Učenje preko interneta - Hrast - Univerza v Ljubljani

UNIVERZA V LJUBLJANIPEDAGOŠKA FAKULTETAPoučevanje na razredni stopnjiSeminarska nalogaUčenje preko internetaMentor: dr. Jože RugeljPripravila: Žanet PavlicaFebruar, 20051

UVODTako kot je sodobna informacijska tehnologija prodrla v vse plati našega življenja tako jeosvojila tudi področje šolstva. Njena uporaba je spremenila in še vedno spreminja načinpoučevanja ter učenja na vseh stopnjah šolanja.Tudi storitve globalnega računalniškega omrežja, imenovanega internet, postajajo vsepomembnejši del izobraževalnih, razvojnih in raziskovalnih procesov povsod po svetu. Popriključitvi slovenskih osnovnih šol na omrežje internet je le-ta skupaj s svojimi storitvamipostal pomemben dejavnik pri delu učiteljev ter učencev. Še posebej izobraževalni internetima velike pedagoške potenciale, ki se bodo v prihodnosti po mojem mnenju spreminjali terizkoriščali še v večji meri kot se danes.Na poti raziskovanja učenja preko interneta sem sprva podala opredelitev interneta, njegovnastanek, opisala storitve, ki jih nudi ter jih osvetlila s plati izobraževanja. Zanimali so mepredvsem socilano-ekonomski vidiki uporabe interneta ter potenciali interneta za izboljšanjeučenja. Predstavila sem tudi podatke o uporabi računalnikov ter interneta pri pouku nasplošno, še posebej pa pri pouku angleškega jezika. Kot učiteljica angleškega jezika vprojektnem delu na internetu vidim velike možnosti za učenje tujega jezika. Še posebej mezanima sodelovanje v Kidlink projektu, zato sem se tudi odločila, da projekt podrobnejepredstavim.2

1. INTERNET1.1 KAJ JE INTERNETPred razumevanjem interneta je nujno potrebno pridobiti znanje o tem, kaj je računalniškoomrežje. »Omrežje je skupina računalnikov, ki so med seboj povezani s telekomunikacijskimivodi, s katerimi računalniki med seboj izmenjujejo podatke« (Pahor & Kostrevc, str. 1,2001). Omrežja so lahko krajevna ali prostrana. Za krajevna omrežja je značilna povezanostračunalnikov znotraj ene stavbe ali skupine stavb. Krajevno omrežje pa postane prostrano, kopreraste eno samo stavbo oziroma kraj (Hoffman, 1996, str. 9).Cooper s sodelavci pravi, da je internet ogromno omrežje omrežij, ki pokriva vse celine in senenehno razvija in spreminja (1997, str. 8). Pahor in Kostrevc pa opredelitev interneta šenekoliko dopolnita: » Internet je največje prostrano omrežje računalnikov na svetu. Med sebojpovezuje druga prostrana omrežja, ki vsebujejo manjša omrežja, ta pa se končujejo skrajevnimi omrežji in posameznimi računalniki. Podatki v internetu potujejo po različnihtelekomunikacijskih poteh: po bakrenih telefonskih vodih, optičnih vodnikih, zemeljskihmikrovalovnih snopih, celičnih radijskih omrežjih in mikrovalovnih satelitskih zvezah«(2001. str. 2).1.2 RAZVOJ INTERNETAZačetki interneta segajo v leto 1969, ko je posebna služba znotraj ameriškega obrambnegaministrstva razpredla omrežje z imenom ARPAnet. Namenjeno je bilo razvoju orožja tervojaške tehnologije. Ker je bilo zelo odporno na napake ter prekinitve v telekomunikacijah, jebilo sposobno preživeti tudi v primeru vojne. V ARPAnetu se je vsa obdelava podatkovodvijala v računalnikih, omrežje pa je služilo le prenosu podatkov, ki so potovali v paketih terpri tem ubirali različne poti od izhodišča do cilja (Pahor & Kostrevc, 2001, str. 1). Potem koje Advanced Research Projects Agency (ARPA) postavila hrbtenico Interneta v ZDA, jo je popetnajstih letih predala National Science Foundation (NSF). Nastajala so še druga omrežja terse širila, najpomembnejše pa je bilo njihovo povezovanje, ki ga je odkril prav ARPAnet(Šalamon, 1998, str. 2).1.3 VODENJE INTERNETAZa vodenje interneta danes skrbijo številni prostovoljci, ki si želijo, da bi bil le-ta uspešen.Glavna skupina, ki skrbi za razvoj Omrežja pa je Internet Society, ki jo pogosteje imenujemokar ISOC. ISOC je izhodišče za vse, ki želijo sodelovati pri upravljanju ter skrbi za internet.ISOC tako nadzira skupino za tehnične zadeve (Internet Arhictecture Board), skupino, kiskrbi za tehnične standarde (Internet Engineering Task Force), skupino, ki skrbi za prihodnostInterneta (Internet Research Task Force) ter ostale skupine. Predstavniki posameznih društevsestavljajo zbor svetovalcev, ki družbi ISOC pomaga pri usklajevanju ter načrtovanju. ISOCvsako leto pripravi mednarodno konferenco INET, na kateri se ljudje iz različnih koncev svetapogovarjajo o prihodnosti Interneta (Hoffman, 1996, str. 18-20).1.4 POTOVANJE PODATKOVPodatki, iz računalnika se preko modema iz digitalnih podatkov spremenijo v analogni zvočnisignal. Ponudnik dostopa do interneta sprejme signal ter ga usmeri v hrbtenico interneta.Vsako oddano sporočilo računalnika se spremeni v pakete TGP/IP, ki dosežejo cilj po3

številnih medomrežnih povezavah. Vsakič ko paket potuje čez usmerjevalnik ali most meddvema omrežjema, usmerjevalnik preveri »nedotaknjenost« paketa. Če je paket spremenjen,pošlje zahtevo za vnovično pošiljanje. Temu postopku pravimo »preklapljanje paketov«(Cooper et all, 1997, str.13).Računalniki v Internetu torej med seboj komunicirajo z istim omrežnim jezikom, ki seimenuje TCP/IP (Transmission Control Protocol/Internet Protocol). To je nekakšnaprogramska oprema, ki je popolnoma neodvisna od strojne. IP in TCP imata različno vlogo :IP deluje na spodnji ravni in je metoda za prenos informacij med računalniki, TCP pa delujena višji ravni ter opisuje vsebino informacijskih paketov ter poskrbi za njihovo berljivost.1.5 GLAVNE DEJAVNOSTIPrenos podatkov, ki je temeljna naloga interneta, se lahko odvija v najrazličnejših oblikah.Pahor in Kostrevc (2001, str.4) navajata nekaj temeljnih:• elektronska pošta - pisemski elektronski promet,• svetovni splet – prostor in orodja za iskanje vsakovrstnih podatkov,• skupine novic – (pisemska) razprava o določeni tematiki,• FTP – prenos datotek iz omrežja v računalnik,• IRC – klepet s tipkovnico in igre v živo• Telnet – delo z računalnikom na daljavo• Archie – iskanje strežnikov za FTP.• WAIS - iskanje po vsebini dokumentov v strežnikih za FTP,• Gopher – znakovni prednik spleta in• Veronica - iskanje strežnikov Gopherja.1.5.1 Elektronska poštaElektronska pošta pomeni izmenjavo sporočil prek interneta in sicer s protokolom preprostegaprenašanja sporočil (SMTP – simple mail transport protocol). Je najbolj priljubljena teruporabljena storitev na internetu (Hoffman, 1996, str 74).Mandić (2001, str. 267) v svoji knjigi Informaciona tehnologija u obrazovanju pravi, daelektronska pošta omogoča pošiljanje pisem, slik ter programov po elektronski poti.Pošto lahko pošljemo vsem, ki imajo pri svojih ponudnikih internetnih storitev odprt poštnipredal in tako kot pri klasični pošti moramo poznati točen naslov prejemnika (Pahor &Kostrevc, 2001, str. 5).Elektronska pošta je v primerjavi s klasično mnogo hitrejša, cenejša, poslane podatke lahkoenostavno arhiviramo, ponovno uporabimo ali jih kako drugače obdelujemo v računalniku.Zaradi svoje enostavnosti in praktičnosti spodbudno vpliva na izmenjavo sporočil (Pahor &Kostrevc, 2001, str.53).1.5.2 Svetovni splet (World Wide Web)Začetnik svetovnega spleta je Tim Berners – Lee, ki je v 80. letih kot osnovo spleta razvilprogramski jezik z imenom Hypertext Mark-up Language (HTML) . Zamislil si je elektronskisplet raziskovalnih informacij. To mu je sprva uspelo s tekstovnimi stranmi, ki so se kasneje z4

azvojem spleta leta 1994 obogatile z grafičnimi in večpredstavnimi elementi (Cooper et all,1997, str. 58).Svetovni splet vsebuje nekaj milijonov spletnih strani različnih tematik, ki se jim vsak mesecpridruži nekaj tisoč novih. Spletne strani so lahko sestavljene iz besedil, slik, zvoka, videa tervsebujejo povezave (linke) z drugimi stranmi na istem ali drugem spletnem mestu. Splet se jev zadnjih letih tako razširil, da je prerasel iz ene od storitev interneta v storitev, ki zaobjematudi druge storitve. Tako je postal sinonim za internet (Pahor & Kostrevc, 2001, str. 5).Za branje informacij na spletnih straneh sta najpogosteje uporabljena spletna brskalnikaMicrosoftov Internet Explorer ter Netscapeov Navigator. Za iskanje informacij v svetovnemspletu sta nam na voljo dve vrsti iskalnih orodij: spletni imeniki ter programi za iskanje. Medspletnimi imeniki so najpomembnejši Yahoo!, Pointcom, Galaxy, Magellan, The YellowPages, med programi za iskanje pa najdemo: AltaVista, Excite, Infoseek, Lycos, WWWWorm. Z različnimi iskalnimi orodji pridemo do različnih informacij saj uporablja vsakoiskalno orodje drugačno metodo iskanja (Cooper et all, 1997, str. 62-78).Informacije so najpomembnejši del svetovnega spleta. Vsak najde nekaj zase v smislu zabave,izobraževanja, informiranosti ter komercialnih namenov Številni uporabniki si postavijo tudidomače strani z osebnimi podatki, da bi se predstavili svetu.1.5.3 Novice – debatne skupine (Usenet)Začetnika Useneta (User's Network – omrežje računalnikov ) sta Tom Truscott ter Jim Ellis,študenta na univerzi Duke, Ki sta leta 1979 napisala »novičarski« program. Leta 1982 je bilprogram, ki je omogočal objavo sporočil v omrežju in do katerega sta imela dostop obaračunalnika, javno objavljen. Ker se je število uporabnikov večalo, so bila tudi sporočilavedno bolj organizirana po tematiki. Danes Usenet ni računalniško omrežje. Sestavljeno je izstrežnikov z novicami, ki so razpršeni po vsem svetu. Strežniki med seboj izmenjujejoinformacije (Cooper et all, 1997, str. 86).Novičarske skupine v internetu imajo malo skupnega z »novicami«. Gre za neke vrstekonferenčni sistem z množico tem in udeležencev z vsega sveta (Gerlič, 2000, str. 96).Pri skupinah novic posamezniki pošiljajo elektronska sporočila v javno objavo. Novice soorganizirane v desettisoče skupin, ki obravnavajo določeno tematiko. Elektronska sporočila,ki sestavljajo skupine novic, imenujemo e-novice ali e-objave (Pahor & Kostrevc, 2001,str.6).Skupine novic internetna skupnost razvršča v sistem uradnih ter sistem alternativnih skupin.Sistem uradnih novic vsebuje sedem zvrsti skupin: novice o računalniški znanosti in industriji,razprave o spornih vprašanjih, razprave o družbenih in socialnih problemih, razprave oznanosti in raziskovalnih dejavnostih, sporočila o raziskovalnih dejavnostih itd. Ker je tasistem postal pretesen, je nastal še sistem alternativnih skupin. Ne prve in ne druge skupinenovic niso pod nadzorom nobene organizacije ali države. Samoupravlja jih skupnostuporabnikov. Nekatere skupine so vodene ter imajo zato voditelja, ki pregleduje prispevke teruveljavlja omrežni bonton, druge skupine pa so nevodene in nimajo pooblaščenihposameznikov, ki bi nadzorovali razpravo (Pahor & Kostrevc, 2001, str. 75-78).5

