opozorila na posamezneslabosti in napake organov kazenskega pregona, kijih je treba odpraviti (počasna in zgolj delna implementacijater izvajanje kazenskopravne zakonodaje na področju varstvaokolja, slabo sodelovanje med pristojnimi organi, nezadostnaspecializacija sodnikov in tožilcev, ki obravnavajo posamezneprimere ekološke kriminalitete, podkupovanje, izsiljevanje inkorupcija med tožilci in sodniki). Za ekološko kriminalitetoje poleg specifik (velikokrat neznani storilci, prikritost, nevarnost,težavno odkrivanje storilcev, veliko število žrtev ipd.)značilno, da se zelo pogosto povezuje z organizirano, transnacionalnoin korporacijsko kriminaliteto, pri čemer so kotmožne rešitve izpostavljeni strožji nadzor tržišča, specializacijapolicijskega dela in uporaba metod kriminalne prevencije.Korak naprej je treba narediti tudi pri implementaciji okoljskega(kazenskega) prava, kar zajema tudi prilagoditev delatožilcev in sodnikov (specializacija zgolj za področje ekološkekriminalitete). Delna rešitev za ustrezen kazenski pregon leživ sprejetju prilagojenih izvršilnih ukrepov, kar pomeni, da jeukrepe treba prilagoditi specifičnim situacijam in značilnostimposameznih kaznivih dejanj, npr. ekološke kriminalitete(strožje kazenske sankcije, obrnjeno dokazno breme za korporacijskeoblike ekološke kriminalitete, izpostavljanje storilcevv medijih, višje denarne globe idr.).Tretji, zadnji del knjige se zaključi z razpravo o politiki,pravu in posegih v praksi. Razprava se dotakne tudi industrijeravnanja z odpadki in vprašanj, ki se porajajo zaradi pritiskovin sprememb znotraj te industrije, ter poudarja pomen stalnegaspremljanja in raziskovanja tovrstnih (posebnih) oblikogrožanja okolja in potrebo po strateškem razmišljanju o zadevah,ki se nenehno spreminjajo, tako institucionalno kottudi vsebinsko.''Naš svet je v nevarnosti,'' zapiše White, čeprav bralca neželi zastraševati, ampak zgolj pritegniti njegovo pozornost.White vztraja, da se deviacije zoper okolje dogajajo povsod posvetu, razlikujejo se le po intenziteti in oblikah. Glede na značilnostiposameznih regij in prebivalstva so nekje obravnavanekot kazniva dejanja, drugod zgolj kot prekrški ali družbenonesprejemljivo ravnanje, ponekod pa tudi kot povsem normalnoin običajno ravnanje. Namen knjige je bralcu približatipojem ekološke kriminalitete in kriminologije ter kazenskegaprava kot dveh pomembnih družboslovnih ved na področjuobravnavanja okoljske problematike ter hkrati ponuditi odgovorena porajajoča se vprašanja in dvome. Predstavljeno deloje kot učbenik vsekakor nepogrešljivo učno gradivo na podi-234

Prikazi, ocene, recenzijeplomskem študiju pri predmetih, ki se ukvarjajo s področjemekološke kriminalitete in kriminologije. Prav tako pa je knjigazelo dober vir informacij za vse, ki jih področje ekološke kriminalitetezanima, ter za strokovnjake, ki se z deviacijami zoperokolje vsakodnevno srečujejo na delovnem mestu in jimopisi posameznih primerov iz tuje prakse lahko pomagajo kuspešnejši rešitvi lastnih primerov.Predstavljeno delo Environmental Crime: A Reader jevsekakor prvi učbenik o ekološki kriminaliteti in kriminologijiter najbolj strukturirano, pregledno in celovito delo oekološki problematiki do zdaj. Primerjamo ga lahko z delomEkološka kriminaliteta in zločini: Teoretični in praktični vidiki,enim izmed prvih tovrstnih publikacij, katere uredniki,S. M. Edwards, T. D. Edwards in C. B. Fields, so želeli opozoritina obstoj in nevarnost pojavov ekološke kriminaliteteter izpostaviti potrebo po resnejšem akademskem in raziskovalnempristopu k iskanju odgovorov in rešitev na porajajočase vprašanja. Prav tako lahko zbornik primerjamo z delomEkokriminaliteta in pravičnost: Eseji o ekološki kriminalitetiurednic Kangaspuntejeve in Marshallove, ki je pod vplivomOrganizacije združenih narodov (posebej UNICRI 8 ) usmerjenov področje mednarodne ekološke kriminalitete. Podobnoje tudi delo Ekološka kriminaliteta v Evropi: Pravila sankcioniranjaurednikov Comtove in Krämerja usmerjeno zgolj na področjein specifike znotraj Evropske unije ter na zelo izraziterazlike pri pojavih ekološke kriminalitete znotraj posameznihčlanic Unije. Vsebina Whitovega dela pa zajame vsa tri področja,ki jih obravnavajo zgoraj omenjeni zborniki, in se usmeriše širše v celotno področje ekološke kriminalitete. Jasno izrazinamen začrtati »meje« področja ekološke kriminalitete,in to tudi doseže. Bralec si lahko ustvari jasno in sistematičnourejeno sliko o celotnem področju ekološke kriminalitete tervseh posameznih elementih, ki ga sestavljajo.Knjiga preseže tako državne in geografske meje kot tudimeje med družboslovnimi, ponekod tudi naravoslovnimi vedami.Nedvomno ji pripada prvo mesto med kriminološkimiučbeniki tega področja. Zajema in podrobneje predstavi vsedo zdaj porajajoče se veje kriminologije, katerih predmet preučevanjaso ekološka kriminaliteta in njeni storilci (ekološkaali zelena kriminologija, kriminologija varstva okolja (angl.conservation criminology), ekoglobalna kriminologija), pritem pa ne izpusti drugih družboslovnih ved (viktimologija,kazensko pravo, filozofija, psihologija, sociologija, kriminalnaprevencija, etika, politologija), saj se zaveda resnosti problematikeekološke kriminalitete in potrebnosti multidisciplinarnegapristopa ter povezovanja/sodelovanja med posameznimivedami.8United Nations Interregional Crime and Justice Research Institute– UNICRI.Učenje in zavedanje o možnih posledicah ekološke kriminalitetelahko prodreta do vsakega posameznika, strogepredpisane kazni in cenejši oziroma dostopnejši načini razgrajevanjaškodljivih odpadkov pa so zgolj nekatere izmedpredlaganih rešitev pri odzivanju na ekološko kriminalitetoter, še pomembnejše, pri njenem preprečevanju. Slapper inTombs (1999) v socioloških razpravah o ekološki kriminalitetiopozarjata, da je sicer velika premoženjska škoda (postavljase vprašanje ekološke škode in njene cene) manj zaskrbljujočaod škode, ki jo ekološka kriminaliteta povzroča družbenimodnosom, saj slabi vero v družbo in vzbuja nezaupanje, ki znižujedružbeno moralo in ustvarja razkol v družbi.V katero smer bo zapihal veter družbenega dogajanja, bopokazal čas, o tem bodo razpravljali sociologi, kriminologi terštevilni drugi okolju naklonjeni posamezniki. Do takrat pa bo,zahvaljujoč temu delu, veliko lažje narediti nekaj nadaljnjihkorakov na področju preučevanja, raziskovanja in preprečevanjapojavov ekološke kriminalitete ter odzivanja nanje. Delo jenamreč rešilo dilemo opredelitve pojma ekološke kriminalitetein postavilo okvirje samega področja. Z navajanjem posameznihprimerov iz prakse je poleg dejanskega dogajanja v okolju,ki ga človek velikokrat niti ne zazna, opozorilo na nastale probleme,kot so korupcija, grožnje, mednarodna ekološka kriminaliteta,pomanjkljivo sodelovanje med pristojnimi organipregona ter težave pri implementaciji in izvajanju določb kazenskopravnegavarstva okolja, ki zahtevajo nove načine razmišljanjao okolju in odzivanju na nastale probleme. V knjiginajdemo predloge rešitev, kot so poglobljeno meddržavno policijskosodelovanje, strožji nadzor črnih trgov in čezmejnihpošiljk, specializacija policijskega dela in uporaba metod kriminalneprevencije ter smernice, kako in kam naprej, saj, kotje bilo že prej poudarjeno, nove oblike kriminalitete (ekološkakriminaliteta) zahtevajo nove oblike odzivov.LiteraturaKatja Eman1. Kangaspunta, K., Marshall, I. H. (ur.) (2009). Eco-crime andJustice: Essays on environmental crime. Turin: UNICRI.2. Comte, F., Krämer, L. (ur.) (2004). Environmental Crime inEurope: Rules of Sanctions. Groningen: Europa Law Publishing.3. European Environment Agency. Pridobljeno 22. 3. 2010 nahttp://www.eea.europa.eu.4. Edwards, S. M., Edwards, T. D., Fields, C. B. (ur.) (1996).Environmental Crime and Criminality: Theoretical andPractical Issues. New York: Garland Publishing.5. Slapper, G., Tombs, S. (1999). Corporate crime. Harlow: Longman.6. United States Environmental Protection Agency. Pridobljeno22. 3. 2010 na http://www.epa.gov/lawsregs.235

ZapisiDelo Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljaniv letu 20091 Osnovni podatki o Inštitutu za kriminologijopri Pravni fakulteti v LjubljaniInštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani(v nadaljevanju inštitut) deluje v pravnoorganizacijski oblikisamostojnega zavoda po Zakonu o zavodih (Uradni listRS, št. 12/91, 45/94 – odločba US, in 8/96) in po Zakonu oraziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 96/02,115/05, 112/07). Temeljni dejavnosti inštituta sta raziskovanjein eksperimentalni razvoj na področju družboslovja(standardna klasifikacija dejavnosti 72.200).Inštitut je ustanovila Pravna fakulteta v Ljubljani ssklepom Fakultetnega sveta z dne 20. 6. 1958 (odločba štev.12/58-19 z dne 14. 10. 1958) kot znanstveni zavod, z določbo,da se šteje kot datum ustanovitve inštituta 1. 7. 1958. Dejanskopa inštitut deluje od leta 1954. Senat Pravne fakultete Univerzev Ljubljani je 15. 6. 2000 sprejel akt o preoblikovanju inštitutav skladu z Zakonom o zavodih. Po tem aktu je ustanoviteljicainštituta Pravna fakulteta v Ljubljani, ustanoviteljske pravicein obveznosti pa uveljavlja Senat Pravne fakultete v Ljubljani.Inštitut je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu vokviru registrirane dejavnosti samostojno z vsemi pravicamiin obveznostmi brez omejitev. Kadar inštitut opravlja javnoslužbo na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti napodlagi koncesije Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS,ima po 36., 37. in 38. členu Zakona o raziskovalni in razvojnidejavnosti (Uradni list RS, št. 96/02, 115/05, 112/07) statuszavoda s pravico javnosti. V okviru registrirane dejavnostiinštitut izdaja knjige, revije, znanstveno periodiko, izvajaizobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje ter opravljadejavnost javne specializirane knjižnice.Organi inštituta so upravni odbor (predsednik prof.dr. Vladimir SIMIČ, namestnik predsednika Igor BELE),znanstveni svet (predsednica izr. prof. dr. Katja FILIPČIČ,podpredsednik izr. prof. dr. Zoran KANDUČ) in direktorinštituta (doc. dr. Matjaž JAGER).2 Delo organov inštitutaUpravni odbor je imel dve seji. Na prvi je obravnavalporočilo o delu inštituta in zaključni račun za leto 2008 terfinančni načrt in program dela inštituta za leto 2009. Na drugiseji 8. junija pa je imenoval doc. dr. Matjaža JAGRA za direktorjainštituta za mandatno obdobje od 1. 11. 2009 do 31. 10. 2014.Znanstveni svet je imel sedem sej, na katerih je razpravljalo znanstvenoraziskovalnem delu, organizaciji znanstvenihsestankov, konferenc in seminarjev, izdaji monografijter objavah znanstvenih prispevkov delavcev inštituta vznanstvenih revijah doma in po svetu ter opravil volitvedelavcev v znanstvenoraziskovalne nazive. Znanstveni svetje na več sejah razpravljal o pripravi, organizaciji in izvedbiIX. evropske kriminološke konference (European Society ofCriminology) od 9.do 12. septembra v Ljubljani.3 Delavci inštitutaV začetku leta 2009 je imel inštitut zaposlenih 16 delavcev:devet delavcev je bilo zaposlenih s polnim delovnim časom(doc. dr. Matjaž JAGER, izr. prof. dr. Zoran KANDUČ,mladi raziskovalec Saša KMET, mlada raziskovalka MojcaMIHELJ PLESNIČAR, dr. Mitja MURŠIČ, izr. prof. dr.Dragan PETROVEC, prof. dr. Renata SALECL, bibliotekarkaTina SUŠNIK, dr. Aleš ZAVRŠNIK), štirje delavci so bili vdopolnilnem delovnem razmerju za 32 ur mesečno (doc.dr. Marko BOŠNJAK, izr. prof. dr. Katja FILIPČIČ, prof. dr.Damjan KOROŠEC, izr. prof. dr. Katja ŠUGMAN STUBBS),trije delavci pa so bili zaposleni s krajšim delovnim časom odpolnega (doc. dr. Matjaž AMBROŽ, doc. dr. Sašo DOLENC inakad. prof. dr. Alenka ŠELIH).Dne 15. 2. je prenehalo delovno razmerje bibliotekarkiTini SUŠNIK.Dne 16. 2. je nastopila delovno razmerje bibliotekarkaBarbara BIZILJ.Dne 30. 4. je prenehalo delovno razmerje s krajšimdelovnim časom od polnega doc. dr. Matjažu AMBROŽU, s1. 5. pa se je ta zaposlil v dopolnilnem delovnem razmerju spetinskim delovnim časom 32 ur mesečno.Dne 31. 8. je prenehalo dopolnilno delovno razmerje doc.dr. Marku BOŠNJAKU.Dne 1. 10. je nastopil delovno razmerje mladi raziskovalecCiril KERŠMANC.Na seji upravnega odbora inštituta 8. 6. je bil doc. dr.Matjaž JAGER imenovan za direktorja inštituta za novomandatno obdobje od 1. 11. 2009 do 31. 10. 2014.236

