44LogistikaEOL-43-april-April-09• predstavlja “dodano vrednost” tako posameznikomkot celotni skupnosti.Prehod iz osebnih avtomobilov v sredstva javnegapotniškega prometa ima pozitivne posledicepredvsem v mestih in primestnih območjihter pomembno prispeva k dvigu kakovostiživljenja in zmanjšanju negativnih vplivov naokolje – na to dejstvo bi morali biti še posebejpozorni. Takšne spremembe v načinu razmišljanjain ravnanja pa bo omogočal le <strong>si</strong>stemjavnega potniškega prometa, ki bo hkrati izpolnjevalkriterije atraktivnosti in trajnosti.V tabeli 1 <strong>lahko</strong> vidimo pozitiven učinek povečanegadeleža javnega prevoza na strošekskupnosti. Strošek skupnosti za prevoz v mestihz visokim deležem javnega prevoza je dodvakrat nižji od mest, kjer prevladuje prevoz zosebnimi avtomobili. Ta razlika pomeni letniprihranek 2.000 € na prebivalca. Mesta z nizkimistroški prevoza so ponavadi tista, kjer jevlaganje v javni promet največje.Tabela 1: Strošek skupnosti za prevoz in deležjavnega potniškega prometaDelež javnegaprevoza (%mehaniziranih inmotoriziranih poti)Strošekskupnosti zaprevoz(% BDP)1995 2001 1995 2001Ženeva 18,8 21,7 10,2 9,4London 23,9 26,8 8,5 7,5Madrid 23,4 29,1 12,2 10,4Pariz 27,1 27,5 6,8 6,7Dunaj 43,2 46,6 6,9 6,6Vir: Mezghani, 2006 v Kramar, 2008Tudi na področju prihranka z energijo soraziskave pokazale, da povečan delež javnegapotniškega prometa pozitivno vpliva na poraboenergije (tabela 2). Prihranek energije medmesti z visokim deležem javnega prevoza inmesti s prevozom večinoma z osebnimi vozilipredstavlja letno okoli 500 do 600 l bencina naprebivalca. Mesta, ki so uspela povečati deležjavnega prevoza, kolesarjenja in hoje, so zasledilaznižanje rabe energije na prebivalca.Tabela 2: Vpliv izbora sredstva na rabo energijeDeležkolesarjenja,hoje in JP (%)Povprečna rabaenergije prevozana prebivalca (MJ)1995 2001 1995 2001Atene 34,1 40,9 12.900 12.600Ženeva 44,8 48,8 23.600 19.200Rim 43,2 43,8 18.200 17.100Dunaj 62 64 10.700 9.050Vir: Mezghani, 2006 v Kramar, 2008Pozitiven prispevek javnega načina prevozaje opazen tudi na področju rabe prostora inobremenjenosti prometnih poti. Glede na povprečjezasedenosti avtomobilov <strong>lahko</strong> damoprimerjavo: 75 ljudi <strong>lahko</strong> prepeljemo s 60osebnimi vozili ali z enim avtobusom.Potreba po kakovostiGlobalizacija in povečana dostopnost do informacijvplivata na visoko stopnjo konkurenčnosti,kjer prebivalci vseh socialno-ekonomskihskupin v vseh vidikih življenja vedno bolj vrednotijolastnosti storitev za potrošnike. Kakovostigra vedno pomembnejšo vlogo pri našihodločitvah. To se pozna tudi v prometu, zlastipri naših odločitvah o izbiri načina prevoza.Vsako leto se na prebivalca opravi 1.000-1.300potovanj z eno od razpoložljivih oblik mobilnosti,kar pomeni, da se v EU opravi približno500 milijard potovanj (v Sloveniji približno 2milijardi). (Portal, 2003).V večini primerov imajo ljudje prosto izbiroglede načina prevoza. Odločajo se glede kriterijev,kot so razpoložljivost, cena, prestiž in podobno,vendar vsakokrat tudi glede dejavnikovkakovosti, ki jih tak način prevoza nudi.Za največjega konkurenta javnemu načinuprevoza, to je osebnemu avtomobilu, je kakovostosrednja tema že zelo dolgo časa. Izdelovalciavtomobilov se močno trudijo, dabi čim bolje zadovoljili potrebe voznikov insopotnikov, jim nudili čim večje ugodnosti innaredili vožnjo z njimi čim bolj prijetno. Takoso avtomobili opremljeni s klimatskimi napravami,prilagodljivimi, tudi ogrevanimi sedeži,glasbenimi <strong>si</strong>stemi in podobnim. Izdelovalci setorej nenehno trudijo, da bi zadovoljili uporabnikein naredili vožnjo kar se da kakovostno.Pri tem pomeni visoka kakovost tudi velikokonkurenčno prednost na močno konkurenčnemtrgu.Javni način prevoza mora torej tekmovati zvedno bolj izpopolnjenimi osebnimi vozili, kiso vedno bolj dostopna. Povečalo se je številoljudi z vozniškimi dovoljenji, kar pomeni, daima vedno več ljudi možnost, da se preusmerijoiz uporabe javnega prevoza na osebnega, šeposebej takrat, ko niso zadovoljni s kakovostjo,ki jo ta nudi. Z drugimi besedami to pomeni,da lahka dostopnost osebnih vozil predstavljamočno