1.5.4 FTPKratica FTP pomeni file transfer protocol oziroma protokol za prenos podatkov. S protokolomFTP lahko datoteke prenašamo iz strežnika v računalnik ter iz računalnika v strežnik.Strežniki, iz katerih prenašamo datoteke v računalnike so praviloma brezimni, za prenossvojih datotek v strežnike pa moramo uporabljati preverjeni FTP ter poznati dostopno gesloter uporabniško ime. FTP je danes tako trdno vgrajen v brskalnik, da se uporabnik pri njegoviuporabi sploh ne zaveda, da uporablja samostojno internetno storitev (Pahor & Kostrevc,2001, str. 86 - 87).Štrancar (2001, str.64) poudarja:« FTP je uporaben predvsem takrat, ko iščemo manjkajoče inpokvarjene datoteke, saj vemo, kako jim je ime. Sicer je lahko iskanje problem, ker so FTPiskalniki nekoliko manj učinkoviti kot spletni iskalniki. Je pa s pomočjo FTP iskalnikovsorazmerno lahko najti tudi multimedijske datoteke, ker točno vemo katero skladbo iščemo,oziroma, kaj mora biti na sliki. »1.5.5 IRC (Internet Relay Chat)IRC ali internetno kramljanje je storitev, s katero se lahko v živo sporazumevamo z drugimiuporabniki interneta, tako da tipkamo sporočila in beremo odgovore z zaslona. Novejšiprogrami poleg tipkanja sporočil omogočajo še video- in avdiokonference ter igranje iger vživo (Pahor & Kostrevc, 2001, str.91).1.5.6 TelnetTelnet je ena najstarejših dejavnosti v internetu. Omogoča nam dostop ter uporabo storitev naoddaljenem računalniku. V Telnetovi povezavi lahko poženemo program na oddaljenmračunalniku, kot bi sami sedeli pred njim. Ker pa Telnet temelji na znakovnem programskemokolju ter je zato manj prijazen za uporabo kot okenski, ni več po meri današnjih uporabnikovinterneta (Cooper et all, 1997, str.84-85).Telnet je danes pomemben predvsem zaradi možnosti pregledovanja katalogov knjižnic vuniverzitetnih ter državnih strežnikih po vsem svetu in zaradi možnosti brskanja po nekaterihstarejših zbirkah podatkov (Pahor & Kostrevc, 2001, str. 89).1.5.7 ArchieTo kar je Veronica za Gopher je Archie za FTP. Je podatkovna baza s stotisoči datotek, ki jihlahko preberemo preko neimenovanih strežnikov FTP. Tako kot Hoffman (1996, str. 158), kipravi, da je Archie podedoval vse omejitve neimenovanega FTP in da je iskanje datoteke,katerega imena ne vemo, podobno iskanju igle v kupu sena, se tudi Štrancar (2001, str.68)strinja, da so Archievi iskalniki na robu izumrtja.1.5.8 WAISWAIS (Wide Area Information Server) ali prostrani informacijski strežnik) predstavlja načinza brskanje po podatkovnih bazah v internetu. Kljub napovedovanju obetavne prihodnosti sepredvsem zaradi nerodne uporabe napoved ni uresničila Hoffman, 1996, str. 111).6

1.5.9 Gopher (Hrček)Gopher je bil razvit leta 1991 na univerzi v Minnesoti kot prvi informacijski sistem, ki jeomogočal sprehajanje med mesti z izbiro možnosti v menijih na posameznih straneh. S svojimprihodom ga je ogrozil šele svetovni splet (Cooper et all, 1997, str. 82) .Gopher nam tako kot FTP omogoča sprejemanje raznovrstnih datotek: besedilo, zvokprogrami in tako naprej. Za brskanje po Gopherjevih strežnikih potrebujemo poseben programmed katerimi je najpopularnejša Veronica. Veliko strežnikov Gopherja še danes vzdržujejouniverze, zato določenih akademskih podatkov ne najdemo nikjer drugje, kot na Gopherjevihstraneh (Štrancar, 2001, str 67-68)1.5.10 Seznami za pošiljanje pošte (Mailing lists)Gerlič (2000, str. 96) kot eno izmed storitev, ki jo nudi internet, navaja tudi sezname zapošiljanje pošte. Uporabnik se naroči na poštni seznam, če ga zanima določena tema (npr.tečajne liste, produkti raznih firm itd. ). Za pošiljanje pošte po seznamih skrbijo strešnikiseznamov (list-serves), ki usmerjajo informacije na določene naslove elektronske pošte.2. IZOBRAŽEVALNI INTERNETDrugo obdobje uporabe računalniških izobraževalnih omrežij je obdobje izobraževalnegainterneta, ki ga Gerlič deli na več področij (2000, str. 249):• tradicionalno področje,• projektno delo,• izobraževalna programska oprema,• konferenčni učni sistemi,• učenje na daljavo.2.1.TRADICIONALNO PODROČJE IZOBRAŽEVALNEGA INTERNETATradicionalno področje izobraževalnega interneta obsega uporabo vseh za internet značilnihstoritev (Gerlič, 2000, str. 250-251):• Elektronska pošta omogoča dopisovanje med učenci doma in po svetu. Preko nje lahkoučenci sodelujejo v različnih projektih ter izmenjujejo tekste, slike, programske izdelke terzvočna in video pisma.• Prenos za izobraževanje potrebnih datotek (FTP) med učenci, šolami, raznimi ustanovamiitd.• Storitev Telnet nam omogoča povezovanje z oddaljenimi računalniki ter delo na njih. Na taknačin nam olajša raziskovalno delo, omogoči dostop do baze podatkov, knjižničnih baz, itd.• Debatne skupine (Usenet) obsegajo diskusije in debate o učni ali raziskovalni temi.Indirektno ali direktno jih vodi, usmerja in koordinira učitelj.• Pogovori v živo (IRC) omogočajo hkraten pogovor več ljudi s celega sveta na različnevnaprej pripravljene ali nepripravljene teme. V okviru izobraževalnega IRC-a so temeizobraževalne, na primer o možnih rešitvah kakega učnega problema. V to skupino spada tudit.i. priključno igranje tako tradicionalnih kot tudi izobraževalnih iger.• Raziskovanje navideznih svetov s pomočjo programske opreme za virtualno resničnostomogoča spoznavanje različnih galaksij, svetov, držav, mest, dogodkov itd.7

2.2 PROJEKTNO DELO NA INTERNETUSvetovni projekti danes potekajo na vsaki ravni internetovih storitev. Za nekaterepotrebujemo le elektronsko pošto, za druge pa tudi Telnet, FTP, Gopher itd. Pomembnejšasvetovna združenja, ki usklajujejo mednarodne projekte so:● IEARN (International Education and Resource Network) katerega namen je povezatiučitelje in mladino vsega sveta, s pomočjo uporabe sodobnih telekomunikacijskih sredstevšolo narediti »svetovno« ter omogočiti čim bolj smotrno uporabo interneta in storitev, ki jih taponuja. S takim načinom dela se tkejo prijateljske vezi tako med učitelji kot tudi med učenci,sodelujoči se seznanjajo z drugimi kulturami ter se učijo strpnosti do le-teh, kritično opazujejoter po svojih močeh pozitivno delujejo. Glede na vsebino delimo projekte na naslednjeskupine:- projekti z znanstveno-raziskovalno tematiko,- projekti s sociološko tematiko (nasilje med mladimi, nacionalna pripadnost, kakoizboljšati življenje na šoli itd.),- projekti v zvezi z umetnostjo,- projekti tematsko zasnovanega skupnega učenja.Slovenija sodeluje v projektih IEARN-a od leta 1995.● KIDLINK združenje deluje že od leta 1990. Vanj so vključeni otroci, stari od 10 do 15 let,njegov namen pa je vspodbuditi čimveč medmrežnih projektov. Med 109 državami, ki sotrenutno vključene v projekt je tudi Slovenija.● ESP ( European school project) že od leta 1988 združuje tako evropske kot tudi neevropskešole, ki raziskujejo, kako z uporabo telematike izboljšati kvaliteto izobraževalnega procesa.Vsebina projektov je vzeta iz kurikuluma; učenci v lokalnem okolju izvajajo dejavnostiučenja in raziskovanja na dogovorjeno skupno temo, potem pa izmenjujejo rezultate svojegadela s partnersko šolo iz tujine s pomočjo elektronske pošte in sicer v angleškem jeziku. Vdelo ESP se je Slovenija vključila leta 1992.● GEOGAME projekt poteka preko mreže FrEDMail.● ACADEMY-ONE je mreža v okviru katere je potekal projekt TELEOLYMPIC. V okvirule-tega so na šolah potekala olimpijska tekmovanja, rezultate pa so pošiljali na zbirniračunalnik v Clevelandu. Najboljšim so bila podeljena priznanja. V letih 1992-1997 je vprojektu sodelovalo kar nekaj slovenskih šol.Slovenija je začela aktivno sodelovati v mednarodnih projektih okoli leta 1992 (ESP,Academy-one), jeseni leta 1995 pa je zaradi vzpostavitve Slovenskega izobraževalnegaomrežja naslonjenega na Arnes svoje sodelovanje tudi bolj organizirala (Gerlič, 2000, str. 89-100).2. 3 IZOBRAŽEVALNA PROGRAMSKA OPREMA NA INTERNETUZ jezikom HTML smo dobili nove možnosti za oblikovanje interaktivnega učnega gradiva vsvetovnem spletu. Sprva so bila bolj ali manj statična, kar pomeni, da uporabnik nanje nimogel vplivat, sčasoma pa so omogočala vse večjo interaktivnost. Pričakovati je, da bo vseveč izobraževalne programske opreme dostopne preko interneta, to pa bo učencem tako v šolikot doma ali na potovanju omogočilo aktivnejše dojemanje učne snovi, bogatitev žepridobljenega znanja, dopolnjevanje rednega učenja oziroma samoizobraževanje. Medizobraževalno programsko opremo na internetu Gerlič prišteva (2000, str. 255-263):● spletne izobraževalne igre, ki se delijo na tradicionalne, igre vaje in utrjevanja ter igre zamiselni razvoj;8