ZapisiDoc. dr. Matjaž JAGER je bil na seji znanstvenega sveta26. 11. izvoljen v naziv znanstvenega svetnika.Dr. Beno ARNEJČIČ je bil na znanstvenem svetu inštituta15. 12. izvoljen v naziv asistenta z doktoratom.Ob koncu leta 2009 je bilo na inštitutu zaposlenih 17delavcev: deset delavcev je bilo zaposlenih s polnim delovnimčasom (bibliotekarka Barbara BIZILJ, doc. dr. MatjažJAGER, izr. prof. dr. Zoran KANDUČ, mladi raziskovalcCiril KERŠMANC, mladi raziskovalec Saša KMET, mladaraziskovalka Mojca MIHELJ PLESNIČAR, dr. Mitja MURŠIČ,izr. prof. dr. Dragan PETROVEC, prof. dr. Renata SALECL,dr. Aleš ZAVRŠNIK), dva delavca sta bila zaposlena s krajšimdelovnim časom od polnega (doc. dr. Sašo DOLENC, akad.prof. dr. Alenka ŠELIH), pet delavcev (doc. dr. MatjažAMBROŽ, as. z doktoratom dr. Beno ARNEJČIČ, izr. prof.dr. Katja FILIPČIČ, prof. dr. Damjan KOROŠEC, izr. prof. dr.Katja ŠUGMAN STUBBS) pa je bilo v dopolnilnem delovnemrazmerju s petinskim delovnim časom po 8 ur tedensko.4 Raziskovalno delo inštitutaV letu 2009 so bili v delu naslednji raziskovalni projekti:– Nadzorovanje in kaznovanje v informacijski družbi:Kibernetska kriminaliteta in nadzorstveni učinki informacijsketehnologije (za projekt je bila sklenjena pogodba z Javnoagencijo za raziskovalno dejavnost RS, trajanje projekta od 1. 2.2008 do 31. 1. 2011, projekt vodi prof. dr. Renata SALECL);– Dejavniki varnosti cestnega prometa v RS (projekt vokviru Ciljnega raziskovalnega programa, za katerega jesklenjena pogodba z Javno agencijo za raziskovalno dejavnostRS in Ministrstvom za promet RS, trajanje projekta od1. 9. 2008 do 30. 8. 2010, projekt vodi izr. prof. dr. DraganPETROVEC);– Pojavnost nasilja in odzivnost na nasilje v zasebni sferi inv partnerskih odnosih (raziskovalni projekt v okviru Ciljnegaraziskovalnega programa, za katerega je sklenjena pogodba zJavno agencijo za raziskovalno dejavnost RS, Ministrstvom zanotranje zadeve RS in Uradom Vlade RS za enake možnosti,trajanje projekta od 1. 9. 2008 do 28. 2. 2011, voditeljicaprojekta je izr. prof. dr. Katja FILIPČIČ);– Slovensko pravosodje skozi številke: Primerjalna analizain predlogi sprememb (projekt v okviru Ciljnega raziskovalnegaprograma, vodja projekta doc. dr. Marko BOŠNJAK);– Prepoznavanje in preprečevanje nasilnega vedenja v šolskemprostoru – Upoštevanje čustvenih vidikov pri prepoznavanju,obravnavanju in preprečevanju nasilnega vedenja v šoli –razvojno preizkušanje modela (za projekt je sklenjena pogodbaz Ministrstvom za šolstvo in šport RS in se financira iz skladovEvropske unije, trajanje projekta od 1. 10. 2008 do 28. 2. 2011,vodja projekta dr. Mitja MURŠIČ);– Družbeno nadzorstvo, kazenskopravni sistem, nasilje inpreprečevanje viktimizacij v kontekstu visokotehnološke družbe(za raziskovalni program je inštitut dobil od Javne agencije zaraziskovalno dejavnost RS koncesijo za obdobje od 1. 1. 2009do 31. 12. 2014, programsko skupino vodi prof. dr. RenataSALECL);– Living in Surveillance Societies (LiSS) (Življenje vnadzorstveni družbi) je mednarodni raziskovalni razvojni projektCOST 2009, v slovenskem delu projekta sodelujeta izr. prof.dr. Katja ŠUGMAN STUBBS in dr. Aleš ZAVRŠNIK, projektsofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS);– Elektronski časopis o boju zoper kibernetsko kriminaliteto(»Electronic Newsletter on the Fight Against Cybercrime«,E.N.A.C.) (partnerstvo v evropskem projektu s finančnopodporo Criminal Justice Programme, DG Justice, Freedomand Security, vodja projekta dr. Aleš ZAVRŠNIK);– Odločanje o sankciji v kazenskem postopku: primerjalnopravniin kriminološki vidiki (doktorska tema mlade raziskovalkeMojce MIHELJ PLESNIČAR na Pravni fakulteti Univerze vLjubljani, mentorica izr. prof. dr. Katja ŠUGMAN STUBBS,somentorica prof. dr. Renata SALECL);– Vloga čustev v delovanju kazenskopravnega sistema vpostmodernem kontekstu (doktorska tema mladega raziskovalcaSaše KMETA na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, mentorizr. prof. dr. Zoran KANDUČ.5 Mednarodno znanstveno sodelovanjeInštitut je sodeloval v evropskem projektu COST »Livingin Information Societies« (LiSS), prof. dr. Katja ŠugmanStubbs in dr. Aleš Završnik sta člana raziskovalne skupine inčlana upravnega odbora akcije Evropske znanstvene fundacijein njene četrte delovne skupine, ki se ukvarja s posledicamiživljenja v nadzorstveni družbi. Akcija bo trajala tri leta,združuje pa raziskovalce iz 12 evropskih držav. V okviruprojekta COST se organizirajo sestanki delovnih skupin, vletu 2009 sta bila sestanka v Bruslju in Hamburgu.6 Organizacija znanstvenih sestankov, seminarjevin konferenc– Dne 4. 6. je inštitut organiziral enodnevno konferencona temo KIBERNETSKA KRIMINALITETA IN DIGITALNAFORENZIKA. Konference se je udeležilo 130 udeležencev. Zakonferenco sta bili sklenjeni dve sponzorski pogodbi, ostalo je237

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2bilo medijsko sponzorstvo. Tema konference je bila razdeljenav štiri sklope: Nove trehnologije v sistemih družbeneganadzorovanja; Zasebnost in varnost v digitalni dobi; Kibernetskakriminaliteta in kazenski postopek; Digitalna forenzika inelektronski dokazi. Poleg 13 slovenskih referentov so sodelovalitudi referenti iz Velike Britanije in z Madžarskega. Programskiin organizacijski vodja konference je bil dr. Aleš Završnik, ki jebil tudi referent in moderator zaključne razprave.– Od 9. do 12. 9. je inštitut skupaj s Slovensko akademijoznanosti in umetnosti (SAZU), Pravno fakulteto Univerzev Ljubljani in Fakulteto za varnostne vede Univerze vMariboru organiziral 9. mednarodno konferenco Evropskegakriminološkega združenja (European Society of Criminology,ESC). Splošna tema konference je bila: Kriminologija inkriminalitetna politika med učinkovitostjo in varstvomčlovekovih pravic. Konference se je udeležilo 650 udeleženceviz 43 držav Evrope, ZDA, Kanade, Južne Amerike, Azije inAvstralije. Med udeleženci je bilo 40 udeležencev iz Slovenije.Med konferenco je Evropsko kriminološko združenjeopravilo svojo letno skupščino. Na konferenco so prišlinajpomembnejši evropski založniki s področja kriminologijein kazenskega prava, ki so predstavili svoje novitete s tegapodročja. Od slovenskih založb je sodelovala GV Založba, kije sodelovala tudi pri organizaciji konference. Na konferencije nastopilo osem plenarnih referentov, od tega so bili štirje izSlovenije (akad. prof. dr. Alenka Šelih, prof. dr. Renata Salecl,doc. dr. Matjaž Jager, prof. dr. Gorazd Meško). Na konferenciso bile aktivne oblike dela organizirane v obliki osmih panelov,na katerih je bilo predstavljeno 550 prispevkov. Vsak panelje bil razdeljen na delavnice, tako da je bila tematika razpravrazdeljena na 60 tem in prav toliko delavnic. Na konferencije potekalo še več okroglih miz. Konferenco je z donacijofinančno podprlo evropsko kriminološko združenje.7 Knjižnica in dokumentacija(Poročilo je prispevala bibliotekarka Barbara BIZILJ.)V letu 2009 se je knjižnični sklad povečal za 291 enot (242knjig in 49 letnikov revij). Ob koncu leta je celoten knjižničnisklad obsegal 23.894 enot.Izposoja knjižničnega gradiva se je v letu 2009 nekolikozmanjšala, kar pripisujemo večji uporabi internetnih virov.V knjižnici je bilo okoli 600 obiskov, izposojenih pa jebilo okoli 1200 knjižničnih enot. Knjižnico uporabljajoraziskovalci inštituta, delavci in študentje fakultet, visokih invišjih šol ter drugi uporabniki. Knjižnica deluje kot aktivnačlanica v sistemu vzajemne katalogizacije COBISS in rednovnaša v vzajemno bazo podatke o novih knjigah, revijah terbibliografskih enotah delavcev inštituta.V letu 2008 je dokumentacija inštituta prenehaladopolnjevati svojo računalniško bazo, ki je bila v sistemuCOBISS vključena v rubriki Druge specializirane bazepodatkov pod imenom Kriminologija in kazensko pravosodje.Proti koncu leta 2009 pa je bila baza umaknjena iz rubrikeDruge specializirane baze podatkov, čemur lahko pripisujemotudi padec izposoje knjižničnega gradiva.8 Udeležba delavcev inštituta na kongresih, konferencah,posvetovanjih ter drugih strokovnihin znanstvenih sestankih doma in v tujiniMatjaž AMBROŽ– 16. 3. se je v Ljubljani udeležil konference Šola zaprekrške za okrajne sodnike, ki jo je organiziral Center zaizobraževanje v pravosodju pri Ministrstvu za pravosodje RS.Imel je predavanje z naslovom Uporaba KZ-1 na področjuprava prekrškov;– od 20. do 22. 3. se je v Ljubljani udeležil konferenceWays of Implementing the EU Directives on Violenceagainst Women, Children and Youth: Good Practices andRecommendations (Načini uveljavljanja evropskih smernico nasilju nad ženskami, otroki in mladimi – dobre prakse inpriporočila). Konferenco sta organizirali Filozofska fakultetaUniverze v Ljubljani in Evropska komisija. Sodeloval je kotmoderator sekcije z naslovom Violence against Women: RecentChanges and Developments in Legislation and Research (Nasiljenad ženskami: aktualne spremembe in razvoj na področjuzakonodaje in raziskovanja);– 24. 4. se je na Brdu pri Kranju udeležil seminarja znaslovom Zakon o kazenskem postopku in novela ZKP-Iter Kazenski zakonik KZ-1 − problemi iz prakse. Seminarje organiziral Center za izobraževanje v pravosodju priMinistrstvu za pravosodje RS. Imel je predavanje z naslovomNekateri aktualni problemi KZ-1: institut nadaljevanegakaznivega dejanja in pojem malomarnosti;– 14. 5. se je v Portorožu udeležil Dnevov prekrškovnegaprava v organizaciji GV Založbe in Pravne fakultete Univerzev Ljubljani. Imel je prispevek z naslovom Smiselna uporabadoločb KZ-1 v postopku o prekršku;– od 14. do 15. 5. se je v Podčetrtku udeležil seminarjapreiskovalnih sodnikov, ki sta ga organizirala Center zaizobraževanje v pravosodju pri Ministrstvu za pravosodjeRS in Slovensko sodniško društvo. Imel je referat z naslovomUporaba določb splošnega dela Kazenskega zakonika KZ-1;– 4. 6. se je v Ljubljani udeležil konference z naslovomKibernetska kriminaliteta in digitalna forenzika. Konferencoje organiziral Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakultetiv Ljubljani. Sodeloval je kot moderator sekcije Kibernetska238