konkurenco javnemu potniškemu prometu,kar daje javnemu načinu prevoza nalogo,da izboljša svojo kakovost, če želi obdržatipotnike in pridobiti nove. Ob vedno večjemodpiranju trga tržnim zakonitostim bo pomembnostkakovostnih storitev še toliko večja.Menedžment kakovostiPri vpeljevanju kakovosti je nujno potrebenpogled s strani kupca. Ni dovolj, da neko stvardelamo dobro, če ta ni v skladu s pričakovanjikupcev. Kupec je tisti, ki bo na osnovi zaznanein pričakovane kakovosti »določil«, kakouspešni smo. Upoštevanje zahtev kupcev jetreba vpeljati v vse procese zagotavljanja storitveali blaga.Zaradi značilnosti javno-prevozne storitve jeto še posebej pomembno. Da pa bomo pri temuspešni, je nujno sodelovanje operaterjev injavnih oblasti. Prav tako morajo biti jasno določenipogoji poslovanja. Treba je določiti kriterijekakovosti in jih s pomočjo menedžerskihorodij vključiti v proces zagotavljanja storitvejavnega potniškega prevoza.Izboljšanje kakovosti v javnem potniškem prometuje odvisna od delovanja na treh področij(Quattro, 1998):promocija
EOL-43-april-April-09 Logistika 45• Stimuliranje okolja javnega potniškegaprometa. Z okoljem je mišljeno politično,regulativno in zakonsko okolje, ki vpliva nastrukturo in organiziranost.• Uporaba najboljših orodij. K orodju štejemokonce<strong>si</strong>je, pogodbe in učinkovito kontroloter nadzor izvajanja.• Vpeljevanja najnovejših principov menedžmentav prakso. Uvedba menedžmentakakovosti potrebuje nenehno izpopolnjevanjena podlagi novih izkušenj in novihzahtev uporabnikov javnega prevoza. Upoštevanjeprincipov menedžmenta kakovostizahteva sodelovanje vseh zaposlenih, ki morajoskupaj stremeti k zadovoljevanju uporabnikov.Skupna kakovost javnega potniškega prometaje sestavljena iz niza kriterijev, ki predstavljajopotnikov pogled na storitev. Razdelimo jih vnaslednje skupine (Slovenski standard, 2003):1. Razpoložljivost - obseg ponujene storitve vgeografskem in časovnem smislu in njegovafrekventnost.2. Dostopnost - dostop do <strong>si</strong>stema javnegaprevoza, ki vključuje povezanost z drugiminačini prevoza.3. Informacije - <strong>si</strong>stematično posredovanjeinformacij o <strong>si</strong>stemu javnega prevoza, ki pomagauporabnikom pri njihovem planiranjuin izvedbi potovanja.4. Čas - časovni vidik, ki je značilen za izvedboin planiranje potovanja.5. Odnos do uporabnikov - elementi storitve,ki so uporabljeni na način, da dosežejo največjomožno skladnost med standardi storitvein katero koli zahtevo vsakega posameznika.Slika 21: Zanka kakovosti na nivoju javnega prometnega <strong>si</strong>stemaMerjenje zadovoljstvauporabnikovKONČNI UPORABNIKIPotniki in meščaniPričakovanakakovostZaznanakakovost6. Udobje - elementi storitve, ki omogočajoudobnejšo potovanje oz prevoz.7. Varnost potnikov - občutek varnosti je odvisenod aktivnosti, ki so oblikovane tako,da jih potnik <strong>lahko</strong> zazna.8. Okolje - vplivi na okolje kot rezultat delovanjajavnega prevoza.Kakovost mobilistike – javnegapotniškega prometaČe hočemo, da postane javni potniški prometni<strong>si</strong>stem učinkovito nadomestilo za uporaboosebnih avtomobilov, morajo biti zahteve pokakovosti čim bolje izpolnjene. Vendar so vsete komponente kakovosti manj učinkovite, čeceloten <strong>si</strong>stem ni medsebojno povezan. DobroCiljnakakovostDejanskakakovostAKTERJI STORITEVMerjenje kakovostiizvajanjaOperator, oblasti, policija, cestna upravaVir: AFNOR v Quattro, 1998; Slovenski standardi, 2003; Portal 2003aizurjeno osebje (strokovno podkovano in motivirano)je bistveno za doseganje teh kriterijevkakovosti (Kramar, 2008).Pripravljenost potnikov za plačilo storitevjavnega prevoza je odvisna od tistih »drobnihznačilnosti«, katerim pripisujejo potniki največjipomen. Informacije, ki jih pridobimo zanalizo teh značilnosti, je potrebno primerjatis cilji, ki <strong>si</strong> jih postavijo operaterji ali javneoblasti z veljavnimi standardi.Na podlagi raziskav Evropske unije na področjukakovosti v javnem potniškem prometu jebila razvita zanka kakovosti. Ta razlaga različnestopnje kakovosti, ki se pojavljajo s straniuporabnikov in s strani ponudnikov storitev