● strategije vaje in utrjevanja: takih učnih programov je dokaj veliko (programi za vajoelementarne matematike, slovničnih pravil in besednega zaklada tujih jezikov, naravoslovnihin tehničnih predmetov itd.), njihova struktura pa je podajanje nalog ali problemov, ki jihmora učenec rešiti, odgovor, povratna informacija o uspešnosti in podajanje nove naloge aliproblema;● testiranje: trenutno prevladujejo komunikacijski testni sistemi, sistemov za računalniškogradnjo testov in bank testnih nalog pa je zelo malo;● omrežni učbeniki so zaradi velikega števila celo razporejeni v kataloge za posameznapodročja;● programirane učne vsebine (strategija poučevanja), ki učno snov sprva podajajo v manjšihdelih, sledijo vprašanja ali reševanje nalog ter povratna informacija o uspešnosti na podlagikatere lahko učenec napreduje v linearni obliki (skozi vse učne enote) ali razvejani(diferencirana pot);● simulacije dajejo učencu možnost, da s pomočjo osnovne razlage pravil za uporabopoljubno spreminja spremenljivke, vnaša parametre, preverja razne hipoteze ter na tak načinpridobiva kompleksnejše pojme in zakonitosti, se uvaja v metode raziskovalnega dela ter vrazne oblike reševanja problemov. Simulacij se poslužujemo predvsem takrat, ko je kakšeneksperiment prezahteven, predrag, se odvija prehitro ali prepočasi, predvsem pa je narazpolago večjemu številu učencev tako v šoli kot tudi doma;● spletna računalniška učila, ki jih najdemo na spletnih straneh delimo na vizualna, avditivnain tekstna (fotografije, slike, risbe, sheme, diagrami, grafikoni, zemljevidi, animacije,videoposnetki, zvočni zapisi, tekstno gradivo itd.);● spletna računalniška pomagala se najpogosteje uporabljajo za številčne prikazezahtevnejših matematičnih in drugih procesov, pri katerih ni pomembna pot do rezultata,ampak samo rezultat;● strategija dialoga, iskanja informacij in gradnje podatkovij je spletna izobraževalnaoprema, za katero potrebujmo določeno bazo podatkov, ki jo lahko uporabljamo za iskanjeinformacij, s pomočjo ustreznih mehanizmov pa še za izvedbo dialoga in dopolnjevanja ingradnje podatkovij;● strategija uporabe interneta v specialnodidaktične namene se osredotoča izključno naelemente, ki učitelju in drugemu šolskemu osebju služijo za dolgoročno ter kratkoročnopripravo na pouk (podatki o učni tehnologiji, učnih pripomočkih, učbenikih, izobraževalniopremi, programih, posvetovanjih, seminarjih itd. v okviru Slovenije ter drugih držav inkontinentov).2.4 KONFERENČNI UČNI SISTEMIKonferenčni učni sistemi nudijo sinhroni prenos žive slike in zvoka ter pri tem povezujejo dvaali več uporabnikov med seboj. Glede na razvoj, kvaliteto in možnosti prenosa lahkokonferenčne sisteme delimo na :- avdiokonferenčne in- videokonferenčne sisteme.Videokonferenčni sistemi pa se delijo na:- enosmerni videokonferenčni sistem;- enosmerni video- in dvosmerni avdiokonferenčni sistem;- dvosmerni video-avdiokonferenčni sistem oz. skupinska konferenca.Konferenčni sistemi omogočajo neposredni stik učenca in učitelja, kakega gosta in učiteljevali učencev, sodelovanje med učenci v različnih krajih in državah itd, hkrati pa lahko učiteljpreko računalnika podaja učno snov učencu, ki je odsoten (Gerlič, 2000, str.263-266). .9

2. 5 UČENJE NA DALJAVOUčenje na daljavo je oblika izobraževanja, pri katerem sta učitelj in učenec medizobraževalnim procesom ločena prostorsko, lahko pa tudi časovno.Začetki učenja na daljavo segajo v osemnajsto stoletje, ko so se razvile poštne storitve tertiskana gradiva. Prvi večji razmah je doživelo z razvojem dopisnih šol v drugi polovicidevetnajstega stoletja, drugega pa sredi sedemdesetih let po ustanovitvi Open University vVeliki Britaniji. Cilj je bil omogočiti dostop do izobraževanja vsem, ki se zaradi kakršnegakoli vzroka ne morejo vključiti v tradicionalni izobraževalni sistem. Z učenjem na daljavo sedanes ukvarjajo številne ustanove, razlikujejo pa se po stopnji fleksibilnosti študija ter stopnjiinteraktivnosti (Gerlič, 2000, str.266-268).3. ALI LAHKO UPORABA INTERNETA PRI POUKU SPREMENIUČNO PRAKSO?Lipponen s sodelavci (1999, str.11) se v poročilu, ki govori o učenju preko interneta sprašuje,ali lahko uporaba le-tega spremeni učno prakso. Pri iskanju odgovora navaja različne avtorje,ki pričajo o tem, da ima internet moč, da spremeni in prestrukturira učno prakso.V primerjavis prejšnjimi učnimi mediji je drugačen vsaj v naslednjih pogledih:1. Ponuja ekonomičen dostop do ljudi ter velikoformatnih informacij in sicer na način, ki sega ne da primerjati z nobeno drugo kombinacijo medijev.2. Številne vsebine interneta ne obstajajo v nobenem drugem formatu.3. Internet dopušča, da so dela posameznikov dosegljiva povsod po svetu.4. Internet je močan ter fleksibilen vir, po katerem učenci radi posegajo pri učenju.5. Učenci z navdušenjem pristopajo k internetu, saj se zavedajo, da je sam vrh tehnologije, kiga uporabljajo tudi uspešni odrasli (Hackbarth, 1997, po Lipponen, 1999, str.11)Owston (1997, po Lipponen, 1999, str. 12) navaja tri prednosti interneta, ki pripomorejo kboljšemu učenju:1. Internet je za učence način učenja. Danes je računalnik sestavni del otrokovega sveta. TudiTapscott (1998, po Lipponen, 1999, str.12) meni, da v času, ki ga prebijejo na internetu, sevečina učencev uči. To ni pasiven čas, ampak aktiven. Naučijo se brati, raziskovati, razvijajosvoje spretnosti ter spretnost reševanja problemov, analizirajo, vredotijo ter pišejo. Prvič vzgodovini imajo otroci pod nadzorom kritične elemente revolucije informacijske terkomunikacijske tehnologije.2. Internet podira časovne ter prostorske meje v izobraževanju. Številni projekti na internetuimajo možnost individualnega tempa, so časovno ter prostorsko neodvisni. Številni učiteji, kiso sodelovali v projektih poročajo, da so spremenili svoj učni stil od didaktičnega k boljproblemskemu, učencem pa ponudili večjo avtonomijo pri njihovem učenju.3. Internet omogoča nove načine učenja. Če je le-ta v rokah inovativnega učitelja, lahkorazvija spretnosti kot so kritično mišljenje, reševanje problemov, pisna komunikacija tersposobnost sodelovalnega učenja.Haughey in Andersson (1998, po Lipponen, 1999, str. 12) razdelita prednosti učenja na mrežina naslednji način:10

- Komunikacija in interakcija. Učenje na mreži temelji na interaktivnem modelu učenja medučiteljem in učencem, učencem in učencem, med skupinami učencev ali skupinami učencevter strokovnjaki.- Takojšnjost. Pri spletnem učenju je možno učenje »ob ravno pravem času«, pri kateremučenje nastopi takrat, ko se pojavijo resnični in avtentični problemi. S pomočjo pripomočkovje možno sodelovalno učenje, ki hkrati omogoča posameznikom, da se učijo kadar in karželijo.- Stalnost. Aktivnosti ter izkušnje na mreži lahko zlahka preučimo, ovrednotimo ter ponovnouporabimo. Pomembnost komunikacije »iz oči v oči« ni zmanjšana, spodbujen pa je procespoučevanja in učenja.- Razpršenost. Učenje na mreži omogoča razpršenost učenja, tako da je dostop do knjižnic,laboratorijev ter strokovnjakov možen skorajda od povsod.- Navdušenje. Zanimanje za uporabo računalniških omrežij ves čas narašča. Internet je takoustvaril velik trg, ki daje možnosti izobraževanja.Vse navedene prednosti uporabe interneta moramo razumeti samo kot možnosti. Tako internetkot noben drug medij ne povzroča sam na sebi sprememb v izobraževanju.4. SOCIALNO-EKONOMSKI VIDIKI UPORABE INTERNETA VIZOBRAŽEVANJU4.1 POD KATERIMI POGOJI OMOGOČA INTERNET VEČJO DOSTOPNOSTIZOBRAŽEVANJA?Za številne ljudi je izobraževanje zaradi uporabe interneta že bolj dosegljivo ali pa še bopostalo bolj dosegljivo. Khan (1997, po Lipponen, 1999, str.13) meni da lahko učenci prekointerneta raziskujejo področja ter stvari do katerih sicer ne bi imeli dostopa. Dve novidimenziji, ki jih ponuja internet sta možnost sodelovanja v različnih izobraževalnihaktivnostih ter dostop do različnih virov informacij. Tako so dane možnosti za izobraževanjetudi tistim, ki ne morejo obiskovati osnovne, srednje ali visoke šole zaradi kulturnih,ekonomskih ali socialnih preprek, sistem izobraževanja pa je na tak način bolj demokratiziran.Kljub pozitivnim vizijam, ki jih ponuja internet, se postavlja vprašanje, kako se le-teuresničujejo. Dostop do vseh informacij na mreži ni dovolj. Le-te morajo biti ustreznopredstavljene različnemu občinstvu. Mlajši učenci na primer ne razumejo informacij, ki sonamenjene starejšim učencem. Pojavlja se tudi problem, da večina komunikacije temlji natekstu. Seveda učenci nižjih razredov niso nujno najboljši bralci in tako na primer ne bodomogli sodelovati na forumih, kjer morajo svoje misli izraziti v pisni obliki (Roschelle andPea, 1999, po Lipponen, 1999, str. 14).Roschelle in Pea (prav tam) tudi menita, da so problemi prevelikega dostopa informacij v trehdimenzijah:1. Dostop je lahko nevaren, saj ne upošteva učenčevih potreb po varnem ter zasebnemučnem prostoru, z dostopom le do ustreznih informacij.2. Učenci so zelo izpostavljeni oglaševanju.3. Dostopnih je preveč informacij, iz le-teh pa je težko razbrati tiste, ki ustrezajoučenčevi nalogi.Tudi Salomon (1997, po Lipponen, 1999, str.15) opozarja, da je obladovanje virov ter iskanjekoristnih informacij na internetu velik problem. Preveč je virov, informacij, možnosti11