Zapisikriminaliteta in kazenski postopek ter imel referat z naslovomPosest kot kaznivo dejanje: problem otroške pornografije;– od 11. do 12. 6. se je v Portorožu udeležil Seminarjadržavnih tožilcev, ki sta ga organizirala Center za izobraževanjev pravosodju pri Ministrstvu za pravosodje RS in Društvodržavnih tožilcev Slovenije. Imel je predavanje z naslovomTeorije o namenu kaznovanja, vpliv osebnosti storilca inteoretične novosti na tem področju;– od 7. do 9. 9. in od 12. do 14. 10. se je na Ptuju udeležilKazenskopravne sodniške šole, ki jo je organiziral Center zaizobraževanje v pravosodju pri Ministrstvu za pravosodje RS.Na obeh šolah je imel enako predavanje z naslovom Otroškapornografija v Kazenskem zakoniku;– od 9. do 12. 9. se je v Ljubljani udeležil mednarodnekonference, ki so jo organizirali European Society of Criminology,Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitutza kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in Fakultetaza policijske in varnostne vede Univerze v Mariboru.Naslov konference: Criminology and Crime Policy BetweenHuman Rights and Effective Crime Control (Kriminologijain kriminalitetna politika med človekovimi pravicami inučinkovitim nadzorom kriminalitete). Sodeloval je z referatomaThe aim(s) of punishment: new perspectives – persistingproblems (Namen(i) kaznovanja: novi pogledi − stari problemi)in Parole system in Slovenia: problems and perspectives (Sistempogojnega odpusta v Sloveniji: problemi in perspektive) (skupajz izr. prof. dr. Katjo Šugman Stubbs);– 7. 10. se je v Ljubljani udeležil Seminarja ob dnevuraziskovalnih in strokovnih prispevkov učiteljev in sodelavcevPravne fakultete Univerze v Ljubljani ob 90. obletnici fakultete,ki ga je organizirala Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani.Imel je referat z naslovom Raziskovanje oblik storilstva inudeležbe v kazenskem pravu;– od 15. do 17. 10. se je v Portorožu udeležil Dnevovslovenskih pravnikov, ki sta jih organizirali GV Založbain Zveza društev pravnikov Slovenije. Imel je prispevek znaslovom Storilstvo in udeležba v KZ-1 in sodni praksi;– od 17. do 18. 11. se je na Bledu udeležil 2. konferencekazenskega prava in kriminologije, ki sta jo organizirali GVZaložba in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani. Sodeloval jes prispevkom Krivda kot merilo kazni in bil referent na okroglimizi z naslovom Kazensko pravo in literatura: Pravo je »Proces«;– od 4. do 6. 12. se je v Bovcu udeležil konference Pravov praksi. Konferenco je organizirala ELSA Ljubljana. Bil jereferent na okrogli mizi na temo Internetna kriminaliteta.Katja FILIPČIČ– 15. 1. se je v Murski Soboti udeležila regijskega posvetao nasilju v družini. Posvet je organiziral Center za socialnodelo Murska Sobota. Imela je referat z naslovom PredstavitevZakona o preprečevanju nasilja v družini;– 29. 1. se je v Ljubljani udeležila posveta Alternativnekazenske sankcije. Posvet je organiziralo Ministrstvo zapravosodje RS. Imela je referat z naslovom Alternativnesankcije v slovenski zakonodaji in problemi pri njihovemizvrševanju;– 17. 3. se je na Brdu pri Kranju udeležila posveta Sodobnetendence v mladoletniškem kazenskem pravu. Posvet jeorganiziralo Ministrstvo za pravosodje RS. Imela je referatz naslovom Obravnavanje mladoletnih storilcev kaznivihdejanj;– od 20. do 22. 3. se je v Ljubljani udeležila konferenceWays of Implementing the EU Directives on Violenceagainst Women, Children and Youth: Good Practices andRecommendations. Konferenco je organizirala Filozofskafakulteta Univerze v Ljubljani. Imela je plenarno predavanjez naslovom Legal responses to domestic violence: promisesand limits;– od 16. do 17. 4. se je na Brdu pri Kranju udeležilaposveta Nasilje v družini. Posvet sta organizirala Društvodržavnih tožilcev Slovenije in Generalna policijska uprava RS.Imela je referat z naslovom Nasilje v družini: novosti in zagatepri uporabi KZ-1;– od 14. do 15. 5. se je v Portorožu udeležila Dnevovprekrškovnega prava, ki jih je organizirala GV Založba. Bila ječlanica organizacijskega odbora in vodila je sekcijo Mladoletnikikot storilci in žrtve prekrškov. Imela je referat z naslovomPoložaj mladoletnih prestopnikov v kaznovalnem pravu;– 28. 5. se je v Ljubljani udeležila posveta Socialno delov konfliktnih situacijah navzkrižnih interesov. Posvet jeorganiziral Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti vLjubljani. Imela je referat z naslovom Nasilje v družini kotkaznivo ravnanje;– 18. 6. se je v Ljubljani udeležila seminarja Preprečevanjenasilja v družini. Seminar je organizirala Socialna zbornicaSlovenije. Imela je referat z naslovom Prijava nasilja po Zakonuo preprečevanju nasilja v družini in kazenski zakonodaji;– od 9. do 12. 9. se je v Ljubljani udeležila IX. mednarodnekonference Evropskega združenja za kriminologijo (The 9thAnnual Conference of the European Society of Criminology).Bila je članica organizacijskega odbora in imela je dva referata,prvega z naslovom Domestic violence reforms in Sloveniaand Europe in drugega z naslovom Deprivation of liberty ofjuvenile offenders in Slovenia;– 17. 9. se je v Kranju udeležila regijskega posveta onasilju v družini, ki ga je organiziral Center za socialno deloŠkofja Loka. Imela je referat z naslovom Izvajanje Zakona opreprečevanju nasilja v družini;239

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2– 7. 10. se je v Ljubljani udeležila Dneva znanstvenihdosežkov Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in imela referatz naslovom (Ne)moč kazenskega prava pri zmanjševanjunasilja v družini;– od 15. do 17. 10. se je v Portorožu udeležila Pravniškihdnevov in imela referat z naslovom Obravnavanje mladoletnihstorilcev kaznivih dejanj – potrebujemo spremembe;– od 17. do 18. 11. se je na Bledu udeležila Konferencekazenskega prava in kriminologije, ki sta jo organiziraliGV Založba in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani. Bilaje članica organizacijskega odbora in vodila je sekcijoPrištevnost, krivda, kaznovanje – pravni vidiki. Imela je referatz naslovom Obravnavanje storilcev z izključeno ali zmanjšanoprištevnostjo v slovenski zakonodaji;– 4. 12. se je v Tacnu pri Ljubljani udeležila posveta opreprečevanju nasilja nad ženskami. Posvet je organiziralaGeneralna policijska uprava RS. Imela je referat z naslovomPrijavljanje nasilja nad ženskami.Matjaž JAGER– od 9. do 12. 9. se je v Ljubljani udeležil IX. konferenceEvropskega kriminološkega združenja z naslovom Criminologyand Crime Policy Between Human Rights and EffectiveCrime Control. Bil je član organizacijskega odbora konferencein imel je govor na plenarnem zasedanju z naslovom Slovenia:Crime Policy in Time of Change;– 12. 11. se je v Ljubljani udeležil enodnevnega seminarjana temo Sodobne metode projektnega vodenja mednarodnihprojektov v organizaciji R & CO., d. o. o.;– 17. 11. se je na Bledu udeležil Dnevov kazenskegaprava in kriminologije, ki jih je organizirala GV Založba izLjubljane. Vodil je sekcijo in imel predavanje z naslovomSocialna država, obseg kriminalitete in strogost kaznovanja– primerjalna umestitev Slovenije.Zoran KANDUČ– od 9. do 12. 9. se je v Ljubljani udeležil IX. konferenceEvropskega združenja za kriminologijo in imel predavanje znaslovom Crime and structural violence as ideological andmaterial factors in the destructive costruction of post-socialist(Slovene) society. Konferenco so organizirali Slovenskaakademija znanosti in umetnosti, Pravna fakulteta Univerze vLjubljani, Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru inInštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani;– 24. 11. je imel na Open Cafe v Ljubljani predavanje znaslovom Kriminaliteta in revščina. Pogovor sta organiziralaOpen Cafe Ljubljana in Fakulteta za družbene vede Univerzev Ljubljani;– 14. 12. se je v Ljubljani udeležil okrogle mize oposocialistični tranziciji in imel uvodni prispevek z naslovomTranzicija kot kolektivno sankcioniranje socialističnega Zla.Okroglo mizo je organiziral Socialni center Rog v Ljubljani.SAŠA KMET– 2. 2. se je v Ljubljani udeležil podjetniških delavnicna temo Podjetništvo kot alternativna karierna pot mladegaraziskovalca. Delavnice je organiziral Ljubljanski univerzitetniinkubator;– 28. 5. se je v Ljubljani udeležil seminarja Socialno delov konfliktnih situacijah navkrižnih interesov v organizacijiInštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani;– 4. 6. se je v Ljubljani udeležil konference Kibernetskakriminaliteta in digitalna forenzika. Konferenco je organiziralInštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani;– od 9. do 12. 9. se je v Ljubljani udeležil 9. letnega kongresaEvropskega združenja za kriminologijo. Moderiral je tematskosekcijo o različnih pojavnih oblikah nasilja ter imel referat znaslovom Some Psychological and legal Aspects of Fan Violence(Nekateri psihološki in pravni vidiki navijaškega nasilja);– 6. 10. se je v Državnem zboru RS udeležil mednarodnekonference o otrokovih pravicah in zaščiti pred nasiljem.Konferenco so organizirali Državni zbor RS, Varuhinjačlovekovih pravic RS in Ministrstvo za zunanje zadeve RS;– od 17. do 18. 11. se je na Bledu udeležil 2. konferencekazenskega prava in kriminologije. Konferenco je organiziralaGV Založba iz Ljubljane.Ciril KERŠMANC– 12. 11. se je v Ljubljani udeležil seminarja z naslovomSodobne metode projektnega vodenja mednarodnih projektov.Seminar je organiziral RR & Co., d. o. o., iz Ljubljane;– 16. 12. se je v Ljubljani udeležil seminarja z naslovomAktualna problematika korporacijskega prava. Seminar jeorganizirala GV Založba, d. o. o., iz Ljubljane.Damjan KOROŠEC– od 22. do 24. 4 se je v Ljubljani kot soorganizatorudeležil rednega delovnega srečanja med kazenskopravnimistrokovnjaki Pravne fakultete Univerze v Leipzigu (Nemčija)in Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Na srečanju, ki jepotekalo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, so sodelovaliizbrani študenti iz obeh fakultet;– od 20. do 23. 5. se je na Tari (Srbija) kot vabljenipredavatelj udeležil srečanja na temo Nove tendencijemeđunarodnog krivičnog prava v okviru tradicionalnega240

Zapisirednega letnega posveta Udruženja za međunarodno krivičnopravo v organizaciji Združenja za mednarodno kazenskopravo. Imel je referat z naslovom Corruption – Where isSlovenia through the Eyes of Comparative SubstantiveCriminal Law (Korupcija – kje je Slovenija z vidikaprimerjalnega materialnega kazenskega prava). Delo je bilopod enakim naslovom objavljeno v: Nogo, S. (ur.) Korupcija iljudske slobode. Beograd: Intermex 2009 (str. 118–130);– od 4. do 6. 6. se je v Neumu (Bosna in Hercegovina)kot vabljeni predavatelj udeležil rednega letnega srečanjaZdruženja sodnikov Federacije Bosne in Hercegovine. Imelje referat z naslovom Krivična djela korupcije prema novomkrivičnom zakonodavstvu u Sloveniji (Kazniva dejanjakorupcije po novi kazenski zakonodaji v Sloveniji). Delo jebilo pod enakim naslovom objavljeno v: Pravo i pravda 2009(VIII); 1: str. 21–37;– od 22. do 24. 6. se je v Pecsi (Madžarska) kot vabljenipredavatelj udeležil poletne šole v skupni organizaciji InštitutaMax Planck za tuje in mednarodno kazensko pravo izFreiburga v Breisgauu (Nemčija) in Pravne fakultete Univerzev Pecsi (Madžarska). Tema poletne šole je bila Modernizacijematerialnokazenskopravnih sistemov nekdanjih socialističnihdržav. Predaval je o novitetah v slovenski materialni kazenskizakonodaji;– od 10. do 12. 9. se je v Budvi (Črna gora) kot vabljenipredavatelj udeležil rednega letnega srečanja Društva zakazensko pravo Črne gore. Tema srečanja je bila Aktualnavprašanja kazenskega prava v času reforme kazenskega pravav Črni gori. Imel je referat Sodobni trendi v biomedicinskemkazenskem pravu. Referat je izšel v zborniku srečanja;– od 17. do 19. 9. se je na Zlatiboru (Srbija) kot vabljenipredavatelj udeležil rednega letnega srečanja Društva zakazenskopravno teorijo in prakso iz Srbije. Tema letnega srečanjaje bila Poenostavljene oblike kazenskopravnega ukrepanja inalternativne kazenske sankcije. Skupaj s prof. dr. Vidom Jakulinomsta imela referat Alternativne krivične sankcije i pojednostavljeneforme postupanja u krivičnom zakonodavstvu Slovenije.Referat je objavljen v: Bejatović, S. (ur.) Pojednostavljene formepostupanja u krivičnim stvarima i alternativne krivične sankcije.Beograd: Intermex 2009 (str. 348–360);– 9. 10. je v Ljubljani kot vabljeni predavatelj predavalna jubilejnem simpoziju ob obletnici uveljavitve Konvencije(Sveta Evrope) o biotehnologiji in človekovih pravicah.Simpozij sta organizirala SAZU in Ministrstvo za zdravje RS.Imel je referat na temo represije v biomedicini;– 23. 10. je na Bledu kot vabljeni predavatelj sodelovalna strokovnem srečanju z naslovom Etika v belem vsoorganizaciji Ministrstva za zdravje RS in Inštituta za sodnomedicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Referatje obravnaval kazenskopravne vidike privolitve pacienta;– od 17. do 18. 11. se je na Bledu kot vodja sekcijeKazenskopravna represija v biotehnologiji in kot referentudeležil strokovnega srečanja z naslovom 2. konferencakazenskega prava in kriminologije v organizaciji GV Založbe inPravne fakultete Univerze v Ljubljani. Referat na temo represijein biomedicine v KZ-1 je izšel v zborniku srečanja.Mojca MIHELJ PLESNIČAR– 28. 5. se je v Ljubljani udeležila seminarja Socialnodelo v konfliktnih situacijah navzkrižnih interesov. Seminarje organiziral Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti vLjubljani. Sodelovala je pri organizaciji seminarja;– 4. 6. se je v Ljubljani udeležila konference Kibernetskakriminaliteta in digitalna forenzika. Konferenco je organiziralInštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Bilaje članica organizacijskega odbora;– od 9. do 12. 9. se je v Ljubljani udeležila IX. mednarodnekonference Evropskega kriminološkega združenja na temoCriminology and Crime Policy Between Human Rightsand Effective Crime Control. Sodelovala je pri organizacijikonference in imela prispevek z naslovom Procedural aspectsof sentencing;– 27. 9. je nastopila študij na Univerzi v Oxfordu (VelikaBritanija) po magistrskem programu Criminology andCriminal Justice (MSc). Za študij je pridobila štipendijoWeidenfeld Scholarship and Leadership Programme. Študijna Univerzi v Oxfordu bo trajal do 12. 7. 2010.Mitja MURŠIČ– 28. 5. se je v Ljubljani udeležil seminarja Socialnodelo v konfliktnih situacijah navkrižnih interesov. Seminarje organiziral Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti vLjubljani;– 4. 6. se je v Ljubljani udeležil konference Kibernetskakriminaliteta in digitalna forenzika. Konferenco je organiziralInštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani;– od 9. do 12. 9. se je v Ljubljani udeležil mednarodnekonference, ki so jo organizirali European Society ofCriminology, Slovenska akademija znanosti in umetnosti,Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani inFakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru. Naslovkonference: Criminology and Crime Policy BetweenHuman Rights and Effective Crime Control (Kriminologijain kriminalitetna politika med človekovimi pravicami inučinkovitim nadzorom kriminalitete). Sodeloval je z referatomCriminology of Emotion;– 6. 10. se je v Državnem zboru RS kot vabljeni predavateljudeležil mednarodne konference o otrokovih pravicah in241

