20 DosjeDOSJEEOL-43-april-April-09Dosje nevarni odpadkiBojan StojanovićVsepovsod naokrog nezaupanjeNevarni odpadki so tistiodpadki, ki ob nenadzorovanemodlaganju predstavljajonevarnost naravnemu okolju,živalim in ljudem, ki živijo vnjem. Zaradi težko razgradljivih<strong>si</strong>ntetičnih kemikalij,ustvarjenih v laboratorijih,imajo nevarni odpadki enoali več nevarnih lastnosti, kiso zdravju in okolju škodljive(npr. vnetljivost, dražljivost,strupenost, mutagenost,ok<strong>si</strong>dativnost ali infektivnost).Ker torej vsebujejo večjekoncentracije snovi, ki sookolju in živim organizmomškodljive in hkrati nevarne,jih torej ni mogoče odlagatiskupaj s komunalnimi oziromagospodinjskimi odpadki, takoda jih moramo zbirati, odlagati,predelovati in uničiti ločenood ostalih odpadkov in podkontroliranimi pogoji. A kervsako leto na svetu proizvedejovelike količine produktov, kivsebujejo nevarne snovi, je toprej izjema kot pravilo. Velikavečina nevarnih odpadkovkonča v morju ali drugihodlagališčih v naravi, kjerimajo prost dostop do prstiin rastlin, podtalnice, živaliin seveda na koncu tudi dočloveka.Nevarni odpadki nastanejo tako pri industrijski,obrtni in kmetijski proizvodnji ter predelavikot tudi v gospodinjstvih. Z njimi se srečujemovsak dan v delovnem in domačem okolju,npr. s staro elektronsko opremo, ostanki barv,lakov in s tem onesnaženo embalažo, sprejev,motornih olj, s starimi zdravili, baterijami,električnimi in gospodinjskimi aparati, živosrebrnimitermometri, neonskimi cevmi invarčnimi žarnicami, škropivi in še bi <strong>lahko</strong> naštevali.Seznam nevarnih snovi vključuje preko40 različnih skupin odpadkov ter preko 50 težkihkovin in drugih kemikalij. Lahko bi rekli,da današnji življenjski slog temelji na uporabinevarnih kemikalij in težkih kovin. Z razvojemnano znanosti pa zaskrbljenost postajaše večja, saj do danes še niso raziskali vplivovvseh substanc, ki so na trgu. Z nano materialiprihaja na trg ogromna nova skupina različnihsnovi, katerih vplivi niso poznani. To je velikizziv za države, znanstvenike in industrijo.Največja težava v EU in mednarodni skupnosti,enako menijo slovenski zbiratelji, je v <strong>si</strong>stemunadzora zbiranja nevarnih odpadkov. Takosmo <strong>lahko</strong> nedavno prebrali, da je ob cunamijuv Somaliji na obalo naplavilo tone nevarnihodpadkov, ki so jih v morje odložila podjetja izEvrope in Azije. Zakaj? Ker je strošek odloženetone nevarnih odpadkov v Somaliji 2,5 EUR,deponiranje v skladu s predpi<strong>si</strong>, v eni od državz razvitim <strong>si</strong>stemom predelave in uničenja ne-
EOL-43-april-April-09 Dosje 21varnih odpadkov pa je okoli 1000 EUR na tono.Na spletni strani ARSO <strong>lahko</strong> preberemo, da seje čezmejni prevoz odpadkov preko meja državEvropske unije v zadnjem desetletju močnopovečal, kar kaže študija Evropskega tematskegacentra za odpadke in snovni tok. Povečanjegre na račun prevoza tako nevarnih kotnenevarnih odpadkov ter nelegalnih prevozov.V letu 2003 je tako meje držav EU prečkalo 8.6milijonov ton nevarnih in nenevarnih odpadkov.Preko 90 % teh odpadkov je bilo