komunikacije in navdušenja, da bi »deskanje« na internetu lahko uporabili le za učne namene.Veliko se zahteva tudi od učitelja. Le-ta bi namreč moral učencem pri delu na internetuzagotoviti obvladljivo število virov in le-ti bi morali biti učencem tudi razumljivi. Tudi nalogaučencev ni nič lažja, saj bi pri vsem, kar se jim ponuja, morali imeti v mislih le iskanje točnodoločenega znanja (Lipponen, 1999, str.17).4.2 ALI LAHKO INTERNET OMOGOČI VEČJO ENAKOPRAVNOST VIZOBRAŽEVANJU?Sodobna informacijska tehnologija je v oporo gluhim ter slepim učencem, učencem z učnimitežavami, nadarjenim učencem ter učencem, ki se soočajo z družbenimi težavami v šoli.(Lipponen, 1999, str.17).Projekt Netdays Europe (Lipponen, 1999, po Hakkarainen et al, 1999) je pokazal, da internetlahko omogoči večjo enakost v izobraževanju na naslednje načine:- S podpiranjem enakopravne komunikacije učencev moškega in ženskega spola in sicerz oblikovanjem posebnih projektov (npr. GirlsNet).- S pomočjo učencem socialno ogroženih družin pri pridobitvi dostopa do interneta terpri uporabi le-tega.- S poenostavljenim učenjem gibalno oviranih ter hospitaliziranih oseb in sicer tako, dase jih nauči uporabljati sodobno informacijsko tehnologijo.Razvoj interneta obljublja premagovanje tradicionalnih razlik med socialno, kulturno tergibalno oviranimi osebami ter ostalo populacijo, zagotavlja nove možnosti za ekonomskoslabše razvita področja ter resnično demokratizira dostop do virov za intelektualni razvoj. Zzagotavljanjem dostopa do nove informacijske ter komunikacijske tehnologije kot tudi zvključevanjem evropskih učencev v različne aktivnosti, Netdays spodbujajo enakost vizobraževanju (Lipponen, 1999, str.18).4.3 ALI LAHKO UPORABA INTERNETA ZMANJŠA STROŠKEIZOBRAŽEVANJA?Owston (1997, po Lipponen, 1999, str. 21) meni, da so v visokem izobraževanju glavnanaslednja tri področja tehnoloških stroškov:- Strojna in programska oprema.- Razvoj programov, ki niso zahtevni le po akademski vsebini temveč tudi po ustreznihgradivih na mreži.- Neprestano vzdrževanje programov.Učinkovito zmanjševanje stroškov izobraževanja dosežemo z vlaganjem truda v programe,kjer je interes največji. Z majhnimi stroški lahko damo velik pomen šolskim virom na spletu.Dostop do le-teh je v večini primerov brezplačen.Majhne skupine učencev so kljub temu, da so dražje, za razvoj kritičnega ter kompleksnegamišljenja najprimernejše. Romiszowski (1997, po Lipponen, 1999, str.21) meni, da sopogovori, ki jih posreduje računalnik lahko ravno tako učinkoviti kot diskusije v majhnihskupinah.12

4.4 ALI LAHKO INTERNET OLAJŠA INFORMACIJSKO PISMENOST?Ena temeljnih zahtev izobraževanja v prihodnosti je priprava učencev za življenje v spletniinformacijski družbi, v kateri bo izobrazba temeljni vir socialnega in ekonomskega napredka.Revolucija nove informacijske ter komunikacijske tehnologije dramatično spreminja načindela, učenja ter sodelovanja. Sodelovanje v skupinah pridobiva na pomenu, uspešnost le-tegapa je odvisno od motivacije za soočenje z novimi izzivi, osebne kognitivne kompetence, kivključuje tudi nadzor posameznikove miselne aktivnosti ter sposobnosti iskanja, urejanje terproizvajanja znanja. Izobraževalne ustanove so primorane poiskati boljše pedagoške metodein prakse, da bi se soočile z novimi izzivi. V tem razvoju bodo imeli internet ter njegovi viripo vsej verjetnosti pomembno vlogo.Spretnosti, ki jih razvija internet ne smemo gledati preveč ozko. Le-te namreč presegajospretnosti uporabe informacijske tehnologije ter spretnosti usvajanja temeljnega znanja.Bereiter (1999, po Lipponen, 1999, str. 23) meni, da v številnih primerih reproducirajoaktivnosti, ki smo jih nekoč opravljali s škarjami ter starimi revijami. Računalniškoopravljeno delo »izreži in prilepi« ne uči učencev spretnosti, ki jih bodo potrebovali v 21stoletju.Projekti, ki jih podpira nova tehnologija ne bi smeli imeti poudarka na sapo vzemajočihpredstavitvah, ampak bi morali ustvarjati novo znanje. Učenci tako ne smejo biti le pasivniuporabniki tehnologije in informacij, ampak aktivni prinašalci znanja. Zavedati se morajo, daimajo možnost ter sposobnost, da preko interneta dodajo intelektualno vrednost informacijam(Bereiter, 1999, po Lipponen, 1999, str. 23).5. POTENCIALI INTERNETA ZA IZBOLJŠANJE UČENJA5.1 ALI LAHKO INTERNET POVEČA UČENČEVO MOTIVACIJO ZA UČENJE?Na splošno so učenci zelo motivirani za učenje s pomočjo nove informacijske terkomunikacijske tehnologije. Večini se zdi tehnološko opremljen razred bolj zanimivo okolje.Odnos učencev do izobraževalno komunikacijske tehnologije je pozitiven in tako je tudinjihov interes ter sodelovanje pri razrednih aktivnostih boljše.Pozitiven odnos ter interes za informacijsko komunikacijsko tehnologijo lahko pripisujemotemu, da je le-ta nekaj novega, da daje občutek nadzora nad informacijami, je bogata zinformacijami, daje možnost interakcije, multimedijske aktivnosti in še bi lahko naštevali.Zavedati se moramo, da visoka motivacija sama po sebi ne prinaša napredkov na področjuučenja. Obstaja tudi nevarnost, da se internet uporabi zgolj za motivacijo, temu pa slediiskanje informacij brez določenega cilja.5.2 ALI LAHKO INTERNET PODPIRA AVTENTIČNO REŠEVANJEPROBLEMOV?Reševanje kompleksnih problemov ter soočanje z vedno večjimi spremembami bodo vprihodnosti vse pomembnejše spretnosti za preživetje. Tradicionalno učenje ter poučevanje, kitemelji na posredovanju informacij, postaja vedno bolj problematično. Internet bo pomagalučencem pri reševanju avtentičnih ter kompleksnih problemov iz realnega življenja. Učencemse zdijo taki problemi ter dejavnosti mikavne in pomembne.13

Reševanje problemov iz resničnega življenja s pomočjo učiteljev ter strokovnjakov lahko priučencih razvija fleksibilne mentalne procese, poveča njihovo sposobnost lažjega soočanja znegotovostjo ter jih privaja na spoznavanje dela strokovnjakov. Problemi, s katerimi se učencipreko interneta srečujejo znotraj šole bodo dobra podlaga pomembnejšim ter kompleksnejšimproblemom zunaj šole, vključno s tistimi, s katerimi se bodo v prihodnosti srečali nadelovnem mestu (Lipponen, 1999, str.25).5.3 ALI LAHKO INTERNET PODPIRA PRISTNO SODELOVANJE?Internet obljublja poenostavitev pomembne interakcije med učenci in učitelji znotraj in zunajšole. Ramiszowski (1997, po Lipponen, 1999, str.27) meni, da je komunikacija preko medijevpodročje, ki ga je potrebno raziskati ter razviti v učnem kontekstu. Računalniška omrežjapovezujejo med seboj živa bitja, ki si na tak način izmenjujejo ideje ter gradiva, v resnici pa sigradijo lastne mreže idej, strategij ter teorij ter jih usposabljajo za pomoč drugim pri gradnjile-teh.Številne raziskave (Bonk in King, 1995, po Lipponen, 1999, str.27) so pokazale, da omrežjalahko:- spremenijo način interakcije med učenci ter učitelji;- povečajo možnosti za sodelovalno učenje:- olajšajo pogovore v razredu;- pisanje postane bolj aktivno ter del socialnega učenja.Tudi Coleman (1999, po Lipponen, 1999, str.27) je pregledal razvoj informacijske tehnologijev zadnjih desetih letih ter opisal razvoj od elektronskih sporočil, računalniških konferenc,videokonferenc, skupnega urejanja dokumentov, do resničnega skupinskega okolja, kiuporabnikom omogoča reševanje problemov ter gradnjo znanja.Pri učnih potencialih interneta lahko razlikujemo različne oblike sodelovanja preko interneta:1. Internet se uporablja za dopisovanje ter izmenjavo, ki pa nista namerno osredotočenana učenje.2. Z uporabo interneta lahko delimo znanje, daje nam vpogled v dela drugih in na tanačin postane jasno njihovo razmišljanje ter proces reševanja problema.3. Internet je medij pri sodelovalnih projektih, pri katerih imajo učenci enake cilje, neglede na lokacijo.Interakcija preko omrežja daje nove možnosti za olajšanje komunikacije in sodelovanja terhkrati povzroča probleme, ki jih pri klasični obliki komunikacije ni bilo. Komunikacija nainternetu temelji predvsem na tekstu, učenci nižjih razredov pa niso nujno dobri bralci,pojavlja se tudi problem pomanjkanja konteksta, zelo malo internetnih virov pa se ujema takoz evropskimi kot ameriškimi učnimi načrti. Težko je tudi vzpostaviti skupna prepričanja ternebesedno sporazumevanje (Lippnone, 1999, str.29-30).5.4 ALI LAHKO INTERNET OLAJŠA OBJAVO UČENČEVIH DEL?Internet predstavlja medij preko katerega lahko učenci objavljajo svoja dela ter jih delijo zučenci iz celega sveta. S svojim prispevkom prispevajo k izobrazbi ter postanejo pomembenvir tako zase kot za ostale. Taka izkušnja je zelo motivirajoča ter nagrajevalna.14