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2zaščiti pred nasiljem. Konferenco so organizirali Državnizbor RS, Varuhinja človekovih pravic RS in Ministrstvo zazunanje zadeve RS. Predstavil je projekt o upoštevanju čustevpri soočanju z nasiljem v šoli (nosilec projekta: Inštitut zakriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani);– 17. 11. se je na Bledu udeležil Dnevov kazenskega prava inkriminologije, ki jih je organizirala GV Založba iz Ljubljane.Dragan PETROVEC– 5. 2. je sodeloval na okrogli mizi Kinodvor na temoZapornikove pravice;– 26. 3. je imel na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljanikot vabljeni predavatelj predavanje: Kaznovalni trendi vSloveniji in v svetu;– 21. 4. je imel v Ljubljani na Aktivu svetovalnih delavcev všolstvu kot vabljeni predavatelj predavanje Vzgoja in kazen v šoli;– od 3. do 4. 6. je imel v Evropskem parlamentu vLuxembourgu (Luksemburg) kot vabljeni predavatelj predavanjeza slovenske prevajalce z naslovom Kazenskopravna inkriminološka terminologija;– 1. 10. je v Ljubljani sodeloval na seminarju o nenasilju,ki ga je ob obletnici Gandijeve smrti organiziralo indijskoveleposlaništvo v Sloveniji;– 1. 10. je imel v Cankarjevem domu v Ljubljani kotvabljeni predavatelj predavanje Tri zgodbe o etiki nenasilja;– 8. 10. se je v Strasbourgu (Francija) udeležil TV-debate– okrogle mize na TV France-EU parlament na temo Danboja proti smrtni kazni;– od 5. do 6. 11. je v Gotenici sodeloval na penološkemseminarju z referatom Kakšne zapore hočemo.Alenka ŠELIH– 25. 3. se je v Ljubljani udeležila simpozija SAZU, ki jebil posvečen akademiku Stojanu Cigoju. Imela je pozdravninagovor;– 24. 4. je imela na Odvetniški šoli v Portorožu predavanjeOdvetniške zbornice Slovenije;– od 9. do 10. 5. se je v Barceloni (Portugalska) udeležila sejeizvršilnega odbora Evropskega združenja za kriminologijo;– od 20. do 23. 5. se je v Rabatu (Maroko) udeležilakonference International Human Rights Network of Academiesof Sciences and Arts;– od 9. do 12. 9. se je v Ljubljani udeležila 9. konferenceMednarodnega kriminološkega združenja (European Societyof Criminology). Sodelovala je pri organizaciji konference inimela uvodni referat;– od 16. do 19. 9. se je v Portorožu udeležila Dnevovslovenskih pravnikov in imela referat z naslovom Načelosorazmernosti v kazenskem pravu;– 23. 9. se je v Ljubljani udeležila 2. strokovnega posveta oživljenju z downovim sindromom;– 5. 11. se je v Moravskih Toplicah udeležila posvetaZveze društev medicinskih sester Slovenije in imela referat znaslovom Pravna odgovornost medicinske sestre;– 19. 11. je v Ljubljani sodelovala na okrogli mizi ob 20.obletnici sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah in imelaprispevek z naslovom Konvencija o otrokovih pravicah –dvajset let pozneje;– 10. 12. je imela na sprejemu pri Varuhinji človekovihpravic Republike Slovenije v Ljubljani nagovor ob dnevučlovekovih pravic;– 11. 12. se je udeležila seje izvršilnega odbora Evropskegazdruženja za kriminologijo.Katja ŠUGMAN STUBBS– od 1. 2. do 31. 5. je bila na študijskem obisku na Pravnifakulteti in Inštitutu za kriminologijo Univerze v Poitiersu(Francija);– od 15. do 17. 10. se je v Portorožu udeležila Dnevovslovenskih pravnikov in imela referat z naslovom Koncept novegakazenskega postopka od inkvizitornega k adversarnemu;– od 9. do 12. 9. se je v Ljubljani udeležila IX. konferenceEvropskega združenja za kriminologijo in imela (skupaj zMatjažem Ambrožem) referat z naslovom Parole system inSlovenia: problems and perspectives.Aleš ZAVRŠNIK– od 1. 2. do 30. 4. je bil v Freiburgu v Breisgauu(Nemčija) na podoktorskem študiju na Max-Planck-Institutfür ausländisches und internationales Strafrecht. Dobil jepodoktorsko štipendijo na temo Kibernetska kriminaliteta innadzorstveni učinki informacijske tehnologije;– od 22. do 23. 4. se je v Bruslju udeležil sestanka delovneskupine COST European Cooperation in Science and TechnologyAction »Living in Surveillance Societies« (LiSS, IS0807).Je član upravnega odbora akcije in član delovne skupine;– od 12. do 14. 5. se je v Freiburgu v Breisgauu (Nemčija)udeležil konference »Current Issues in IT Security«: Aninterdisciplinary conference Max-Planck-Institut für ausländischesund internationales Strafrecht Freiburg im Breisgau.Sodeloval je s prispevkom Criminal Justice Systems’ (Over)Reactions to Cyber Security Threats;242

Zapisi– 4. 6. se je v Ljubljani udeležil konference Kibernetskakriminaliteta in digitalna forenzika, ki sta jo organiziralaInštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani inInštitut za forenziko informacijskih tehnologij. Bil je predsednikprogramskega in organizacijskega odbora konference, nakonferenci pa je sodeloval s prispevkom Kriminaliteta intehnologija: pregled raziskovalnega področja;– 11. 6. se je v Mariboru udeležil konference Informatikain pravo (INPRO09). Konferenco sta organizirala Pravnafakulteta Univerze v Mariboru in Fakulteta za elektrotehnikoin informatiko Univerze v Mariboru. Imel je prispevek znaslovom Vpliv informacijske tehnologije na kriminaliteto inkazenskopravno odzivanje;– od 9. do 12. 9. se je v Ljubljani udeležil IX. mednarodnekonference Evropskega kriminološkega združenja (9thAnnual Conference of the European Society of Criminology).Bil je član organizacijskega odbora konference in imel jereferat z naslovom Intesifying Cyber-Surveillance: Paving theWay to Witch-Hunt?;– 12. 11. se je v Ljubljani udeležil enodnevnega seminarjana temo Sodobne metode projektnega vodenja mednarodnihprojektov. Seminar je organiziral R & CO., d. o. o.;– od 20. do 21. 11. se je v Brnu (Češka) udeležil konferenceo kibernetski kriminaliteti (Cyberspace Conference 2009),ki jo je organizirala Pravna fakulteta Masarykove univerzev Brnu. Sodeloval je kot vodja sekcije in imel prispevek znaslovom Digital Forensics and Open Internet. .9 Objavljena dela delavcev inštituta v letu 2009(Bibliografske podatke je posredovala bibliotekarka inštitutaBarbara Bizilj.)Delavci inštituta so v strokovnih, znanstvenih in poljudnihrevijah ter v dnevnem časopisju objavili 196 prispevkov:Matjaž Ambrož 21, Beno Arnejčič 1, Marko Bošnjak 5, SašoDolenc 28, Katja Filipčič 13, Matjaž Jager 4, Zoran Kanduč 11,Saša Kmet 8, Damjan Korošec 14, Mojca Mihelj Plesničar 7,Mitja Muršič 3, Dragan Petrovec 22, Renata Salecl 20, AlenkaŠelih 14, Katja Šugman Stubbs 9, Aleš Završnik 16.Matjaž AMBROŽ- Vpliv sprememb v KZ-1 na odločanje v prekrškovnihzadevah. Pravosod. bilt., 2009, letn. 30, [št.] 2, str. 145-157.- Ljubezen in zločin. PP, Prav. praksa (Ljubl.), 18.6.2009,leto 28, št. 24/25, str. 37.- Skrb za status. PP, Prav. praksa (Ljubl.), 23.7.2009, leto28, št. 29/30, str. 32.- Razsežnosti Procesa. PP, Prav. praksa (Ljubl.), 3.12.2009,letn. 28, št. 47, str. 29.- Storilstvo in udeležba v KZ-1 in sodni praksi. V: Dnevislovenskih pravnikov 2009 od 15. do 17. oktobra, Portorož,(Podjetje in delo, Let. 35, št. 6/7). Ljubljana: GV Založba,2009, str. 1531-1539.- Krivda kot merilo kazni. V: Zbornik. 1. natis. Ljubljana:GV založba, 2009, str. 29-35.- Smiselna uporaba določb KZ-1 v postopku o prekršku. V:DPD 2009. 1. natis. Ljubljana: GV založba, 2009, str. 85-94.- ŠUGMAN, Katja, AMBROŽ, Matjaž. Parole system inSlovenia : problems and perspectives. V: MEŠKO, Gorazd (ur.),TOMINC, Bernarda (ur.). Criminology and crime policy betweenhuman rights and effective crime control:: book of abstracts.[Cambridge]: The European Society of Criminology; [Ljubljana]:The Slovenian Academy of Sciences and Arts: The Faculty ofLaw: The Faculty of Criminal Justice and Security: The Instituteof Criminology at the Faculty of Law, 2009, 2009, str. 135-136. ]- The aim(s) of punishment: new perspectives - persistingproblems. V: MEŠKO, Gorazd (ur.), TOMINC, Bernarda(ur.). Criminology and crime policy between human rights andeffective crime control : book of abstracts. [Cambridge]: TheEuropean Society of Criminology; [Ljubljana]: The SlovenianAcademy of Sciences and Arts: The Faculty of Law: The Facultyof Criminal Justice and Security: The Institute of Criminologyat the Faculty of Law, 2009, 2009, str. 310-311.- AMBROŽ, Matjaž, MIHELJ PLESNIČAR, Mojca.Slovenia. V: WEYEMBERGH, Anne (ur.), SANTAMARIA,Veronica (ur.). The evaluation of European criminal law : theexample of the framework decision on combating trafficking inhuman beings, (Etudes européennes). Bruxelles: Editions del'Université de Bruxelles, cop. 2009, str. 301-313.- Prava pot prava. PP, Prav. praksa (Ljubl.), 7.5.2009, leto28, št. 18, str. 30.- AMBROŽ, Matjaž. Milica Antić Gaber (ur.), Violence inthe EU examined: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta,Ljubljana 2009, 199 strani, brezplačna publikacija (ISBN 978-961-237-301-6). Teor. praksa, nov.-dec. 2009, letn. 46, št. 6, str.876-878.- Varčno življenje. PP, Prav. praksa (Ljubl.), 22.1.2009, leto28, št. 2, str. 28.- Dr. Prešeren kot promotor. PP, Prav. praksa (Ljubl.),5.2.2009, leto 28, št. 5, str. 29.- Vprašanje sloga. PP, Prav. praksa (Ljubl.), 26.3.2009, leto28, št. 12, str. 28.- Kaj je sreča?. PP, Prav. praksa (Ljubl.), 23.4.2009, leto 28,št. 16/17, str. 36.- Karkoli gre. PP, Prav. praksa (Ljubl.), 3.9.2009, leto 28,št. 34, str. 29.243

