Revijo si lahko v celoti prenesete tukaj - Zelena Slovenija

Converter ModulesNPN to PNP ConverterRCM-1• Convert a NPN sinking signal into a PNP sourcing signal• Supply Voltage : 10 to 30 VDC• Converts the signal from one NPN deviceModel NumberRCM-1DescriptionNPN to PNP Converter onlyNPN to PNP ConverterWith 12 VDC RegulatorRCM-2• Convert a NPN sinking signal into a PNP sourcing signal• Supply Voltage : 10 to 30 VDC• Converts the signal from one NPN device• Regulated 12 VDC @ 250 mA is available to power external devicesModel NumberRCM-2DescriptionNPN to PNP Converter w/12 VDCNPN to PNP ConverterWith 5 VDC RegulatorRCM• Convert a NPN sinking signal into a PNP sourcing signal.• Supply Voltage : 10 to 30 VDC• Converts the signal from one NPN device• Regulated 5 VDC @ 250 mA is available to power external devicesModel NumberRCMDescriptionNPN to PNP Converter w/5 VDCPNP to NPN ConverterRCM-3• Convert a PNP sourcing signal into a NPN sinking signal.• Supply Voltage : 10 to 30 VDC• Converts the signal from one PNP deviceModel NumberRCM-3DescriptionPNP to NPN Converter only1-800-280-6933www.RamcoSensors.com

53 6oktoberoctober 2010 EOLKratko,zanimivo2012, mestnim občinam pa je potekel rok že1. januarja 2009. Doslej so Lokalni energetskikoncept sprejeli v 132 občinah.V izvedbo projekta za energetsko najučinkovitejšoobčino se je vključil tudi Zavod za gradbeništvo,ki je najuspešnejšo občino nagradils paketom strokovnih storitev. Sabina Jordanz Oddelka za gradbeno fiziko na Zavodu zagradbeništvo pa je ob podelitvi priznanj predavalao pomenu analiz LCA za trajnostnogradbeništvo.V ZDA lani reciklirali57 % pločevink pijačV ZDA so lani reciklirali 57,4 % vseh odvrženihpločevink za pijačo. To pomeni, da je ameriškaindustrija aluminija lani reciklirala 55,5milijard pločevink, kar je skoraj 2,3 milijardeveč kot leto poprej. Strokovnjaki poudarjajopomemben okoljevarstveni napredek na tempodročju, hkrati pa recikliran aluminij pomenipomemben del zagotovljene surovine zaindustrijo aluminija v ZDA.Okoljska prizadevanjaprinašajo dobičekRaziskovalna korporacija Pricewaterhouse-Coopers je predstavila študijo, ki je pokazala,da podjetja, ki investirajo v celovite trajnostnerešitve, beležijo v povprečju 15 % višji dobičekkot podjetja, ki ne vlagajo svojih naporov v tosmer.Evropski parlamentvztraja pri visokihciljih za OEEOEvropski parlament vztraja pri cilju, da bomoralo leta 2016 biti 85 odstotkov vsehevropskih električnih in elektronskih odpadkovzbranih in obdelanih v EU. "Zaradi nezakonitegaizvažanja električnih in elektronskihodpadkov iz EU izgubimo veliko surovin.V milijonu mobilnih telefonov je namreč 250kilogramov srebra, 24 kilogramov zlata, 9 kilogramovpaladija in 9 kilogramov bakra," jeizziv ponazoril nemški poslanec Karl-HeinzFlorenz (EPP), ki je v Parlamentu odgovorenza pripravo poročila o direktivi o odpadni elektronskiin električni opremi. Čeprav je v temtrenutku po podatkih oblasti držav EU zbranihin ustrezno obdelanih le 33 odstotkovodpadne električno-elektronske opreme, paje odbor Parlamenta za okolje vseeno potrdilnov cilj, ki ta delež dviguje na 85 odstotkov vletu 2016. "Gre za velik izziv, vendar je cilj realističen,"je prepričan Florenz. Danes morajodržave EU zbrati štiri kilograme električnihodpadkov na prebivalca, vendar nekatere zberejoznatno več, druge pa manj.Novostije, da zmanjšuje količino materiala zaveč kot polovico v primerjavi s pakirnimipladnji, s čimer prihrani potreben prostor zashranjevanje v hladilniku in (po uporabi) tudiv košu za odpadke. V podjetju ocenjujejo, dabo nova embalaža prihranila gospodinjstvomv VB 90 ton plastičnih odpadkov na leto.NALEPKE, KI SEPRILAGAJAJO VSEMOBLIKAM EMBALAŽEKorporacija Avery Dennison je predstavilanajnovejšo tehnologijo na področjuoznačevanja izdelkov, ki bo oblikovalceembalaže razrešila spon monotonih oblikembalaže. Curve Appeal tehnologija, kiuporablja posebne filmske nalepke FassonCurvy, omogoča označevanje kompleksnozaobljene embalaže, ki s sedanjimi sistemini mogoče. Fasson Curvy filmske nalepkeomogočajo 30 % več prostora za primarnooznačevanje kot sedanje nalepke na ravnihpovršinah in zmanjšujejo potrebo posnovanju enakih dimenzij nalepk na obehstraneh embalaže, s čimer na zadnji stranipridobimo dodaten prostor za informacijeo izdelku ali sporočila v več jezikih.Zaobljene in izstopajoče oblike embalažeomogočajo večjo vidnostin diferenciacijo izdelkovna trgovskih policah,kar je pomembnoza marketing inpridobivanjekupcev, kisvoje odločitvesprejemajo v lenekaj sekundah.PAKIRNE PLADNJEIZPODRIVA SNIP&SLIDEEMBALAŽAPodjetje Waitrose je predstavilo novoSNIP&SLIDE embalažo, ki izpodrivaklasične pakirne pladnje, na katerih jetrenutno pakirana večina mesa, ki gakupujemo v trgovinah. Nova embalažaje usmerjena v zmanjševanje količineodpadkov in bolj praktično uporabo vkuhinji. Embalaža se odpira enostavno(SNIP), vsebina pa nato oddrsi v ponev(SLIDE), kar prihrani čas pri pripravi hraneza kuhanje. S"flow pack" tehnologijo, ki seže uporablja pri embalaži predpripravljenesolate in čipsih, so paketi lahki in robustni,tako da prenesejo pritisk drugih izdelkov vnakupovalni košarici. Novo embalažo bodosprva uporabili za pakiranje mletega innarezanega mesa. Prednost te embalažeMLEKO V VREČKAHSE VRAČAV Veliki Britaniji, kjer je steklena embalažamleka več kot 130-letna tradicija, naprodajne police prihaja mleko v plastičnihvrečkah. Mleko v vrečkah, ki smo ga pred20 leti poznali tudi pri nas, je kot prvauvedla veriga trgovin Sainsbury`s, v katerimleko predstavlja enega najpomembnejšihprodajnih segmentov. Sainsbury's vrečke zamleko so oblikovane tako, da se jih preprostonamesti v plastično posodo za večkratnouporabo, ki jih je veriga na začetku delilabrezplačno, sedaj pa jih prodajo 4000na teden, kar priča o popularnosti noveembalaže med potrošniki. Nova embalažaje v primerjavi s plastenkami, ki so v `90nadomestile steklenice, prijaznejša dookolja, saj porabi kar 75 % manj materialain je cenejša za izdelavo, kar se odrazi tudina ceni mleka. Z uporabo vrečk bi lahkopotrošniki v VB na leto prihranili tudi do1.400 ton plastične embalaže. Sainsbury`sje začel s prodajo mleka v vrečkah, saj želizmanjšati količino embalaže za eno tretjinodo leta 2015.