Projekt, ki je bil objavljen na internetu je ELETA (European Legands and Tales). Pri le-temso učenci pisali prispevke o pravljicah ter navadah na Finskem s ciljem, da bi si izkušnjeizmenjali z drugimi državami ter razmislili o razlikah in podobnostih v kulturi. Tako je tudinastala spletna revija ELETA.Pri spodbujanju učencev za objavljanje na internetu je treba biti pozoren na razliko medvsebino ter obliko publikacije. Poudarek naj ne bi bil na zunanjem izgledu predstavitve ampakna ustvarjanju novega znanja (Lipponen, 1999, str. 31).5.5 KAKŠNA JE UČITELJEVA VLOGA PRI UČENJU PREKO SPLETA?Revolucija informacijske in komunikacijske tehnologije predstavlja enega večjih izzivov vučiteljevem profesionalnem razvoju. Učitelji morajo pridobiti tehnične sposobnosti zaučinkovito uporabo informacijske tehnologije ter za učenje in vodenje učencev pri uporabi lete.Izobraževalno tehnologijo morajo ne le poznati pač pa tudi obvladati pedagoške prijeme zanjeno učinkovito uporabo. Tako morajo nastati ter biti raziskane nove pedagoške izkušnje znamenom, da bi olajšali usvajanje znanj višjega nivoja, ki jih morajo učenci usvojiti(Lipponen, 1999, str. 31).Pomanjkanje učiteljeve tehnične usposobljenosti zmanjša možnost razvoja nove in inovativnes komunikacijsko tehnologijo podprte pedagoške prakse. Raziskava na Finskem(Hakkarainen, 1998, po Lipponen, 1999, str. 32) je pokazala, da ima le majhen odstotekučiteljev primerne spretnosti, čeprav ima večina dostop do računalnika ali doma ali v šoli. Le9 % učiteljev uporablja računalnik vsak dan pri svojem delu, le 27 % pa tedensko. Velik izzivza učitelje je razviti nove pedagoške prakse ter jih začeti uporabljati.Učitelji morajo temeljito spremeniti prakso poučevanja in postati pomočniki ter součneci priučenčevem učenju. To pomeni olajšanje sodelovanja med učenci, spodbujanje le-teh priopazovanju svojega razumevanja, komunikacijo z njimi ter opazovanje njihove medsebojnekomunikacije. Učenci ne bi smeli biti prepuščeni nevodenemu odkrivanju interneta(Visniadou, 1997, po Lipponen, 1999, str. 32).Da bi pri poučevanju uporabili nove možnosti, ki jih ponuja informacijsko komunikacijskatehnologija, bi morali učitelji vedeti, kako voditi učence pri aktivnem učenju ter kako poiskatiprednosti nove tehnologije in interneta. Zelo malo verjetnosti je, da bi posamezen učiteljlahko brez podpore vseh pedagoških delavcev ter državnih avtoritet naredil velim napredek vpedagoški praksi (Lipponen & Hakkarainen, 1997, po Lipponen, 19999, str. 32).Collins (1996, po Lipponen, 1999, str.33) meni, da bi se pri vpeljavi informacijskokomunikacijske tehnologije v pouk morali držati naslednjega vrstnega reda: sprva bi moralipremisliti, kje so potrebe po tehnologiji v učni praksi; začeti bi morali s temami, ki sopomembne za učitelje in učence; računalnikov ne bi smeli postaviti le v eno sobo; podpreti bimorali navdušenje.Zavedati se je treba, da je najpomembnejši dejavnik pri vpeljavi reform visoko usposobljenučitelj. Celo zelo izkušeni učitelji imajo težave pri usvajanju ter vpeljavi novih metod. Učiteljipotrebujejo predvsem modele, ki jih vodijo ter jim pomagajo pri vpeljavi teoretičnega znanjater praktičnih izkušenj. Morda so teoretični in praktični principi pri učenju preko interneta šepremalo časa oblikovani, da bi bili splošno znani ter uporabljeni v izobraževalnih reformah(Leinhardt et all, 19995, po Lipponen, 1999, str. 34).15

Da bi uporabili možnosti, ki jih ponuja informacijsko komunikacijska tehnologija, so potrebnetemeljite spremembe v učiteljevem mišljenju o učenju ter izobrazbi. Tehnična usposobljenostini dovolj. Dokler je informacijska tehnologija uporabljena v izobraževalnem sistemu kotnoviteta, do pomembnejšega pedagoškega napredka ne bo prišlo. Za uporabo interneta vizobraževalne namene je potrebno usposabljanje učiteljev ter velika podpora s straniraziskovalcev v obliki projektov ter dobrih zgledov (Lipponen, 1999, str. 35).6. INTERNET V ŠOLI6.1 UPORABA RAČUNALNIKA V SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOLAHLeta 1994 je po sprejetju zakona o zagotavljanju sredstev za uresničevanje nekaterih nujnihrazvojnih programov v vzgoji in izobraževanju RS kot eden izmed petih programov nastaltudi program Računalniško opismenjevanje. Cilj le-tega je bil izvesti računalniškoizobraževanje za učitelje in ravnatelje, opremiti vse osnovne in srednje šole z računalniško ininformacijsko aparaturno in programsko opremo ter omogočiti raziskovanje in razvoj uporaberačunalnikov v šolah. Tak način dela bi prav gotovo ustvaril tudi pogoje za sodobnejši inaktivnejši pouk ter sodobno vodenje in poslovanje šole. Raziskava Stanje in trendi uporaberačunalnika v slovenskih osnovnih in srednjih šolah je bila prva raziskava Računalniškegaopismenjevanja, pomenila pa je prikaz dejanskega stanja ter trendov uporabe računalnika vslovenskih šolah v letih 1988-1998. Ivan Gerlič (1999, str. 138-142) podaja pomembneugotovitve omenjene raziskave v naslednjih točkah:• Računalnik ima pri pouku večine predmetnih področij slovenskih osnovnih šol že svojemesto, in to na predmetni stopnji, vse več tudi na razredni stopnji (še posebej leta 1998).• Računalnik se pri pouku največ uporablja pri rednem pouku, najmanj pri dodatnem, najmanjpa pri dopolnilnem pouku; pri vseh kategorijah je opazna pozitivna usmeritev (še posebej leta1998).• Pogostost uporabe računalnika pri pouku naravoslovni-matematičnega področja kaženegativni trend, pri družboslovnem in vzgojnem pa v večini pozitivni, z občasnimi nihanji.• Zelo vidna je negativna smer izvajanja fakultativnega pouka in interesnih dejavnostiračunalništva.• Računalnik se je do leta 1994 pri pouku največ uporabljal v učnih oblikah množičnega dela(frontalni in skupinski pouk), v novejšem času pa je naklonjen samostojnemu delu zračunalnikom in novejšim oblikam.• Računalnik se je v večini uporabljal v posameznih delih učne ure (najpogosteje zapridobivanje nove snovi), še vedno pa je zelo malo celovitega pristopa.• Pri pouku s pomočjo računalnika se uporablja večina v svetu poznanih strategij, največjiporast pa v letu 1998 zasledimo pri uporabi multimedije in interneta pri pouku.• Učitelji in učenci imajo zelo pozitiven odnos do uporabe računalnika pri pouku, ki se odražatudi v stalnem, zelo vidnem pozitivnem trendu.• Učitelji in ravnatelji imajo še vedno premalo specialno-didaktičnih znanj o uporabiračunalnika pri pouku in šolstvu nasploh.• Računalnik se uporablja tudi v dejavnostih, ki spremljajo izobraževanje, toda najpogosteje lev osnovnih poslih administracije in finančnega poslovanja, ne izrabljajo pa se celovitejšemožnosti uporabe informacijskih sistemov v izobraževanju.• Internet v izobraževanju uporablja 82 % slovenskih osnovnih šol.16

6. 2 UPORABA INTERNETA V SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOLAHV Sloveniji so leta 1992 ustanovili javni zavod ARNES (Academic and Research Network ofSlovenia) z namenom, da bi oskrboval z najnovejšimi storitvami globalnih računalniškihomrežij izobraževalno ter raziskovalno sredino v Sloveniji. ARNES je povezan z omrežjidrugih držav Evrope oziroma vsega sveta ter omogoča vse storitve, ki jih nudi internet (Gerlič2000, str. 95)Raziskava RIS'97 za Slovenijo, ki je poleg osnovnih šol zajela še srednje šole, dijaškedomove, glasbene šole ter 9 zavodov, je pokazala naslednje ugotovitve v zvezi s stanjem ingibanjem interneta v slovenskem izobraževalnem prostoru (Gerlič 2000, str. 102-105):• Internet je pomemben tako za izobraževalno kot tudi administrativno in poslovno dejavnostzavodov. Na lestvici od 1 do 5 je pomembnost interneta za izobraževalno dejavnost ocenjenas 4, za administrativno in poslovno dejavnost pa s 3,5.• Internet se bo v naslednjem letu uporabljal v še večji meri kot sedaj, tako napovedujejo v80 % vseh zavodov.• Internet se v osnovnih šolah najpogosteje uporablja za pridobivanje informacij oizobraževanju v Sloveniji (77,3 %), za izobraževanje učiteljev (73,9 %) ter komuniciranje zMinistrstvom za šolstvo (72,8 %) (glej tabela 1).Tabela 1: Intenzivnost uporabe interneta za posamezne storitve na slovenskih osnovnih šolahStoritev internetaPogostost uporabe naosnovnih šolah v %Oglaševanje in promocija 40,7Zabava, klepet, IRC, igre… 50,4Komuniciranje z Ministr. za šolstvo 72,8Komuniciranje z drugimi šolami 71,7Komunic. s poslovnimi partnerji v Slo. 37,2Komunic. s poslov. partnerji v tujini 9,8Raziskovalno delo 63,2Pridobivanje inf. o izobraž. V Sloveniji 77,3Pridobivanje poslovnih informacij 64Izobraževanje zaposlenih 65,7Izobraževanje učiteljev 73,9• Skoraj polovica vseh srednjih šol se na lastnih domačih (WWW) straneh že predstavlja alipa bo to storila prav kmalu; le malo manjši je ta delež pri dijaških domovih, sledijo pa jimosnovne šole. Največkrat predstavitveno stran izdelajo sami zaposleni, pri tem pogostosodelujejo tudi učenci.• Na največ (povprečno 94 %) šolah uporabljajo klicni dostop preko modema: le četrtina (26%) šol ima svojo najeto linijo. ISDN ima 43% srednjih šol, načrtuje pa ga še nadaljnjih 39 %in 10 % osnovnih šol, o zaščiti s »firewallom« pa ne razmišlja kar 70 % šol.• Iz tabele 2 je razvidno, da sta najpogosteje uporabljeni storitvi interneta v osnovni šoli v letu1997 elektronska pošta (60,8 %) ter WWW (59,7 %), najmanj pa elektronske konference terusenet (14,5 %).Tabela 2: Pogostost uporabe posameznih storitev interneta v osnovnih šolah v letu 1997Storitev internetaPogostost uporabe17