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2- Nagrajevalni zakonik. PP, Prav. praksa (Ljubl.), 16.10.2009,leto 28, št. 40/41, str. 33.- SANCIN, Vasilka, ŠVARC, Dominika, AMBROŽ,Matjaž. Mednarodno pravo oboroženih spopadov. Ljubljana:Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje,2009. 481 str., graf. prikazi. ISBN 978-961-6600-19-4.- BAVCON, Ljubo, ŠELIH, Alenka, KOROŠEC, Damjan,AMBROŽ, Matjaž, FILIPČIČ, Katja. Kazensko pravo, Splošnidel. 5. izd. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 2009.567 str. ISBN 978-961-204-429-9.Beno ARNEJČIČ- Psihološka obzorja. Arnejčič, Beno (pisec recenzij 2009).Ljubljana: Društvo psihologov Slovenije. http://psy.ff.uni-lj.si/iGuests/Obzorja/default.html.Marko BOŠNJAK- Slovenia, Ne bis in idem. V: WEBER, Albrecht (ur.),PAVČNIK, Marijan (ur.), ŠINKOVEC, Janez (ur.), NOVAK, Aleš(ur.). Fundamental rights in Europe and North America. Leiden;Boston: M. Njihoff, 2001-, 2008, vol. Slovenia, str. SI 11-12.- Slovenia, Nulla poena sine lege. V: WEBER, Albrecht(ur.), PAVČNIK, Marijan (ur.), ŠINKOVEC, Janez (ur.),NOVAK, Aleš (ur.). Fundamental rights in Europe andNorth America. Leiden; Boston: M. Njihoff, 2001-, 2008, vol.Slovenia, str. SI 13-17.- Slovenia, Presumption of innocence. V: WEBER,Albrecht (ur.), PAVČNIK, Marijan (ur.), ŠINKOVEC, Janez(ur.), NOVAK, Aleš (ur.). Fundamental rights in Europe andNorth America. Leiden; Boston: M. Njihoff, 2001-, 2008, vol.Slovenia, str. SI 19-21.- BOŠNJAK, Marko, GALIČ, Aleš. Slovenia, Fair trial. V:WEBER, Albrecht (ur.), PAVČNIK, Marijan (ur.), ŠINKOVEC,Janez (ur.), NOVAK, Aleš (ur.). Fundamental rights in Europeand North America. Leiden; Boston: M. Njihoff, 2001-, 2008,vol. Slovenia, str. SI 27-37.- Avtor dodatnega besedila ZAGORAC, Dean (ur.). Rimskistatut Mednarodnega kazenskega sodišča in drugi dokumenti zuvodnimi pojasnili, (Zbirka Izobraževanje za človekove pravice,1). 2. Spremenjena in dopolnjena izd. Ljubljana: AmnestyInternational Slovenije, 2003-. Zv. 1-, ilustr.Sašo DOLENC- Eksperimentalna metafizika in informacijska interpretacijakvantne fizike. Analiza (Ljubl.), 2009, 4, letn. 13, str. 29-39.- Hobiti z otoka Flores: evolucija. Dnevnikov objektiv,3.1.2009, str. 30.- Usodna Grenlandija: nastanek celin in oceanov: AlfredLothar Wegener, sinonim za največji paradigmatski premikv zgodovini raziskovanja Zemlje, je v svojem času veljal začudaka. Dnevnikov objektiv, 10.1.2009, str. 30.- Znanost, ki te »zagrabi«. 7D (Marib.), 21.1.2009, str. 22-25.- Alan Turing: mož, ki je verjel, da lahko tudi stroji mislijo.Dnevnikov objektiv, 7.2.2009, str. 30.- Zakulisje Galilejevega procesa: Religija in znanost.Dnevnikov objektiv, 14.2.2009, str. 13.- Namišljeni bolniki v psihiatričnih bolnišnicah: Rosenhanoveksperiment. Dnevnikov objektiv, 21.2. 2009, str. 15.- Sivina na rajskem otoku: barvna slepota: Dalton je imelpreveč rdečih in premalo zelenih čepkov v očesu. Dnevnikovobjektiv, 24.2.2009, str. 30.- Večina je klonila pred avtoriteto: raziskovanje strukturnihvzrokov zlih dejanj. Dnevnikov objektiv, 28.2.2009, str. 13.- Ena tortica takoj ali dve malo kasneje? Eksperimentmarshmallow. Dnevnikov objektiv, 14.3.2009, str. 30.- Odzivi možganov na moralne dileme: eksperimentalnafilozofija. Dnevnikov objektiv, 21.3.2009, str. 13.- Angleški biokemik, ki je svetu razkril mogočnost kitajskeznanosti: Joseph Needham. Dnevnikov objektiv, 28.3.2009, str. 30.- Lovec na viruse: aids. Dnevnikov objektiv, 11.4.2009,str. 30.- Kdo v naši glavi se v resnici odloča? Racionalno – čustveno.Dnevnikov objektiv, 18.4.2009, str. 30.- Antropologi v laboratoriju: znanost o znanosti. Dnevnikovobjektiv, 25.4.2009, str. 30.- Kako je, če si sam svoja lutka? : znanost o znanosti.Dnevnikov objektiv, 9.5.2009, str. 30.- Kako se dojenčki učijo jezika: znanost o znanosti. Dnevnikovobjektiv, 16.5.2009, str. 22.- Tudi možgani starejših so prilagodljivi: plastični možgani.Dnevnikov objektiv, 23.5.2009, str. 30.- Riba, ki hodi : odkriti fosili. Dnevnikov objektiv,30.5.2009, str. 30.- Ida iz tropske Nemčije : spretna medijska akcija. Dnevnikovobjektiv, 6.6.2009, str. 30.- Vsak posameznik zgradi svoje možgane : kako možganiporajajo misli?. Dnevnikov objektiv, 13.6.2009, str. 30.- Divji otroci : miti in znanost. Dnevnikov objektiv, 4.7.2009, str. 30.- Negotova prihodnost interneta: generativna in sterilnatehnologija. Dnevnikov objektiv, 25.7.2009, str. 19.- Kaj lahko vemo o svetu atomov: 20. stoletje skozi dialognajvečjih. Dnevnikov objektiv, 14.8.2009, str. 30.- Častilci matematične neskončnosti: vera in znanost.Dnevnikov objektiv, 3.10.2009, str. 30.244

Zapisi- Ko gledamo, vidimo prihodnost?: človeški vid. Dnevnikovobjektiv, 24.10.2009, str. 25.- Pasterizacija heretičnih idej: spektakli in zamolčanja:Louis Pasteur, znanstvenik, ki bi ga danes z veseljem podprlavsaka država ali korporacija. Dnevnikov objektiv, 7.11.2009,str. 26.- Rojstvo znanosti iz duha magije: Francis Bacon. Dnevnikovobjektiv, 12.12.2009, str. 22.Katja FILIPČIČ- La Slovénie. Deviance soc., 2009, vol. 33, no. 3, str. 367-382.- Obravnavanje storilcev z izključeno ali zmanjšano prištevnostjov slovenski zakonodaji. V: Zbornik. 1. natis. Ljubljana:GV založba, 2009, str. 5-12.- Obravnavanje mladoletnih storilcev kaznivih dejanj – potrebujemospremembe? V: Dnevi slovenskih pravnikov 2009od 15.-17.10.2009, Portorož, (Podjetje in delo, Letn. 35, št. 6/7).Ljubljana: GV Založba, 2009, str. 1576-1585.- Položaj mladoletnih prestopnikov v kaznovalnem pravu. V:DPD 2009. 1. natis. Ljubljana: GV založba, 2009, str. 213-218.- MITAR, Miran, KURY, Helmut, MEŠKO, Gorazd, ŠIFRER,Jerneja, FILIPČIČ, Katja, KRAJNČAN, Mitja, KURDIJA, Slavko,RODE, Nino, SELINŠEK, Ladislav. Attitudes of students towardsrisk, crime and punishment in Slovenia 2009. V: MEŠKO, Gorazd(ur.), TOMINC, Bernarda (ur.). Criminology and crime policybetween human rights and effective crime control: book ofabstracts. [Cambridge]: The European Society of Criminology;[Ljubljana]: The Slovenian Academy of Sciences and Arts: TheFaculty of Law: The Faculty of Criminal Justice and Security:The Institute of Criminology at the Faculty of Law, 2009, str. 44.- Domestic violence reforms in Slovenia and in Europe. V:MEŠKO, Gorazd (ur.), TOMINC, Bernarda (ur.). Criminologyand crime policy between human rights and effective crimecontrol: book of abstracts. [Cambridge]: The EuropeanSociety of Criminology; [Ljubljana]: The Slovenian Academyof Sciences and Arts: The Faculty of Law: The Faculty ofCriminal Justice and Security: The Institute of Criminology atthe Faculty of Law, 2009, 2009, str. 60.- FILIPČIČ, Katja, PRELIĆ, Danijela. Deprivation ofliberty of juvenile offenders in Slovenia. V: MEŠKO, Gorazd(ur.), TOMINC, Bernarda (ur.). Criminology and crime policybetween human rights and effective crime control: book ofabstracts. [Cambridge]: The European Society of Criminology;[Ljubljana]: The Slovenian Academy of Sciences and Arts: TheFaculty of Law: The Faculty of Criminal Justice and Security: TheInstitute of Criminology at the Faculty of Law, 2009, str. 135.- Community service – new method of correction of juvenileoffenders in Slovenia. V: MEŠKO, Gorazd (ur.), KURY, Helmut(ur.). Crime policy, crime control and crime prevention –Slovenian perspectives. Ljubljana: Tipografija, 2009, str. 203-230.- Legal responses to domestic violence: promises and limits.V: ANTIĆ, Milica G. (ur.). Violence in the EU examined: policieson violence against women, children and youth in 2004 EUaccession countries. 1st ed. Ljubljana: Faculty of Arts, 2009, 2009,str. 115-123.- Legal aspects of corporal punishment of children inthe family. V: KORNHAUSER, Pavle (ur.). Youth withoutcorporal punishment for our children. Ljubljana: SlovenianAssociation of Friends of Youth, 2009, str. 71-83.- FILIPČIČ, Katja, SELINŠEK, Liljana, JENULL, Hinko,MAČEK GUŠTIN, Špela, PERPAR, Matej. Zakon o prekrških(ZP-1): s komentarjem, (Nova slovenska zakonodaja). 1. natis.Ljubljana: GV založba, 2009. 969 str.- BAVCON, Ljubo, ŠELIH, Alenka, KOROŠEC, Damjan,AMBROŽ, Matjaž, FILIPČIČ, Katja. Kazensko pravo, Splošni del.5. Izd. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 2009. 567 str.- (Ne)moč kazenskega prava pri zmanjševanju nasilja vdružini: [predavanje na Dnevu raziskovalnih in strokovnihprispevkov učiteljev in sodelavcev Pravne fakultete v Ljubljaniob 90. obletnici fakultete, Ljubljana, 7.10.2009]. Ljubljana:Pravna fakulteta, 2009.Matjaž JAGER- Kantova ideja družbe, ki temelji na svobodi in enakostičlanov. Zb. Znan. Razpr. (Prav. Fak.), 2009, letn. 69, str. 111-141.- Socialna država, obseg kriminalitete in strogost kaznovanja– primerjalna umestitev Slovenije. V: Zbornik. 1. Natis.1. Konferenca kazenskega prava in kriminologije. Ljubljana:GV založba, 2009, str. 39-42.- Slovenia: crime policy in time of change. V: MEŠKO,Gorazd (ur.), TOMINC, Bernarda (ur.). Criminology andcrime policy between human rights and effective crimecontrol: book of abstracts. [Cambridge]: The EuropeanSociety of Criminology; [Ljubljana]: The Slovenian Academyof Sciences and Arts: The Faculty of Law: The Faculty ofCriminal Justice and Security: The Institute of Criminology atthe Faculty of Law, 2009, 2009, str. 71.- ŠUGMAN, Katja, JAGER, Matjaž. Judicial resolution of»the battle of pillars« and the idea of using criminal law asthe »self-evidently necessary« policy tool. V: BRAUM, Stefan(ur.), WEYEMBERGH, Anne (ur.). Le contrôle juridictionneldans l'espace pénal européen. 3e ed. Bruxelles, 2009.Zoran KANDUČ- Nasilje, nadzorovanje in (post)moderna kultura v kriminološkiperspektivi. Rev. Krim. Kriminol., jan.-mar. 2009,letn. 60, št. 1, str. 25-40.- Prevare, prevarantstvo in prevaranti: preliminarna kriminološkaanaliza. Rev. Krim. Kriminol., jul.-sep. 2009, letn.60, št. 3, str. 223-237.245

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2- (Samo)prevara kot način individualnega in kolektivnegaživljenja: Branje. Emzin (Ljubl.), jun. 2009, letn. XIX, št. 1-2,str. 88-89.- Normalnost kriminalitete: nove oblike represije. Dnevnikovobjektiv, 14. avg. 2009, str. 7-9.- Crime and structural violence as ideological and materialfactors in the destructive construction of post-socialist (Slovene)society. V: MEŠKO, Gorazd (ur.), TOMINC, Bernarda (ur.).Criminology and crime policy between human rights andeffective crime control: book of abstracts. [Cambridge]: TheEuropean Society of Criminology; [Ljubljana]: The SlovenianAcademy of Sciences and Arts: The Faculty of Law: The Facultyof Criminal Justice and Security: The Institute of Criminologyat the Faculty of Law, 2009, 2009, str. 145-146.- On various aspects of prevention in the post-modernsociety. V: MEŠKO, Gorazd (ur.), KURY, Helmut (ur.). Crimepolicy, crime control and crime prevention – Slovenianperspectives. Ljubljana: Tipografija, 2009, str. 59-96- Zygmunt Bauman: Identiteta – pogovori z BenedettomVecchijem. Rev. Krim. Kriminol., jan.-mar. 2009, letn. 60, št.1, str. 58-60.- Joachim Bauer: Princip človeškosti. Rev. Krim. Kriminol.,jul.-sep. 2009, letn. 60, št. 3, str. 258-261.- Ljudje smo, čeprav hočejo, da bi bili blago: [intervju].Dnevnikov objektiv, 24. dec. 2009, str. 19-21, fotogr.- Družinsko življenje in drugi zločini = La vita familiaree altri crimini. V: Kreutzerjeva sonata: premiera 13. 3. 2009: [gledališki list]. Trst: Slovensko stalno gledališče, 2009, str.15-19, 34-39.- KANDUČ, Zoran, ZAVRŠNIK, Aleš, KMET, Saša,PETROVEC, Dragan, MIHELJ PLESNIČAR, Mojca. Ženske,nasilje, viktimizacije in (kazensko)pravni sistem v kriznemkontekstu postmodernizacijskih transformacij, (Raziskava, št.161). Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti vLjubljani, 2009. 95 f. [Saša KMET- KMET, Saša, ŠPERNJAK, David. Hipnoza v sodnipsihologiji in (slovenskem) kazenskem postopku. Rev. Krim.Kriminol., apr.-jun. 2009, letn. 60, št. 2, str. 106-117- Emocionalno in spolno nasilje v partnerskih razmerjih.Rev. Krim. Kriminol., okt.-dec. 2009, letn. 60, št. 4, str. 320-331.- (Ne)avtoriteta pravosodja v kontekstu aktualnih izzivov.PP, Prav. Praksa (Ljubl.), 11. jun.2009, leto 28, št. 23, str. 9-11.- Kazniva dejanja zoper čast in dobro ime – ki to so ali niso?PP, Prav. Praksa (Ljubl.), 12. nov. 2009, letn. 28, št. 44, str. 14-15.- Psihologija (čustev) in (kazensko) pravo – med redukcionizmomin paralizo. PP, Prav. Praksa (Ljubl.), 26. nov. 2009, letn.28, št. 46, str. 18-19.- Some psychological and legal aspects of fan violence. V:MEŠKO, Gorazd (ur.), TOMINC, Bernarda (ur.). Criminologyand crime policy between human rights and effectivecrime control: book of abstracts. The European Society ofCriminology; [Ljubljana]: The Slovenian Academy of Sciencesand Arts: The Faculty of Law: The Faculty of Criminal Justiceand Security, The Institute of Criminology at the Faculty ofLaw, 2009, 2009, str. 142- 9. Letna konferenca Evropskega združenja za kriminologijo– vtisi z (in okoli) konference, (Ljubljana, 9.-12. 9.2009). Rev. Krim. Kriminol., okt.-dec. 2009, letn. 60, št. 4, str.371-375.- KANDUČ, Zoran, ZAVRŠNIK, Aleš, KMET, Saša,PETROVEC, Dragan, MIHELJ PLESNIČAR, Mojca. Ženske,nasilje, viktimizacije in (kazensko)pravni sistem v kriznemkontekstu postmodernizacijskih transformacij, (Raziskava, št.161). Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakultetiv Ljubljani, 2009. 95 f.Damjan KOROŠEC- NOVAK, Barbara, KOROŠEC, Damjan. Das neue slowenischeGesetz über Patientenrechte. Jusletter (Bern), 2009,str. 1-6. http://www.weblaw.ch/de/content-edition/jusletter/jusletter.asp.- Konkretno ogrožanje človekovega življenja na cesti. PP,Prav. Praksa (Ljubl.), 26. nov. 2009, letn. 28, št. 46, pril. Str.II-V.- O pojmih napaka in zmota pri ugotavljanju pravne odgovornosti.Isis (Ljubl.), avg. 2009, leto 18, št. 8/9, str. 34-37.- O kaznovalnopravni odgovornosti za napake pri internemstrokovnem nadzoru v zdravstvu: poročilom javnih občilo zadevi Nekrep ob rob. PP, Prav. Praksa (Ljubl.), 26. mar.2009, leto 28, št. 12, str. 6-8.- Mednarodno kazensko pravo v KZ-1: genocid. 1: mučenje.3. PP, Prav. Praksa (Ljubl.), 2009, letn. 28, št. 22, str.18-19, 2009, letn. 28, št. 24/25, str. 20-21.- Nove tendencije u biomedicinskom krivičnom pravu.V: VUČKOVIĆ, Branko (ur.). Perspektive daljeg razvojakrivičnog zakonodavstva Crne Gore, (Crnogorska revija zakrivično pravo i kriminalnu politiku, God. 2, br. 1). Budva:Udruženje za krivično pravo i kriminalnu politiku Crne Gore,2009, str. 119-134- Kazenska represija v biomedicini. V: Zbornik. 1. natis.Ljubljana: GV založba, 2009, str. 121-129.- Krivična djela korupcije prema novom krivičnom zakonodavstvuu Sloveniji. Pravo i pravda (Sarajevo), 2009, god. 8,br. 1, str. 21-37.- Corruption – where is Slovenia through the eyes ofcomparative substantive criminal law. V: NOGO, Sreten(ur.). Tematski međunarodni naučni skup Korupcija i ljudske246