prepeljanihpreko meja znotraj same EU. Okrog 80 % jebilo predelanih ter 20 % odstranjenih.V Sloveniji <strong>si</strong>tuacija ni tako kritična. Kljub pomanjkljivemunadzoru imamo dokaj urejenozbiranje nevarnih odpadkov, slabše pa je urejenproces odstranjevanja, v katerega gre manj kot40 % odpadkov. Presenetljiva pa je v vsakemprimeru količina nevarnih odpadkov, zbranihv Sloveniji, saj presega 90.000 ton v letu 2006.Podatkov za leto 2007 in 2008 še ARSO ni objavil.Evidentirano pa je, da naraščajoče količinezbranih nevarnih odpadkov za več deset tisočton presegajo državne projekcije, ki so predvidevalazmanjšanje količine nevarnih odpadkovv Sloveniji na 75.000 ton v letu 2006. Po podatkihARSO je največji porast količine nevarnihodpadkov prepoznati pri skupini gradbenihodpadkov, kjer se je količina povečala za indeks25. Količinsko pa k skupni količini nevarnihodpadkov največ prispevajo odpadki iz organskihkemijskih procesov, kot je mulj iz čistilnihnaprav za odplake, organska halogenirana topilain pralne tekočine. Za predelavo teh odpadkovso v uporabi različni načini (destilacije,kemijska pretvorba itd.), končna rešitev pa jesežig v sežigalnicah za nevarne odpadke.Še vedno pa dokaj velik delež odpadkov izvozimo,gre za 9 % po podatkih ARSO. Izvozodpadkov v zadnjih letih narašča. Zlasti v letu2006 se je skoraj podvojil. Porast gre pripisatipovečani količini mulja iz čistilnih napravkomunalnih odpadnih voda. V letu 2005 soti odpadki predstavljali 7 % celotne izvoženekoličine, leta 2006 pa 36 % . Leta 2006 so seizvažali tudi trdni odpadki iz obdelave odpadnihplinov (14 %) , pralne tekočine in matičnelužnice (12 %), mulj barv in lakov, ki vsebujejoorganska topila (15 %) ter delno stabiliziraniodpadki in drugi odpadki. Odstranjeni alipredelani so bili v Avstriji (77 %) in Nemčiji(20 %), nekaj pa v Franciji in na Poljskem.Obrnili smo se tudi na zbiralce in ravnalce znevarnimi odpadki v Sloveniji. V Saubermacherjuso povedali, da so v letu 2008 zbrali1.828,7 ton nevarnih odpadkov, in <strong>si</strong>cer 39,4ton iz gospodinjstev in 1.789,3 ton iz industrijein obrti. Odpadke posredujejo v sežigalnice indruge postopke predelave in uničenja.Kaj spada k nevarnim odpadkom iz gospodinjstev?Nevarni odpadki v gospodinjstvih nastajajo pri vsakdanjih opravilih v našem domu.Najbolj tipične vrste odpadkov so:BARVE: in barvam sorodne snovi, premazi, lepila, črnila, kartuše, tonerji,...ČISTILA: organska topila, jedka čistila, odstranjevalci, ...ZDRAVILA: tablete, <strong>si</strong>rupi, mazila, preparati, kapsule, ...MOTORNAOLJA: mazalna, hidravlična,zavorna, ...KEMIKALIJE: kisline, baze, fotokemikalije, ...PESTICIDI: herbicidi, fungicidi, insekticidi, sredstva proti zajedavcem, ...KOZMETIKA: laki, barve za lase, spreji, odstranjevalci laka, ...BATERIJE: urne (gumbne), navadne, alkalne, Ni-Cd, ...AKUMULATORJI: svinčevi akumulatorji iz avtomobilov, ...ODPADNA ONESNAŽENA EMBALAŽA: plastična, kovinska, lesena, steklena, ...ELEKTRONSKA OPREMA: računalniki, monitorji,tiskalniki,tipkovnice, ...FLUORESCENTNE CEVI: varčnežarnice, žarnice, ...SPREJI: prazne in polne tlačne