v letu 1997 v %Elektronska pošta 60,8WWW 59,7FTP 24,1Interaktivne storitve 16,7Elektronske konf., usenet … 14,5• Četrtina izmed vseh zaposlenih v zavodih, ki že imajo ali bodo imeli dostop do interneta,18 % zaposlenih ima dostop do WWW, 13 % pa ima lasten elektronski naslov. Med učenci jihima največ dostop v srednjih šolah (30 %) in dijaških domovih (14 %), v osnovnih šolah je tadelež 8 % in v vrtcih 4 %. Osebni naslov ima manj kot 8 % dijakov in 3 % osnovnošolcev.• Ocena ustreznosti poznavanja interneta pri zaposlenih znaša 2,5 (povprečje), pri učencih pa2,9.Raziskava o uporabi interneta pri pouku (Mestnik, 2003, str.32 - 53) je pokazala, da ima 97 %šol od 63 osnovnih šol, ki so bile zajete v raziskavo, dostop do interneta. Za priklop nainternet se je 21 % šol odločilo leta 1997, leta 1998 pa 32 % šol. V zadnjih letih je pričakovatitrend padanja povezovanja z internetom, saj ima večina šol že dostop do interneta.Internetna storitev, ki jo pri pouku uporablja večina šol (68 %) je svetovni splet, bistvenomanj šol (23 %) pa uporablja elektronsko pošto. Poleg že omenjenih storitev uporabljainteraktivne storitve (IRC; 60 %) ter prenos podatkov s FTP (63 %) večina šol pri krožkih,najmanj šol pa uporablja elektronske konference (28 %).Izobraževalno programsko opremo, ki je dostopna preko interneta (spletne izobraževalne igre,omrežne učbenike, spletna računalniška učila, spletna računalniška pomagala itd.) uporabljakar 93 % vseh šol, 95 % pa jih sodeluje pri nastajanju izobraževalnih projektov ali pa jih vsajpregleduje.72 % vseh šol ne sodeluje pri nastajanju izobraževalnih gradiv, dostopnih na internetu. Tistešole, ki sodelujejo, pa večinoma sodelujejo tudi pri raznih projektih.6.3 UPORABA INTERNETA PRI POUKU ANGLEŠKEGA JEZIKABrumnova (cit. po Lipton, 1998) navaja razloge za vključevanje moderne tehnologije v pouktujega jezika:- učenci so tehnološko izobraženi ter si s pomočjo moderne tehnologije pridobivajo noveinformacije;- uporaba tehnologije pomaga pri organizaciji pouka v skladu z različnimi učnimi stili terpristopi k učenju;- z uporabo moderne tehnologije vzpostavimo povezavo učnega načrta z realnim življenjemzunaj učilnice in šole;- tehnologija spodbuja vključevanje učencev v različne sodelovalne aktivnosti;- tehnologija omogoča učencem, da so aktivni udeleženci dogajanja v novi informacijski dobi;- uporaba različnih tehnoloških aspektov motivira učence za reševanje nalog;- tehnologija prinaša nove dimenzije učenja tujega jezika, še posebej z uporabomultimedijskih programov;- s tehnologijo učenci spoznavajo kulturo ciljnega jezika, ki se ga učijo;- tehnologija omogoča učencem uporabo njihovih produktivnih ter receptivnih sposobnosti;18

- uporaba moderne tehnologije pomaga s komunikacijo v ciljnem jeziku uresničiti namenučenja tujega jezika.Storitve interneta, ki se uporabljajo pri pouku tujega jezika so predvsem elektronska pošta,elektronski seznami, elektronski klepet ter avdio- in videokomunikacija (Brumen, 2000,str.72-75). Elektronska pošta omogoča učencem, da si z vrstniki iz tujih držav dopisujejo vciljnem jeziku. Elektronski seznami nudijo zapise določenih vsebin ljudem, ki imajo skupneinterese. Tako imajo učitelji tujega jezika na voljo kar nekaj povezav na katerih lahko iščejoelektronske povezave na temo šolskih predmetov, uporabe tehnologije pri pouku tujegajezika, podatke o partnerskih razredih, ki bi radi sodelovali pri mednarodni izmenjavirazličnih šolskih vsebin in problemov ter podatke o novih metodoloških in didaktičnihpristopih poučevanja tujega jezika (prav tam).S pomočjo elektronskega klepeta, avdio- in videokomunikacije poteka dejanskakomunikacija. Internet Relay Chat (IRC) omogoča povezavo s kanalom ter menjavanjetipkanih sporočil z vsemi trenutno sodelujočimi na tem kanalu.« Učitelj lahko v pouk vključitudi zasebne kanale, kjer se na določeno temo iz učenga načrta pogovarjajo razredi ali celorazredi različnih šol« (Brumen, 2000, str. 73).Avdio- in videokomunikacijski programi omogočajo z uporabo pravilne opreme neposrednopogovarjanje s sogovornikom. Osebo, s katero se pogovarjajo, tudi vidijo na zaslonu. Taknačin dela zahteva od učenca direktno komunikacijo z naravnim govorcem v tujem jeziku vokolju ciljnega jezika (prav tam).O uporabi interneta pri pouku angleškega jezika vsako leto veliko učiteljev predstavi svojeprispevke na mednarodni izobraževalni računalniški konferenci (1999 – 2003). Tako je tudiTeranova predstavila projekt IEARN z vidika usklajenosti z učnim načrtom, uporabeučbenikov ter medpredmetnega sodelovanja (2001, str. 48-50).Poudarja, da sodelovanje vIEARN-u omogoča uresničitev mnogih splošnih ciljev učnega načrta:- zavest o sebi kot posamezniku ter pripadniku nacionalne ter mednarodne skupnosti;- razvijanje in krepitev lastnih kulturnih vrednot ter hkrati spoštovanje različnosti med narodi;- spoznavanje, da je angleščina sredstvo mednarodnega sporazumevanja;- spoznavanje značilnosti kulture ter dosežkov dežel, v katerih se uči angleščina kot tuji jezik;- razvijanje sposobnosti dela v skupini ter sodelovanja;- razvijanje ustvarjalnosti, potrebe po izražanju in občutku za estetske vrednote;- spoznavanje angleškega jezika na oblikoslovni, skladenjski, besedni ter besedilni ravni;- razvijanje sposobnosti za razumevanje pisnih besedil ter sporazumevanje;- razvijanje ustrezne strategije za razumevanje in tvorjenje pisnih besedil.Glede učbenikov ter IEARN-a navaja, da učbeniki ponavadi prehajajo od lažjega k težjemu,besedila interneta pa omogočajo raziskovalno učenje in preko tega učencem omogočajo, daspoznavajo in razvijajo strategije samostojnega učenja v novih situacijah. Besedila IEARN-adopolnjujejo in nadgrajujejo učbenike, odgovori zunanjih koordinatorjev pa delujejo naučence izrazito stimulativno.Sodelovanje v IEARN-u omogoča tudi povezovanje z različnimi učnimi predmeti. S pripravoter objavljanjem izdelkov na internetu učenci utrjujejo svoje računalniške spretnosti, zlikovnimi izdelki dajo svojim pisnim izdelkom osebno noto, za sodelovanje v nekaterihprojektih pa je potrebno tudi znanje zgodovine, zemljepisa ter slovenskega jezika.19

7. PROJEKTNO DELO NA INTERNETU7.1 IZBIRA PROJEKTA NA INTERNETUPri on-line projektu nastopata tehnični ter vsebinski del projekta. Kljub temu, da sta obapomembna za uspeh projekta, je za učence ter učitelje, ki sodelujejo v projektu, pomembnejšivsebinski del. Vsebina projekta lahko nastaja v razredu, pri delu učitelja z učenci ali prisamostojnem delu učencev samih. Izvedba projekta je odvisna predvsem od učitelja, temeprojekta, starosti učencev ter tehničnih zmožnosti, ki jih ima učitelj na razpolago. Projekt, kinastaja preko interneta se od drugih projektov razlikujejo predvsem v načinu komunikacije.Učitelj naj pri svojem delu pozornost usmeri predvsem na vsebino projekta, manj pa natehnični del.Glede na število učencev, ki sodelujejo v projektu, učitelj lahko dela:- s posameznim učencem;- s skupino učencev (iz razreda ali krožek);- s celim razredom.Projekt lahko izvaja:- v času rednega pouka;- pri krožku;- izven pouka;- v obliki naravoslovnega, športnega, kulturnega dneva (Juričić, 2004, str. 1).Pred izbiro projekta je dobro pretehtati naslednje vidike:- Preden se vključimo v projekt, je dobro vedeti, ali bo sovpadal z učnim načrtom. Projekt, kise malo ali pa sploh ne ujema z učnim načrtom namreč ni priporočljiv. V pomoč so nam lahkonaslednja vprašanja:• Ali bo nova snov zahtevala informacije, ki učencem niso dostopne v literaturi, ki je narazpolago?• Ali bodo informacije iz zunanjih virov pomagale k dvigu kvalitete znanja?• Kakšne koristi bodo imeli naši učenci od sodelovanja z učenci iz drugih okolij?• Kako bo uporaba interneta vplivala na delo učencev (motivacija, veščine pisanja, večinformacij)?• Ali bomo s pomočjo projekta spoznavali novo snov, ali bo samo nadgradnja že obdelanesnovi?- Pazljivo preberemo cilje projekta, ki morajo biti podani vnaprej in dosegljivi.- Prepričajmo se, ali nam časovni roki projekta ustrezajo.- Preverimo, kdo še sodeluje v projektu, da nismo edini udeleženci.- Kvalitetni projekti so ponavadi moderirani. Za potrebne informacije, nasvete in pomoč seobrnimo na moderatorja, ki bo vodil naše delo in nam pomagal.- Pripravimo načrt za izvajanje projekta (Juričić, 2004, str.1).7.2 MODEL ORGANIZACIJE PROJEKTNEGA DELA NA INTERNETU VOSNOVNI ŠOLIDelo v osnovni šoli se, še zlasti pri nižjih razredih, pri projektih, ki potekajo v tujem jeziku,zaradi nezadostnega poznavanja le-tega, zaplete. V organizacijski verigi se pojavi členprevajanja prispevkov, ki predstavlja dodatno obremenitev. Organizacija dela tako ni več20