Zapisislobode, Tara, od 20.-24. maja 2009. Beograd: Združenje zameđunarodno krivično pravo: Intermex, 2009, str. 118-130.- Kazniva napaka v zdravstvu: kazenska odgovornost.V: Etika v belem: 7. posvet z naslovom Napaka v zdravstvuin njena obravnava, Bled 23.-24 okt. 2009. Bled: Agencija zamenagement, okt. 2009, str. 1-6.- Sexuelle Nötigung und Vergewaltigung – im strafrechtlichenund viktimologischen Spannungsverhältniszweier Straftatbestände. V: TURKOVIĆ, Ksenija (ur.),MARŠAVELSKI, Aleksandar (ur.), ROKSANDIĆ VIDLIČKA,Sunčana (ur.). Liber amicorum Zvonimir Šeparović: odkaznenog prava do viktimologije: zbornik radova u čast80. rođendana profesora emeritusa Zvonimira Šeparovića.Zagreb: Pravni fakultet, 2009, str. 199-216.- BALAŽIC, Jože, KOROŠEC, Damjan, NOVAK, Barbara,BRULC, Urban, IVANC, Blaž, KRALJ, Katarina, PIRC MUSAR,Nataša, ROBIDA, Andrej. Zakon o pacientovih pravicah(ZpacP) s komentarjem, (Nova slovenska zakonodaja). 1.natis. Ljubljana: GV založba, 2009. 437 str., obrazci.- BAVCON, Ljubo, ŠELIH, Alenka, KOROŠEC, Damjan,AMBROŽ, Matjaž, FILIPČIČ, Katja. Kazensko pravo, Splošnidel. 5. Izd. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 2009.567 str.- Revolutionäre Elemente in der neuen strafrechtlichenRegelung der Patienteneinwilligung in Slowenien: [predavanjena mednarodnem znanstvenem srečanju]. Dvesto letfrancoskega Kazenskega zakonika, Ljubljana, 4. sep. 2009.Ljubljana: Pravna fakulteta, 2009.Mojca MIHELJ PLESNIČAR- PETROVEC, Dragan, MIHELJ PLESNIČAR, Mojca.Percepcija ženske kriminalitete z vidika odmere kazni. Rev.Krim. Kriminol., apr.-jun. 2009, letn. 60, št. 2, str. 91-105.- MIHELJ PLESNIČAR, Mojca, ŠUGMAN, Katja.Implementacija in percepcija načela vzajemnega priznavanjav slovenskem kazenskem pravu. Zb. Znan. Razpr. (Prav. Fak.1991), 2009, letn. 69, str. 203-228.- Procedural aspects of sentencing. V: MEŠKO, Gorazd(ur.), TOMINC, Bernarda (ur.). Criminology and crimepolicy between human rights and effective crime control:book of abstracts. [Cambridge]: The European Society ofCriminology; [Ljubljana]: The Slovenian Academy of Sciencesand Arts: The Faculty of Law: The Faculty of Criminal Justiceand Security: The Institute of Criminology at the Faculty ofLaw, 2009, 2009, str. 308.- PETROVEC, Dragan, MIHELJ PLESNIČAR, Mojca.Perception of female criminality through sentencing. V:MEŠKO, Gorazd (ur.), KURY, Helmut (ur.). Crime policy,crime control and crime prevention – Slovenian perspectives.Ljubljana: Tipografija, 2009, str. 165-119- AMBROŽ, Matjaž, MIHELJ PLESNIČAR, Mojca. Slovenia.V: WEYEMBERGH, Anne (ur.), SANTAMARIA,Veronica (ur.). The evaluation of European criminal law: theexample of the framework decision on combating traffickingin human beings, (Etudes européennes). Bruxelles: Editionsde l'Université de Bruxelles, cop. 2009, str. 301-313.- ŠUGMAN, Katja, MIHELJ PLESNIČAR, Mojca. Mutualrecognition in the context of Slovenian criminal law. V:VERNIMMEN-VAN TIGGELEN, Gisele (ur.), SURANO,Laura (ur.), WEYEMBERGH, Anne. The future of mutualrecognition in criminal matters in the European Union,(Etudes européennes). Bruxelles: Ed. de l'Université deBruxelles, cop. 2009, str. 501-522.- KANDUČ, Zoran, ZAVRŠNIK, Aleš, KMET, Saša, PE-TROVEC, Dragan, MIHELJ PLESNIČAR, Mojca. Ženske,nasilje, viktimizacije in (kazensko)pravni sistem v kriznemkontekstu postmodernizacijskih transformacij, (Raziskava, št.161). Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakultetiv Ljubljani, 2009. 95 f.Mitja MURŠIČ- Kaznivo dejanje razžalitve: neustrezno poimenovanje?PP, Prav. Praksa (Ljubl.), 2009, letn. 28, št. 48, str. 17-18.- Criminology of emotion. V: MEŠKO, Gorazd (ur.),TOMINC, Bernarda (ur.). Criminology and crime policybetween human rights and effective crime control : book ofabstracts. The European Society of Criminology; [Ljubljana]:The Slovenian Academy of Sciences and Arts: The Facultyof Law: The Faculty of Criminal Justice and Security: TheInstitute of Criminology at the Faculty of Law, 2009, 2009, str.172-173.- Predstavitev ESS projekta o nasilju v šoli. V: Mednarodnakonferenca o otrokovih pravicah in zaščiti pred nasiljem(Elektronski vir). Ljubljana: Varuh človekovih pravic, 2009.http://www.va-ruh-rs.si/projekti-in-promocija/projekti/mednarodna-konferenca-o-otrokovih-pravicah-in-zaščitipred-nasiljem/?L=Dragan PETROVEC- PETROVEC, Dragan, MIHELJ PLESNIČAR, Mojca.Percepcija ženske kriminalitete z vidika odmere kazni. Rev.Krim. Kriminol., apr.-jun. 2009, letn. 60, št. 2, str. 91-105.- Zapor – poraz? PP, Prav. Praksa (Ljubl.), 3. sep. 2009,leto 28, št. 34, str. 3.- Še o prenatrpanosti zaporov in sodstvu. PP, Prav. Praksa(Ljubl.), 17.9.2009, leto 28, št. 36, str. 17.- Istospolne družine, moralni rob in Halid-Velik Levstik.PP, Prav. Praksa (Ljubl.), 5. 11.2009, leto 28, št. 43, str. 12-13.- Čast in dobro ime – med pravom in psihologijo. PP, Prav.Praksa (Ljubl.), 19.11.2009, leto 28, št. 45, str. 19-20.247

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2- Kaznovanje kot družbeni ideal: nove oblike represije: vobjektivu. Dnevnikov objektiv, 14.8.2009, str. 4.- Kako lahko je sovražiti: kolektivno zlo. Dnevnikovobjektiv, 7.3.2009, str. 7.- Argumenti moči: kriminal in ukrepi: Ali lahko na podlagitragedije v Globalu in njej podobnih sklepamo na globalnosliko Slovenije? Dnevnikov objektiv, 23.5.2009, str. 7.- Sežanska tragedija kot mrhovišče: ob rob knjigi DamjaneŽišt. Dnevnikov objektiv, 5.12.2009, str. 13.- Popolna brezčutnost: zločin ali tragedija v Sežani.Dnevnikov objektiv, 11.4.2009, str. 15.- Kakšne zapore si želimo? Prazne: varnostno-kaznovalnapolitika. Dnevnikov objektiv, 10.10.2009, str. 23.- Primer: Josip Zagajski in tretja svetovna vojna: medijskahisterizacija. Dnevnikov objektiv, 25.7.2009, str. 27.- Nenadni vznik morale: pogoltnost v demokraciji. Dnevnikovobjektiv, 31.1.2009, str. 30.- Vnučki v najlepših letih. Dnevnikov objektiv, 3.1.2009,str. 31.- Varnost v Ljubljani. Ljubljana, jan./feb. 2009, letn. 14, št.½, str. 82-83.- Penology heritage: back to the future. V: MEŠKO, Gorazd(ur.), TOMINC, Bernarda (ur.). Criminology and crimepolicy between human rights and effective crime control:book of abstracts. [Cambridge]: The European Society ofCriminology; [Ljubljana]: The Slovenian Academy of Sciencesand Arts: The Faculty of Law: The Faculty of Criminal Justiceand Security: The Institute of Criminology at the Faculty ofLaw, 2009, 2009, str. 134-135.- PETROVEC, Dragan, MIHELJ PLESNIČAR, Mojca.Perception of female criminality through sentencing. V:MEŠKO, Gorazd (ur.), KURY, Helmut (ur.). Crime policy,crime control and crime prevention – Slovenian perspectives.Ljubljana: Tipografija, 2009, str. 165-119.- Violence in the media: (selected cases in Slovene media). V:MEŠKO, Gorazd (ur.), COCKCROFT, Tom (ur.), CRAWFORD,Adam (ur.), LEMAITRE, André (ur.). Crime, media and fear ofcrime. Ljubljana: Tipografija, 2009, str. 107-117.- Utrinki iz življenja za rešetkami. PP, Prav. Praksa (Ljubl.),2009, leto 28, št. 20, str. 30-31.- Izkušnje različnih svobod in režimov: 85 let profesorjaLjuba Bavcona. Dnevnik, 19.5.2009, str. 18.- Varnost – kategorični imperativ?. PP, Prav. Praksa(Ljubl.), 16.4.2009, leto 28, št. 15, str. 18-19.- KANDUČ, Zoran, ZAVRŠNIK, Aleš, KMET, Saša,PETROVEC, Dragan, MIHELJ PLESNIČAR, Mojca. Ženske,nasilje, viktimizacije in (kazensko)pravni sistem v kriznemkontekstu postmodernizacijskih transformacij, (Raziskava, št.161). Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakultetiv Ljubljani, 2009. 95 f.Renata SALECL- Society of choice. Differences (Bloomingt. Indiana),Spring 2009, vol. 20, no. 1, str. 157-180.- Himalaja in etos kapitalizma: Eros in tanatos. Delo(Ljubl.), 21.11.2009, fotogr.- Starši in krivda: pomisleki. Delo (Ljubl.), 28.11.2009, fotogr.- Tonemo s plapolajočimi zastavami. Delo (Ljubl.), 24.1.2009, leto 51, št. 19.- Komu zaupati?. Delo (Ljubl.), 11.7.2009, leto 51, št. 158.- Gospodar: pomisleki. Delo (Ljubl.), 3.10.2009, leto 51,št. 229, fotogr.- Končna izbira: pomisleki. Delo (Ljubl.), 8.8.2009, str. 32.- Otroci med željo in zahtevo: pomisleki. Delo (Ljubl.),28.2.2009, str. 32.- MOORE, Henrietta L., SALECL, Renata. Popolna prihodnost:možgani, tablete in izbrisani spomini. Delo (Ljubl.),6.6.2009, str. 35.- Tek na mestu: pomisleki. Delo (Ljubl.), 24.12.2009, str.40, fotogr.- Anxiety and guilt in limitless society. V: Anxiety, theaffect of the real: english-speaking seminar in Paris, Thursday,Friday and Saturday June 28, 29, and 30, 2007. Paris: TrefleCommunication, 2009, str. 33-53.- Revščina kot izbira. Delo (Ljubl.), 5.9.2009, leto 51, št.204, str. 40, ilustr.- Kaj je v nas več kot mi sami?. Delo (Ljubl.), 30.10.2009,leto 51, št. 252, str. 40, ilustr.- MALIČEV, Patricija. Podoba pred besedo: intervju: RenataSalecl. Emzin (Ljubl.), jun. 2009, letn. XIX, št. 1-2, str. 12-17.- Pohlep nas bo pogubil: Kandidatka za Slovenko leta2008. Jana (Ljubl.), 6.1.2009, letn. 37, št. 1, str. 18.- Strah je hujši kot resnična nevarnost: Dr. Renata Salecl otesnobi, ki jo povzroča strah pred katastrofami. Jana (Ljubl.),25.9.2009, letn. 37, pos. Št., str. 35-37.- Ne boj se, Urška! = Fear not, Urška!. V: SOBAN, Tamara(ur.), BADOVINAC, Zdenka. Muzej na cesti: Modernagalerija, 23.9.-19.10.2008: Museum of Modern Art Ljubljana,23 september – 19 october 2008. Ljubljana: Moderna galerija;Berlin: Revolver, 2009, 2008, str. 76.- Renata Salecl, sociologinja, filozofinja. Nedelo (Ljubl.),10.5.2009, leto 15, št. 19, str. 18, portret.- (Per)wersje miłości i nienawiści. Subversion, 2009. 266str., fotogr.- Über Angst. Wien: Turia, Kant, cop. 2009. 222 str.248