posode, ...Kako prepoznamo nevaren odpadek?Nevaren odpadek ima eno ali več lastnosti nevarnih snovi. Znaki za nevarnost, ki označujejonevarnost posameznih snovi odpadkov pa so naslednji:F vnetljivo Xn zdravju škodljivo Eksplozivno Ok<strong>si</strong>dativno Okolju nevarnoT strupeno Jedko F+ zelo <strong>lahko</strong> vnetljivo Xi dražilno T+ zelo strupenoPodjetje Mollier iz Celja, ki se ukvarja z zbiranjemmedicinskih odpadkov, je lani zbralookoli 300 ton, je povedal Roman Šumak, direktorpodjetja. »Odpadke, ki z vidika preventivepred infekcijo zahtevajo posebno ravnanjepri zbiranju in odstranjevanju, odstranjujemos postopkom parne dezinfekcije.« Glede izvozanevarnih odpadkov pa je menil, da »so za zdajpridobili dovoljenje za čezmejno pošiljanje za0,7 tone amalgamskih odpadkov,« ki se uporabljajov zobozdravstvu. Pravi še, da je postopekpridobitve dovoljenja izjemno zapleten, transparentenin usklajen z direktivami EU.Eno od slovenskih podjetij, ki se ukvarja s termičnoobdelavo nevarnih odpadkov, je PINUSTKI, ki sežiga trdne, pastozne in tekoče nevarneodpadke. »Trdne in pastozne odpadke sežigamov posebnih pečeh pri temperaturah med500 in 1100 0 C. Uplinjene organske snovi se vodijov sekundarno komoro, kjer poteka popolnsežig pri temperaturah med 900 in 1250 °C. Tatemperatura in zadrževalni čas dveh sekundzadostuje za sežig organskih kloriranih spojin.Po ohladitvi dimnih plinov dodajamo v reaktorposeben absorbent za reakcijo različnihkomponent, ki se nahajajo v dimnih plinih. Nakoncu procesa se s pomočjo mokrih pralcevdimni plini operejo in nevtralizirajo.«Obrnili smo se tudi na podjetje EKOL, ki seukvarja z zbiranjem industrijskih nevarnihodpadkov. V letu 2008 so zbrali okoli 11.000ton nevarnih odpadkov, od tega 3.300 ton odpadnihmotornih olj, 1.000 ton oljnih emulzijiz obdelovalnih strojev, 1.500 ton zaoljenegamulja, potem pa še odpadne barve, onesnaženekrpe, zaoljene vode, v manjših količinah pa70 % vseh nevarnih odpadkov s seznama kla<strong>si</strong>fikacijskihštevilk odpadkov. Dodali so, da napodročju gospodinjstev ne delajo, razen pri čiščenjucistern za kurilno olje in da so tam zbraliokoli 20 ton ostankov. V glavnem se ukvarjajo zzbiranjem, sortiranjem in predpripravo za odstranjevanje,kar pomeni predelavo (plastičnaembalaža, uporabljeni avtomobilski oljni filtri,zaoljene vode s centrifugiranjem), največ odpadkovpa pošljejo kot energente pri sosežiguv sežigalnice v Avstriji, Franciji in Nemčiji (odpadnamotorna olja). Kako pa zagotavljajo, daso izvoženi odpadki ustrezno obdelani in odloženi?»Odpadkov, ki gredo v izvoz (v našemprimeru Avstrija, Nemčija in Francija), ne oddajamoza odlaganje, ampak za predelavo (npr.alkalne baterije) ali termično obdelavo (sežig)v sežigalnicah, ki s tako pridobljeno energijoproizvajajo elektriko ali ogrevajo industrijskeobrate ali naselja. Ustreznost od nas zahtevaprevzemnik odpadkov, za izvoz pa je potrebnopridobiti dovoljenja na podlagi analiz odpadkov,dovoljenj prevzemnika odpadkov in pošiljatelja.Potrebno je še finančno zavarovanjepošiljk, v kolikor bi le-te bile zavrnjene.«8promocija
Change language