odvisna le od tehničnih možnosti, ki jih šola ima, ampak tudi od števila učencev, ki sodelujejov projektu.Delo poteka najenostavneje, kadar v projektu sodeluje le skupina učencev pod vodstvommentorja, ki pozna delo na internetu in zna angleško. V tem primeru mentor sam prevajaprispevke in jih tudi lahko sam pošilja. Tak način je učinkovit, ker ena oseba skrbi za vsekorake v projektu: komuniciranje, branje, pošiljanje pošte, izvedbo tem, obveščanje,poročanje.Z vključevanjem večjega števila razredov oziroma učiteljev in učencev v več projektov, kipotekajo v glavnem v angleškem jeziku, postane tak način dela neustrezen. Število prispevkovza prevajanje, tipkanje in pošiljanje tako naraste, da ena oseba ni več kos takemu delu. Zato jepotrebno spremeniti način dela in vključiti v tehnični del sodelovanja več ljudi, ki bi prevajalioziroma tipkali in pošiljali prispevke.Problem v prvi fazi lahko rešimo tako, da organiziramo skupino sposobnejših učencev zaprevajanje pod mentorstvom učiteljice angleškega jezika ter skupino učencev, ki skrbi zatipkanje, sprejemanje in pošiljanje pošte. Za povezavo dela vseh členov verige skrbikoordinator sodelovanja. Pri taki organizaciji učiteljem, ki sodelujejo v projektu, ni potrebnopoznati dela na internetu, ker za komunikacijo skrbi koordinator sodelovanja.Celotno organizacijo s subjekti sodelovanja lahko predstavimo z naslednjo shemo:Shema 1: Grafični prikaz začetne organizacije sodelovanja v on-line projektihTak način dela lahko nadgradimo in poenostavimo, ko se učitelji, ki se vključujejo v projekte,naučijo uporabljati orodja na internetu. Takrat se spremeni vloga koordinatorja sodelovanja,ki skrbi za dotok informacij o novih projektih in možnostih dela na internetu ter pomagaučiteljem na različne načine in jim svetuje. Če ima šola dostop do interneta z najetim vodom,tudi skupina za sprejemanje in pošiljanje pošte ni več potrebna, ampak to delo lahko opravijoučenci sami. Določimo učenca, ki skrbi za komunikacijo s prevajalsko skupino. Prevajalska21

skupina pa je potrebna še naprej. To organizacijsko strukturo lahko ilustriramo s shemo 2(Juričić, 2004, str.1-3).Shema 2: Grafični prikaz naprednejše oblike organizacije sodelovanja v on-line projektih8. KIDLINK PROJEKT8.1 KAJ JE KIDLINK?Kidlink je neprofitna organizacija, ki si prizadeva vključiti čim več mladih do 15. leta vmedsebojno sodelovanje preko omrežja internet. Delo poteka preko 77 javnih distribucijskihlist, ki so namenjene posvetovanju učiteljev ter objavljanju izdelkov učencev, ki sodelujejo priposameznem projektu. Delo poteka tudi preko privatnega omrežja za komuniciranje vrealnem času (npr.chat). Sodeluje veliko odraslih prostovoljcev, ki živijo po vsem svetu in jihpredstavljajo predvsem učitelji in starši sodelujočih otrok.Kidlink vodi aktivnosti v številnih svetovnih jezikih: arabščini, angleščini, danščini,francoščini, hebrejščini, nemščini, islandščini, italijanščini, japonščini, laponščini,makedonščini, norveščini, portugalščini, slovenščini, španščini, švedščini in še bi lahkonaštevali.Od prvih začetkov 25. maja 1990 je v Kidlink aktivnostih sodelovalo okoli 175.000 otrok iz131. držav iz vseh kontinentov. Njihovo glavno sredstvo komuniciranja je elektronska pošta,uporabljajo pa se tudi druge oblike, kot na primer klepetalnice (»chats«), razne oblike22

komuniciranja preko spletnih strani, navadne pošte, faksov, videokonferenc in podobno (Baš,1999, str.53-54).8.2 VKLJUČITEV V KIDLINK PROJEKTVključitev v Kidlink projekt lahko strnemo v naslednje točke:• izberemo projekt• navežemo stik z moderatorjem• pošljemo prijavo• vpišemo se na distibucijske (mailing) liste• pogledamo arhiv: http://listserv.nodak.edu/archives/response.html• učenci odgovarjajo na štiri vprašanja• pripravimo vsebine za pošiljanje• organiziramo delo v razredu• sledimo poteku projekta, pošiljamo prispevke, komentiramo, uporabljamovsebine pri pouku• predstavimo delo kolegom in ravnatelju• pripravimo kratko tiskano poročilo s primeri (Rejc, 2001)Pred sodelovanjem v projektu morajo vsi sodelujoči podati svoj opis in svoj pogled naprihodnost s tem, da odgovorijo na štiri Kidlink vprašanja:- Kdo sem?- Kaj si želim postati, ko odrastem?- Kakšen boljši svet si želim, ko odrastem?- Kaj lahko že sedaj storim, da se bo to res zgodilo?Ko pošljejo odgovore, se lahko pridružijo in uživajo v vsem, kar jim Kidlink lahko ponudi. Zapriključitev kakšni od Kidlink konferenc, je potrebno poslati prošnjo za priključitev na naslovskupnega upravitelja. Prijavo na izbrano konferenco je treba potrditi. Vsaka konferenca imasvoj namen in na njej naj bi se pogovarjali le v skladu s tem namenom. Zasebna sporočila najne bi prihajala na naslov konference. Le-te lahko z ustreznim ukazom zapustimo, po tem pamoramo dobiti potrdilo. V primeru, da ga ne dobimo, obstaja možnost, da je šlo nekaj narobe(Baš, 1999, str.53-55).8.3 KIDLINK V SLOVENSKEM JEZIKUZnotraj omrežja Kidlink ima lahko vsak jezik svoje področje. Da bi delo v slovenskem jezikunajhitreje steklo, je bil potreben prevod vsaj štirih osnovnih strani. Po prevodu so pri Kidlinkuodprli tri distribucijske liste:- kidleader-slovenski, je lista namenjena sodelovanju med učitelji, katerih učencisodelujejo v projektih preko omrežja Kidlink,- kidcafe-slovenski, je lista namenjena sproščenemu dialogu otrok, brez vmešavanjaodraslih,- kidforum-slovenski, je lista, kamor se pošiljajo izdelki projekta, ki trenutno poteka. Nakidforumu lahko poteka le en projekt naenkrat. Zaradi tega je le-ta časovno omejen nadva do tri mesece.Za vsako distribucijsko listo skrbi moderator, ki je odgovoren za koordinacijo dela in pomočvsakomur, ki bi jo potreboval. Po začetku dela preko distribucijskih list so se začele23

postavljati tudi slovenske spletne strani, na katerih se lahko vidi napovedi novih projektov,rezulatate projektov, ki so se že zaključili, in vse, kar se dogaja v slovenskem delu omrežjaKidlink.Baš (1999, str.55) piše tudi o odprtju Kidlink hiše po brazilskem zgledu, kjer bi omogočilidostop do interneta in Kidlink projektov tudi otrokom, ki drugače te možnosti nimajo. KotKidlink hišo opisuje računalniško učilnico na eni izmed šol, ki bo določen dan vpopoldanskem času odprla svoja vrata učencem, ki bi se želeli vključiti v katerega izmedprojektov. Možnost vstopa v Kidlink hišo ne bi imeli le otroci šole, ki je dala na voljoučilnico, ampak tudi otroci drugih šol. Tako bi take hiše sprva odprli v mestih z več šolami,kasneje pa bi bilo idealno, če bi vsaka šola odprla vrata računalniške učilnice za svoje indruge učence. Potrebovali bi tudi precej prostovoljcev, ki bi te otroke vodili ter jim pomagalipri njihovem delu.Kidlink v slovenskem jeziku pomeni odpravo jezikovne ovire sodelovanja med šolami, velikaovira pa je zagotovo tudi dodatno delo, ki je največkrat neplačano. Seveda obstaja velikonačinov, kako projektno delo preko interneta vključiti v ure rednega pouka in tako zmanjšatikoličino dodatnega dela (Baš, 1999, str.55-56),.8.4 WHO AM I? – KIDLINK PROGRAM8.4.1 Kaj je Who am I? program?Who am I? je brezplačen izobraževalni program, ki omogoča mladim po svetu, da se povežejomed seboj in se spoznajo. Osemmesečni jezikovni program jih vodi in jim pomaga, daspoznajo svoje vrstnike, njihove kraje, pravice, prijatelje, družine in njihove korenine.Program poteka v več jezikih hkrati od septembra do maja vsako šolsko leto za severnopoloblo in od marca do novembra za južno poloblo. Prvi modul se lahko opravi kadarkoli medšolskim letom. Jezik, v katerem opravimo modul, je poljuben.Načrt dela in časovna razporeditev je predvidoma naslednja:Who am I? Kdo sem? – 8 tednovV tem modulu se učenci predstavijo drugim, ki tudi sodelujejo v projektu. Spoznavajo samegasebe, od kod izvira njihovo ime in podobno. Razmišljajo tudi o tem, kaj želijo postati, koodrastejo ter kaj lahko sami storijo za boljši svet v prihodnje.Where do I live? Kje živim ? – 9 tednovUčenci predstavijo ter opišejo svoj kraj ostalim sodelujočim. V drugem delu se spoznajo skraji, ki so jih predstavili ostali udeleženci. Spoznajo značilnosti krajev in ljudi, ki tamživijo.V tretjem delu opišejo svoje »učno okolje«. Opišejo, kako poteka pouk, kje se učijo inpodobno.What are my rights? Katere so moje pravice? – 10 tednovUčenci odgovorijo na vprašanje, kaj si predstavljajo pod besedo »pravice«. Sprva razmišlajo otem, kakšne pravice si želijo imeti, nato pa o otrocih, ki nimajo niti osnovnih pravic.24