ZapisiAlenka ŠELIH- Kriminalni politika mezi lidskymi pravy a ucinnympokracovanim kriminality. Trestněprávní revue, 13. Lis. 2009,8. Rocnik, 11, str. 342-344.- General trends of crime policy in Europe and Slovenia.V: MEŠKO, Gorazd (ur.), KURY, Helmut (ur.). Crime policy,crime control and crime prevention – Slovenian perspectives.Ljubljana: Tipografija, 2009, str. 43-58- Inkluzivna šola – pravica otrok in obveznost države.Delo (Ljubl.), 8.6.2009, str. 10.- Načelo sorazmernosti in kazenske sankcije. V: Dnevislovenskih pravnikov 2009 od 15. do 17. oktobra, Portorož,(Podjetje in delo, Letn. 35, št. 6/7). Ljubljana: GV Založba,2009, str. 1357-1368.- (Ne)diskriminacija in obrobne skupine ljudi. V:ROVŠEK, Jernej (ur.), KALČINA, Liana (ur.). 60-letnicasprejema Splošne deklaracije OZN o človekovih pravicah, 15-letnica sprejema Zakona o varuhu človekovih pravic: zbornikprispevkov z mednarodne konference v Ljubljani 2008:collection of written contributions from the internationalconference in Ljubljana 2008. Ljubljana: Varuh človekovihpravic Republike Slovenije: = The Human Rights Ombudsmanof the Republic of Slovenia, 2009, str. 44-48.- Crime policy between effective crime control and humanrights protection. V: MEŠKO, Gorazd (ur.), TOMINC, Bernarda(ur.). Criminology and crime policy between human rights andeffective crime control : book of abstracts. [Cambridge]: TheEuropean Society of Criminology; [Ljubljana]: The SlovenianAcademy of Sciences and Arts: The Faculty of Law: The Facultyof Criminal Justice and Security: The Institute of Criminologyat the Faculty of Law, 2009, 2009, str. 25.- Crime and globalisation. V: MEŠKO, Gorazd (ur.),TOMINC, Bernarda (ur.). Criminology and crime policybetween human rights and effective crime control : book ofabstracts. [Cambridge]: The European Society of Criminology;[Ljubljana]: The Slovenian Academy of Sciences and Arts: TheFaculty of Law: The Faculty of Criminal Justice and Security:The Institute of Criminology at the Faculty of Law, 2009, 2009,str. 25-26.- Children's rights as part of human rights in Slovenia.V: KORNHAUSER, Pavle (ur.). Youth without corporalpunishment for our children. Ljubljana: Slovenian Associationof Friends of Youth, 2009, str. 66-70.- Aleksander Vasiljevič Maklecov. V: PAVČNIK, Marijan(ur.). Izročilo pravne znanosti. 1. Natis. Ljubljana: GV založba,2008, str. 629-632.- BAVCON, Ljubo, ŠELIH, Alenka, KOROŠEC, Damjan,AMBROŽ, Matjaž, FILIPČIČ, Katja. Kazensko pravo, Splošnidel. 5. Izd. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 2009.567 str.- Načelo sorazmernosti in kazenske sankcije. V: Dnevislovenskih pravnikov 2009 od 15.-17.10., Portorož, (Podjetjein delo, Letn. 35, št. 6/7). Ljubljana: GV Založba, 2009, str.1357-1368.- Crime policy between effective crime control andhuman rights protection. V: MEŠKO, Gorazd (ur.), TOMINC,Bernarda (ur.). Criminology and crime policy betweenhuman rights and effective crime control : book of abstracts.[Cambridge]: The European Society of Criminology;[Ljubljana]: The Slovenian Academy of Sciences and Arts: TheFaculty of Law: The Faculty of Criminal Justice and Security:The Institute of Criminology at the Faculty of Law, 2009, 2009,str. 25.- Zgražamo se nad nasiljem, ki je blizu, mrtvi civilistiv Iraku pa nas puščajo hladne : o človekovih pravicah invarnosti. Delo (Ljubl.), sobotna priloga, 19.9.2009, str. 20-22.- Človekove pravice so padle v drugi ali celo tretji plan:[intervju]. Dnevnikov objektiv, 14.8.2009, str. 5-7.Katja ŠUGMAN STUBBS- MIHELJ PLESNIČAR, Mojca, ŠUGMAN, Katja.Implementacija in percepcija načela vzajemnega priznavanjav slovenskem kazenskem pravu. Zb. Znan. Razpr. (Prav. Fak.1991), 2009, letn. 69, str. 203-228.- Evropski dokazni nalog v kazenskih zadevah. PP, Prav.Praksa (Ljubl.), 19.2.2009, leto 28, št. 7/8, str. 23-25.- Koncept novega kazenskega postopka ob inkvizitornegak adversarnemu. V: Dnevi slovenskih pravnikov 2009 od 15.Do 17. Oktobra, Portorož, (Podjetje in delo, Letn. 35, št. 6/7).Ljubljana: GV Založba, 2009, str. 1113-1122.- ŠUGMAN, Katja, AMBROŽ, Matjaž. Parole system inSlovenia: problems and perspectives. V: MEŠKO, Gorazd(ur.), TOMINC, Bernarda (ur.). Criminology and crime policybetween human rights and effective crime control : book ofabstracts. The European Society of Criminology; [Ljubljana]:The Slovenian Academy of Sciences and Arts: The Faculty ofLaw: The Faculty of Criminal Justice and Security: The Instituteof Criminology at the Faculty of Law, 2009, 2009, str. 135-136.- ŠUGMAN, Katja, NOVAK, Aleš, NOVAK, Barbara.Slovenia, Right to liberty and security. V: WEBER, Albrecht(ur.), PAVČNIK, Marijan (ur.), ŠINKOVEC, Janez (ur.),NOVAK, Aleš (ur.). Fundamental rights in Europe andNorth America. Leiden; Boston: M. Njihoff, 2001-, 2008, vol.Slovenia, str. SI 47-86.- ŠUGMAN, Katja, JAGER, Matjaž. Judicial resolution of»the battle of pillars« and the idea of using criminal law asthe »self-evidently necessary« policy tool. V: BRAUM, Stefan(ur.), WEYEMBERGH, Anne (ur.). Le contrôle juridictionneldans l'espace pénal européen. 3e ed. Bruxelles: Editions del'Université de Bruxelles, 2009, str. 23-36.- ŠUGMAN, Katja, GORKIČ, Primož. Denial of guilt. V:KEIJZER, Nico (ur.), SLIEDREGT, E. van (ur.). The Europeanarrest warrant in practice. Hague: TMC Asser Press, 2009, str.229-243.249

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2- ŠUGMAN, Katja, GORKIČ, Primož. Abuse of theEuropean arrest warrant system. V: KEIJZER, Nico (ur.),SLIEDREGT, E. van (ur.). The European arrest warrant inpractice. Hague: TMC Asser Press, 2009, str. 245-264.- ŠUGMAN, Katja, MIHELJ PLESNIČAR, Mojca. Mutualrecognition in the context of Slovenian criminal law. V:VERNIMMEN-VAN TIGGELEN, Gisele (ur.), SURANO,Laura (ur.), WEYEMBERGH, Anne. The future of mutualrecognition in criminal matters in the European Union,(Etudes européennes). Bruxelles: Ed. de l'Université deBruxelles, cop. 2009, str. 501-522.Aleš ZAVRŠNIK- Nove možnosti za kršitve in zaščito. PP, Prav. Praksa(Ljubl.), 11.6.2009, leto 28, št. 23, str. 29.- Intesifying cyber-surveillance: paving the way to witchhunt?V: MEŠKO, Gorazd (ur.), TOMINC, Bernarda (ur.).Criminology and crime policy between human rights andeffective crime control : book of abstracts. [Cambridge]: TheEuropean Society of Criminology; [Ljubljana]: The SlovenianAcademy of Sciences and Arts: The Faculty of Law: The Facultyof Criminal Justice and Security: The Institute of Criminologyat the Faculty of Law, 2009, 2009, str. 175.- Identiteta: pogovori z Benedettom Vecchijem. PP, Prav.Praksa (Ljubl.), 19.2.2009, leto 28, št. 7/8, str. 37.- Zapori revščine. PP, Prav. Praksa (Ljubl.), 16.4.2009, leto28, št. 15, str. 30-31.- Gospa tožilka. PP, Prav. Praksa (Ljubl.), 3.9.2009, leto 28,št. 34, str. 30-31.- Kazenska in kaznovalna zakonodaja. PP, Prav. Praksa(Ljubl.), 8.10.2009, leto 28, št. 39, str. 30-31.- Avtobiografija: Martin Luther King ml.: (Založba Sanje,2008, 415 strani). PP, Prav. Praksa (Ljubl.), 17.12.2009, letn.28, št. 49/50, str. 37.- Mireille Delmas-Marty: Preureditev oblasti – domišljijskesile prava. Rev. Krim. Kriminol., jan.-mar. 2009, letn. 60, št. 1,str. 61-63.- Stephane Leman-Langlois (ed.): Technocrime. Technology,crime and social control: (Tehnokriminologija.Tehnologija, kriminaliteta in družbeni nadzor). Rev. Krim.Kriminol., apr.-jun. 2009, letn. 60, št. 2, str. 162-165.- Ali želite, da vam sodi računalnik? Informacijskatehnologija v sistemih družbenega nadzorstva. PP, Prav.Praksa (Ljubl.), 26.3.2009, leto 28, št. 12, str. 3.- Osmi letni kongres Evropskega združenja zakriminologijo »Kriminologija v javni sferi« : Edinburg, 2.-5.September 2008. Rev. Krim. Kriminol., okt.-dec. 2008, št. 4,str. 383-386.- Poročilo s konference »Sodobni izzivi informacijskevarnosti«: Freiburg i. Br., Nemčija, 12.-14. Maj 2009. Rev.Krim. Kriminol., apr.-jun. 2009, letn. 60, št. 2, str. 181-184.- Homo criminalis: upodobitve zločinskega subjekta vvisokotehnološki družbi tveganja. 1. Natis. Ljubljana: Inštitutza kriminologijo pri Pravni fakulteti, 2009. 237 str.- KANDUČ, Zoran, ZAVRŠNIK, Aleš, KMET, Saša,PETROVEC, Dragan, MIHELJ PLESNIČAR, Mojca. Ženske,nasilje, viktimizacije in (kazensko)pravni sistem v kriznemkontekstu postmodernizacijskih transformacij, (Raziskava, št.161). Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakultetiv Ljubljani, 2009. 95 f.- Max-Planck-Institut, Freiburg i. Br., 12.-14. Maj 2009,ZAVRŠNIK, Aleš. Criminal justice systems' (over)reactionsto IT threats: [predavanje na mednarodni konferenci]Current Issues in IT Security: Interdisciplinary Conference:[organiziral] Max-Planck-Institut für ausländisches undinternationales Strafrecht, Freiburg i. Br., 12.-14. Maj 2009.Freiburg i. Br., 2009.- Konferenca Informatika in pravo (INPRO 2009), Maribor,11.6.2009, ZAVRŠNIK, Aleš. Vpliv tehnologije nakriminaliteto in na kazenskopravno odzivnje: [vabljenopredavanje na konferenci] : [organizatorji Pravna fakultetaUniverze v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko,računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, Center zapravno informatiko in svetovanje]. Maribor, 2009.10 Pedagoško delo delavcev inštituta, ki so vrednem delovnem razmerju na inštitutuSašo Dolenc: Na Fakulteti za humanistične študije vKopru Univerze za Primorsko je predaval predmet Filozofijageografije.Matjaž Jager: Na podiplomskem študiju na Pravni fakultetiUniverze v Ljubljani je imel 27. 2. predavanje na temo korupcije.Od 15. do 26. 6. je predaval kriminologijo na podiplomskemštudiju International Art Crime Studies v organizaciji ARCA,ki je potekal v Ameliji (Italija). Od oktobra do decembra je napodiplomskem študiju na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljanipredaval na temo beloovratniška kriminaliteta. Od 9. do11. 12. je kot gostujoči profesor predaval na podiplomskemštudiju Droit Penal Europeen des Affaires na Pravni fakultetiUniverze v Luxembourgu (Luksemburg) predmet Theoriesand prevention.Zoran Kanduč: Na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljanije imel na podiplomskem študiju kazenskega prava inkriminologije predavanja v okviru predmeta Viktimologija.Na isti fakulteti je imel na podiplomskem študiju kazenskegaprava in kriminologije predavanja v okviru predmeta250

ZapisiKriminologija. Na Fakulteti za varnostne vede Univerze vMariboru je na magistrskem študiju izvajal predmet Sociološkiin filozofski vidiki v kriminologiji, na doktorskem študiju papredmet Družbena kontrola v postmoderni družbi.Saša Kmet: Na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljanije imel 2. 3. na dodiplomskem študiju socialne pedagogikepri predmetu Osnove prava in kriminologije predavanje znaslovom Uvod v materialno kazensko pravo in kaznivodejanje detomora. Pri istem predmetu je sodeloval pri izvedbiseminarjev. Na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani je nadodiplomskem študiju pri predmetih Sodna psihologija inKriminologija opravil delovna mentorstva pri več diplomskihnalogah, pregledal je seminarske naloge ter vodil večstrokovnih ekskurzij.Mojca Mihelj Plesničar: Od februarja do maja je imela kotvabljena predavateljica predavanja na Fakulteti za varnostnevede Univerze v Mariboru pri predmetu Penologija ter naPedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani pri predmetu Osnoveprava in kriminologija.M(o)ther Trouble, Birkbeck College, University of London;junija v Parizu Hooking up: Love Between Seduction andFrustration, lecture at the seminar Sexual Identification andthe Unconscious; septembra v Sao Paolu Tyranny of choice:Subjectitity in Late Capitalism, lecture at Fundacao GetulioVargas, Sao Paolo; Hooking up: Love Between Seductionand Frustration, keynote lecture at conference on SocialPathologies, Dept. of Philosophy, University of Sao Paolo.Aleš Završnik: Na magistrskem študiju Fakultete zavarnostne vede Univerze v Mariboru je predaval predmetZasebnost in nadzor v informacijski družbi. Na podiplomskemštudiju kriminologije na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljanije imel predavanja pri predmetu kriminologije.Zbral in uredil Franc BrincMitja Muršič: Od februarja do maja je imel kot vabljenipredavatelj več predavanj na Fakulteti za varnostne vedeUniverze v Mariboru pri predmetu Penologija. Na istifakulteti je marca imel kot vabljeni predavatelj predavanje pripredmetu Viktimologija. Na Pedagoški fakulteti Univerze vLjubljani – smer socialna pedagogika je pri predmetu Osnoveprava in kriminologija predaval, vodil seminarje in opravljalkonzultacije. Dne 2. 11. je na povabilo Osnovne šole MartinKores predaval staršem in učiteljem na temo Starševstvo– čustva – nasilje.Dragan Petrovec: Na Fakulteti za socialno delo Univerzev Ljubljani je predaval rednim in izrednim študentomtretjega letnika predmet Osnove kazenskega prava inkriminologije (celoletni predmet). Na Filozofski fakultetiUniverze v Ljubljani je predaval študentom anglistike – smerprevajalstvo terminologijo kazenskega prava in kriminologije(enosemestrski predmet). Na Fakulteti za varnostne vedeUniverze v Mariboru je predaval penologijo rednim inizrednim študentom; na podiplomskem študiju pa je predavalpredmet kaznovalna politika. Na Pravni fakulteti Univerze vLjubljani je imel predavanja iz penologije na podiplomskemštudiju kazenskega prava in kriminologije.Renata Salecl: v januarju in februarju je bila gostujočapredavateljica na Cardozo School of Law, New York. Vjeseni 2009 pa je sodelovala kot gostujoča profesoricana Birkbeck College School of Law. V letu 2009 je imelakot vabljena predavateljica naslednja predavanja: maja vLondonu Motherhood as a Matter of Choice, conference251

Nove knjigev knjižnicah Inštituta za kriminologijo pri PF in Ministrstva zanotranje zadeve RS (april-maj 2010)KriminologijaAkers, R.L.: Criminological theories : introduction, evaluation,and application. - New York : Oxford University Press,cop. 2009. - XIV, 401 str. – Sg. 7938Bachman, R.: The Practice of research in criminology andcriminal justice. - Los Angeles [etc.] : Sage, cop. 2007.– XXIV, 582 str. loč. pag. – Sg, 9741Benson, M. L.: White-collar crime : an opportunity perspective.- New York : Routledge, 2009. - XII, 240 str. – Sg.7965Bartol, Curt R.: Criminal behavior : a psychosocial approach.- Englewood Cliffs, New Yersey : Prentice Hall, cop. 1995.- XI, 483 str. – Sg. 7952Classics of criminology / edited by Joseph E. Jacoby. - LongGrove : Waveland, cop. 2004. - XVI, 567 str. – Sg. 7931Criminological theory : past to present : essential readings /[edited and selected by] Francis T. Cullen, Robert Agnew.- New York : Oxford University Press, cop. 2006. - IX, 606str. – Sg. 7958Dijk, J. J. M. van: Criminal victimisation in internationalperspective : key findings from the 2004-2005 ICVSand EU ICS. - [Den Haag] : Boom Juridische Uitgevers :Wetenschappelijk Onderzoek-en Documentatiecentrum,cop. 2007. - 292 str. – Sg. 7981IT`S legal but it ain`t right : harmful social consequences of legalindustries / Nikos Passas and Neva Goodwin, editors.- Ann Arbor : University of Michigan Press, cop. 2004. -279 str. – Sg. 7928Newton, L. H.: Permission to steal : revealing the roots of corporatescandal an address to my fellow citizen. - Malden :Blackwell, cop. 2006. -VIII, 105 str. – Sg. 7935The origins of criminology : a reader / edited by Nicole Rafter.- Abingdon, Oxon ; New York, N.Y. : Routledge, 2009. -XXVI, 348 str. – Sg. 7976Parti, K.: Gyermekpornográfia az interneten. - Miskolc : BíborKiadó, 2009. - 373 str. – Sg. 7951Sutton, A.[et al]: Crime prevention : principles, perspectives andpractices. - Cambridge ; New York ; Melbourne : CambridgeUniversity Press, 2008. - IX, 191 str. – Sg. 7973Tibbetts, S. G.: Criminological theory : a text/reader. - LosAngeles : Sage, cop. 2010. - XXVII, 789 str. – Sg. 792621st century criminology : a reference handbook/ edited by J.Mitchell Miller. - Thousand Oaks(Calif.) : Sage, cop. 2009.- 915 str. – Sg. 7929/1,2PravoDyzenhaus, D.: Hard cases in wicked legal systems : pathologiesof legality. - Oxford : Oxford University Press, 2010.- XXI, 311 str. – Sg. 7959Fischer T.: Strafgesetzbuch und Nebengesetze. - München : C.H. Beck, 2010. - LVII, 2544 str. – Sg. Z 521Ginbar, Y.: Why not torture terrorists? : moral, practical, andlegal aspects of the ‘ticking bomb’ justification for torture.- Oxford : Oxford University Press, cop. 2010. - XXXIII,436 str. – Sg. 7968Johnstone, G.: Law & crime. – Los Angeles ; London : SAGE,2010. - VII, 222 str. – Sg. 7966Kraska, P. B.: Theorizing criminal justice : eight essential orientations.- Long Grove (Ill.) : Waveland Press, cop. 2004.- XII, 340 str. – Sg. 7962Simon, R.J.: A comparative analysis of capital punishment :statutes, policies, frequencies, and public attitudes theworld over. - Lanham : Lexington Books, 2007. - XIV, 112str. – Sg. 7975Smartt, U.: Law for criminologists : a practical guide. - LosAngeles ; London : SAGE, 2009. - XV, 224 str. – Sg. 7971Vago, S.: Law and society. – Upper Saddle River (NJ) : PrenticeHall, cop. 2009. - XV, 494 str. – Sg. 7940Mladoletniki, družinaSanders, B.: Youth crime and youth culture in the inner city.- Abingdon ; New York : Routledge, cop. 2005. - XIX, 228str. – Sg. 7982252

Nove knjigeKriminalistika in policijaCinwell, C.: The professional thief. - Chicago (Ill.) : Universityof Chicago Press, 1989, cop. 1937. - IX, 256 str. – Sg. 7977*Ellen, D.: Scientific examination of documents : methodsand techniques David Ellen. - 3rd ed. - Boca Raton, FL ;London ; New York : CRC/Taylor & Francis, 2006. - XII,234 str.Savage, S.P.: Police reform : forces for change. - Oxford ; NewYork : Oxford University Press, 2007. - XVI, 247 str. – Sg.7954*Stauffer, E.: Fire debris analysis. - Boston, Mass. : AcademicPress, cop. 2008. - xxxi, 634 str.,Vollmar, T.J.: Telefonüberwachung im Polizeirecht. - Frankfurtam Main : Peter Lang, 2008. - XIV, 218 str. – Sg. 7970Wall, W.J.: Forensic science in court : the role of the expertwitness / Wilson Wall. - Hoboken, NJ : J. Wiley, 2009. -292 str. – Sg. 7980Wolhuter, L.: Victimology : victimisation and victims’ rights. -London ; New York : Routledge-Cavendish, 2009. - XVIII,301 str. – Sg. 7979Sociologija, politikaThiele, L. P.: Thinking politics : perspectives in ancient, modern,and postmodern political theory. - New York :Chatham House, cop. 2003. - XV, 270 str. – Sg. 7939Socialno deloBezenšek-Lalič, O.: Odzivanje socialnih delavk in delavcevna nasilje v družini. - Ljubljana : Društvo SOS telefon zaženske in otroke – žrtve nasilja, 2009. - 198 str. – Sg. 7944Global crisis in/and social work : the ambiguities and challenges/ INDOSOW Inaugural Conference, 4.-6. September2009, Ljubljana ; [editors Darja Zaviršek and TjašaNabergoj]. - Ljubljana : Faculty of Social Work, 2009. - 85str. – Sg. 7955Psihologija, filozofija; Oxford : Princeton University Press, cop. 2008. - VIII,222 str. – Sg. 7937Criminal psychology : a beginner’s guide. - Oxford : Oneworld,2006 (reprinted 2009). - VII, 217 str. – Sg. 7972Evans, D.: An introductory dictionary of Lacanian psychoanalysis.- London ; New York : Routledge, 1996. - XXII,239 str. – Sg. 7961Halsey, M.: Deleuze and environmental damage : violence ofthe text. - Hampshire ; Burlington : Ashgate, cop. 2006.- VII, 286 str. – Sg. 9743Lacan’s return to Freud : reading seminars I and II : the Parisseminars in English / edited by Richard Feldstein, BruceFink, Maire Jaanus. - Albany : State University of NewYork Press, cop. 1996. - XIII, 444 str. ; 23 cm. – Sg. 7967Roesch, R.: Forensic psychology and law. - Hoboken : J. Wiley& Sons, cop. 2010. - IX, 368 str. – Sg. 7974Simmel, G.: Kant : Die Probleme der Geschichtsphilosophie(Zweite Fassung 1905-1907). - Frankfurt am Main :Suhrkamp, 1997. – 485 str. – Sg. 7957The social psychology of good and evil / edited by Arthur G.Miller. - New York ; London : The Guilford Press, 2004.- XIV, 498 str. – Sg. 7978Webber, C.: Psychology & crime. - London : Sage, cop. 2010.- XI, 212 str. – Sg. 7927Wenzel, C. H.: An introduction to Kant’s aesthetics : coreconcepts and problems. - Malden (MA) ; Oxford (UK) ;Carlton (Australia) : Blackwell, cop. 2005. - XIII, 183 str.– Sg. 7936Človekove praviceČlovekove pravice v zvezi z biomedicino : Oviedska konvencijain dodatni protokoli / [avtor besedila Oviedske konvencijein dodatnih protokolov je Svet Evrope]. - Ljubljana :Ministrstvo za zdravje, 2009. - 102 str. – Sg. 7984Human rights manual for prosecutors / Egbert Myjer, BarryHancock, Nicolas Cowdery (eds.). - Hague ; Nijmegen: International Association of Prosecutors : Wolf LegalPublishers, cop. 2009. – XII, 239 str. - Sg. 7948Canto-Sperber, M.: Moral disquiet and human life. - Princeton253

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 61 / 2010 / 2PenologijaCavadino, M.: The Penal system : an introduction. – London: Thousand Oaks ; New Delhi : Sage, 1997. - 346 str. – Sg.7953Kooten,H. : Eyes and ears : 30 years Liaison office for Dutchprisoners abroad and international contact : «someonehas to listen to them» . - Nijmegen : Wolf Legal Publishers,[2005?]. - 101 str. – Sg. 7947Prison policy and prisoners’ rights = Politiques pénitentiaireset droits des détenus : the protection of prisoners’fundamental rights in international and domestic law : laprotection des droits fondamentaux des détenus en droitnational et international / Peter J.P. Tak & Manon Jendly(eds). - Nijmegen : Wolf Legal Publishers, cop. 2008. - VI,591 str. – Sg. 7945Wacquant, L.: Punishing the poor : the neoliberal governmentof social insecurity. – English language ed. - Durham :Duke University Press, 2009. - XXIII, 384 str. – Sg. 7985RaznoBrvar, B.: Zbirka vaj iz osnov statistike : primeri z rešitvamibrez postopkov ali s postopki reševanja, nekaterih s programomSPSS. - Ljubljana : Fakulteta za varnostne vede,2010. - 293 str. – Sg. 7964Mazzini, M.: Mislil sem, da obvladam Google : 50 trikov zaboljše zadetke. - Ljubljana : Rokus Klett, 2009. - 93 str.– Sg. 7925Silvia, P. J. : How to write a lot : a practical guide to productiveacademic writing. - Washington, DC : AmericanPsychological Association, cop. 2007. - XII, 149 str. – Sg.9742ZnanostKeltner, D.: Born to be good : the science of a meaningful life.- New York : W.W. Norton & Co., cop. 2009. - XVI, 336str. – Sg. 7930States of knowledge : the co-production of science and the socialorder / edited by Sheila Jasanoff. - London ; New York: Routledge, 2006. - XII, 317 str. – Sg. 7983NadzorovanjeGarfinkel, S.: Database nation : the death of privacy in the 21stcentury. - Sebastopol (CA) : O’Reilly, cop. 2001. - VII, 326str. – Sg. 7934Hier, S.P.: The surveillance studies reader. - Maidenhead :Open University Press, 2007. - X, 393 str. – Sg. 7960Lyon, D.: Surveillance society : monitoring everyday life. -Maidenhead : Open University Press, 2001. - XII, 189 str.– Sg. 7969Lyon, D.: Surveillance studies : an overview. - Cambridge, UK ;Malden, MA : Polity, cop. 2007. - VIII, 243 str. – Sg. 7933Peçi, I. : Sounds of silence : a research into the relationshipbetween administrative supervision, criminal investigationand the nemo-tenetur principle. - Nijmegen : WolfLegal Publishers, cop. 2006. - X, 278 str. – Sg. 7946Torpey, J. C.: The invention of the passport : surveillance,citizenship, and the state. - Cambridge ; New York :Cambridge University Press, cop. 2000. - XI, 211 str. – Sg.7932Seznam pripravilaBarbara BiziljMorala, etikaGowans, C. W.: Innocence lost : an examination of inescapablemoral wrongdoing. - New York : Oxford UniversityPress, 1994. - XIII, 257 str. – Sg. 7987Knjige, označene z * so v knjižnici MNZMoral dilemmas / edited by Christopher W. Gowans. - NewYork : Oxford Uiversity Press, 1987. - X, 302 str. – Sg.7986254