My friends and my family Moja družina in moji prijatelji – 8 tednovOtroci v tem modulu govorijo o svojih družinah, njihovih posebnostih, običajih in navadah.Pogovarjajo se tudi o prijateljstvu, o tem, kako spoznamo dobrega prijatelja, kaj nam tapomeni in podobno.What are my roots? Katere so moje korenine? – 8 tednovUčenci raziskujejo svoje družinsko drevo. Spoznavajo, kako so živeli njihovi predniki, seselili iz kraja v kraj, se morda vključili v novo okolje, naučili novega jezika itd. Ugotavlajotudi razlike med življenjem nekoč in danes.Virtual Vacation Navidezne počitnice – 10 tednovUčenci pripravijo navidezne počitnice za vrstnike iz drugih držav. Najprej pripravijopovabilo, nato pa program tridnevnega obiska. V zadnejm delu pišejo tudi dnevnik tegatridnevnega obiska. Poskrbeti morajo tako za namestitev svojih vrstnikov kot tudi za programstvari, ki si jih bodo skupaj ogledali.8.4.2 Kako deluje?Program sprva spodbuja skupino učencev, da v razredu razpravljajo o osnovnih vprašanjihživljenja: spoznavajo sebe, domači kraj, svoje pravice, družino, korenine. To jim pomaga priodraščanju brez vpliva stališč odraslih ter trenutne politike. Pomaga jim tudi poiskati prijateljein graditi medsebojne povezave z učenci od vsepovsod.Na razpolago sta listi vprašanj in predlogov, iz katerih učitelj lahko izbira tiste, ki sonajpomembnejši za določeno skupino. Najprej razprava steče v razredu v živo, ko je doseženosoglasje, pa predstavijo svoje poglede tudi drugim preko interneta. Tako dobijo tudi povratnoinformacijo in vprašanja. Kljub uporabi izobraževano komunikacijske tehnologije je pri takemnačinu dela na človeškem faktorju. Začetnemu delu sledi sodelovanje med posamezniki inskupinami. Učenci se pri svojem delu zelo trudijo. Pomembna vidika sta tudi globalni dialogter povratna informacija s pomočjo učenja na daljavo.Delo na internetu je zelo raznoliko, odvisno od želja, motivacije ter usposobljenosti za objavogradiv na spletu. Skupine lahko na primer izdelajo svojo spletno stran v okviru KIDSPACEstrani. Le-ta uporabniku omogoča prijazno okolje za izdelavo prvih enostavnih predstavitevna spletu. Na teh straneh učenci s pomočjo mentorja tudi objavljajo teme iz različnihmodulov. Na posamezne teme lahko razpravljajo v konferencah in prek WAI liste. Prebirajoprispevke ter jih komentirajo. Preko klepetalnic (IRC, MIRC, C2D, Kidspace) se lahkopovežejo z vrstniki in razpravljajo o temah, ki jih predelujejo v modulih. Pripravljajo tudipredstavitve in drugo muiltimedijsko gradivo. Internetni portret šole, ki ga imajo možnostnarediti, lahko posredujejo vsem vključenim.25

8.4.3 Kako poteka delo v razredu?Vsak modul ima na razpolago seznam vprašanj za razpravo in aktivnosti, ki jih s pomočjoučencev izberemo za razpravo. Po razpravi učenci zapišejo povzetke, zgodbe, rišejo inpodobno. Izbrane prispevke nato objavijo v okolju KIDLINK, da jih lahko vrstniki pregledajoin komentirajo. Ta korak je ključnega pomena, saj delo ni samo sebi namen. Tako lahkodrugje živeči učenci spoznajo nekaj novega, so bolj motivirani in svoje delo dobro opravijo.Pri tem potrebujejo podporo in svetovanje učitelja. Svoje delo objavijo na spletnih stranehKIDSPACE ali šolskih spletnih straneh, na mailing listo pošljejo sporočilo ter tja pripnejocelotno gardivo ali pa nakažajo ustrezno povezavo na spletu.8.4.4 Prednosti sodelovanja v Who am I? programuPrednosti, ki govorijo v prid sodelovanja v programu Who am I? so naslednje:- program se na enostaven način vključuje v učni načrt v različnih izobraževalnihokoljih (spodbuja pisanje, raziskovnaje, upošteva socilane odnose, zgodovino,geografijo, tuje jezike, ekonomojo, matematiko, znanost, umetnost itd.);- spodbuja osebno rast posameznika, sposobnost upravljanja s svetovnim spletom teruporabo izobraževalno komunikacijske tehnologije;- učenci raje opravljajo določene dejavnosti, če imajo nek namen ter občinstvo, kinjihovo delo vidi ter uporablja za nadaljnje delo;- učenci so bolj odprti do drugače mislečih;- spodbuja sodelovalno učenje, pomaga ustvarjati boljšo razredno klimo;- učitelji se virtualno srečujejo v »učiteljskih zbornicah«, kjer so pogovarjajo oproblemih, s katerimi se srečujejo v razredu;- vezi med učitelji ostanejo po zaključku programa še vedno žive;- povečuje se tudi znanje učencev o okolju, v katerem živijo, vrednotenje in spoštovanjelastne kulture, jezika, ljudi ter družbe (Šavli, 2003, str. 32-34).9. ZAKLJUČEKGlede na to, da živimo v obdobju hitrega razvoja informacijsko komunikacijske tehnologije inda učenci vedno bolj zgodaj prihajajo v stik z le-to, je po mojem mnenju uporaba interneta pripoučevanju neizogibna. Angleščina kot eden svetovnih jezikov igra pri tem pomembno vlogo.Ker tudi sama poučujem angleški jezik, sem leta 2004 pri predmetu »didaktika razrednegapouka« pripravila seminar o uporabi interneta pri pouku angleškega jezika. Na anketnevprašalnike se je odzvalo le 8 % vseh slovenskih šol ter 23 % šol, ki so vprašalnik prejele.Presenetil me je podatek, da internet pri pouku uporablja kar 58 % od 57 anketiranih učiteljic,storitev interneta, ki jo najpogosteje uporabljajo pa je svetovni splet (51 %). Glede naponudbo različnih projektov od leta 1992 le 27 % učiteljic sodeluje ali pa je sodelovalo vprojektih na internetu.Nekatere opisane prednosti in slabosti uporabe interneta je že omenjena anketa potrdila. Medslabostmi bi izpostavila predvsem podatke, da se zelo malo učiteljic čuti didaktično (2 %) tertehnično (12 %) usposobljenih za delo z internetom, le 12 % učiteljic pa je dobilo spodbudoza uporabo interneta pri pouku na strokovnem izobraževanju. Ugotovila sem, da bi bila velikkorak na poti izboljšav izdelava didaktike uporabe interneta ter permanentno izobraževanjebodočih ter že zaposlenih učiteljev v tej smeri. Glede prednosti je razveseljujoč podatek, da součenci ob delu z internetom precej aktivni (52 %) ter da se motivacija učencev ob uporabi26

interneta zviša (97 %). Kot prednosti uporabe interneta pri pouku učiteljice navajajo uporabotujega jezika pri komuniciranju (35 %), spoznavanje drugih narodov ter njihovih kultur (27%) ter večjo možnost individualizacije.Ker bi tudi sama želela sodelovati v on-line projektu, sem pregledala glavne smernice zavključevanje ter organizacijo dela v razredu. Pogrešala sem predvsem konkretnejša navodilaglede izbire učnih metod in oblik dela, le-te so namreč še vedno prepuščene učitelju.Pomemben element projektnega dela na internetu se mi zdi izbira ustreznega projekta, ki bi semoral predvsem dobro ujemati z učnim načrtom. Zavedam se, da bi se morala s takimnačinom poučevanja odpovedati tradicionalnemu pouku ter vložiti veliko truda in časa zaiskanje novih poti, hkrati pa bi na tak način pomagala učencem rasti v bolj samozavestne,samostojne ter individulane osebnosti.27

10. VIRI IN LITERATURACooper, B. idr. (1997): Internet. Ljubljana. Pasadena.Baš, G. (1999):Kidlink v slovenskem jeziku. V: 4. mednarodna izobraževalna računalniškakonferenca – MIRK'99, 19.–21. maj 1999, Piran. Ljubljana. Ministrstvo za šolstvo in šport.Zavod republike Slovenije za šolstvo: Zavod za odprto družbo, 53-56.Brumen, M. (2000): Multimedijskavzgoja in učenje tujega jezika. Sodobna pedagogika, 51(3),70-77.Gerlič, I. (2000): Sodobna informacijska tehnologija v izobraževanju. Ljubljana. DZS.Gerlič, I. (1999): Stanje in trendi uporabe informacijske tehnologije v slovenskemizobraževalnem sistemu. V: 4. mednarodna izobraževalna računalniška konferenca –MIRK'99, 19-21. maj 1999, OŠ Cirila Kosmača, Piran. Ljubljana. Ministrstvo za šolstvo inšport: Zavod republike Slovenije za šolstvo: Zavod za odprto družbo, 138-143.Hoffman, P. (1996): Vse o internetu & World Wide Webu. Ljubljana. Pasadena.Juričić,Đ. (1998): Napotki za vključevanje v šolske projekte na internetu.http://ro.zrsss.si/borut/mednarodno/glavna.html, (4.2.2004)Jeriček, H. (2001): Uporaba in razširjenost interneta in znaki zasvojenosti z njim med dijakitretjih letnikov ljubljanskih šol. Magistrsko delo. Pedagoška fakulteta.Lipponen, L, Lakkala, M., Hakkarainen, K., Syri, J., Lallimo, J., Ilomäki, L., Muukkonen, H.,& Rahikainen 1) , M. (1999). Learning through the Internet: A review of networked learning. Areport to European Commission, DGXXII, November, 1999.Mandić, D.P. (2001): Informaciona tehnologija u obrazovanju. Filozofski fakultet. Beograd.Mestnik, M. (2003): Uporaba interneta pri pouku v osnovni šoli. Diplomsko delo. Ljubljana.Pedagoška fakulteta.Teran, I. (2001):Usklajenost IEARN-a z učnim načrtom. V: 6. mednarodna izobraževalnaračunalniška konferenca – MIRK'01, 15.–17. maj 2003, Piran. Ljubljana. Ministrstvo zašolstvo in šport. Zavod republike Slovenije za šolstvo: Zavod za odprto družbo, 48-51.Štrancar, M. (2001): Iskanje v internetu. Izola. Desk.Pahor, D., Kostrevc, L. (2001): Hitri vodnik po internetu in Interent Explorerju. Ljubljana.Pasadena.Pavlica, Ž. (2004): Uporaba interneta pri pouku angleškega jezika. Seminarska naloga.Pedagoška fakulteta.Rejc, M. (2001): Opis projektov.http://os.gorje.s5.net/projekti/Ro/seminarji/prva.htm (9.2.2005)28

Šavli, V. (2001):Usklajenost IEARN-a z učnim načrtom. V: 8. mednarodna izobraževalnaračunalniška konferenca – MIRK'03, 17.–19. maj 2003, Piran. Ljubljana. Ministrstvo zašolstvo in šport. Zavod republike Slovenije za šolstvo: Zavod za odprto družbo, 32-35.29