Fotografije: arhiv proizvajalcevSADNI MEHURČKIUSTVARJAJO NOVTREND NA PODROČJUPREMIUM PIJAČDanes ni več pomembno samo to, kakšnegaokusa je pijača, temveč so potrošniki vednobolj pozorni na to, kakšne pijače vnašajo vtelo in kako ohranjajo ravnovesje tekočin vtelesu. Zdravje, dobro počutje in »naravno«so postali glavni gonilniki v industriji pijač,zato je industrija začela ponujati pijače,ki dejansko vsebujejo delčke sadja ter nevsebujejo umetnih sladil in arom. A polegnaravnih sokov, ki vsebujejo neobdelanosadno kašo, na trg prihajajo tudi drugepijače, ki vsebujejo delčke sadja. Med njimiso tudi mlečni izdelki, ki ne vsebujejo sadnekaše, temveč »sadne mehurčke«, ki okrepijoobčutek, da pijemo le najboljše iz sadja.Trenutno je na trgu največ mlečnih izdelkovz dodanimi »mehurčki« pomaranč, ki soizredno popularni v Aziji. Vnašanje »sadnihmehurčkov« v proizvodnji pa je tehnološkozelo zahteven postopek, še posebno velikotežavo predstavljajo robovi embalaže, kjerse ujame največ vlaken. Rešitev za to težavoje našlo podjetje SIG Combibloc, ki spolnilnim sistemom »sleeve« znotraj polnilnenaprave omogoča, da je vsak karton zložen,zapečaten in steriliziran preden se vanj vlijepijača. Po tem, ko je pijačavlita v embalažo, posebnanaprava zapečati kartonvišje od nivoja tekočine,s čimer se preprečivlaknom, da bi se ujela v»šive«. Polnilni sistem SIGCombibloc poleg tegaomogoča tudi enakomernorazporeditev delcev, tako davsak izdelek vsebuje enakoštevilo trdnih delcev sadja.Nova podoba izdelkoviz MlinotestaV Mlinotestu so se odločili, da zmanjšajoštevilo blagovnih znamk in prenovijoembalažo. Namesto dosedanjih Vita, Ceres,Bella Bionda in Prazničnih testenin bostaodslej na policah samo dve liniji njihovihkakovostnih izdelkov.Z Divito so poimenovali polnozrnate, pirine,ajdove, bio in druge testenine, Mlinotest paostaja ime za testenine, ki jih sicer kupci žedolgo poznajo.Nove, rdeče-črno škatle so prepoznavnejše.Rumena oznaka opozarja, da gre za jajčnetestenine, rdeča oznaka je namenjenatesteninam durum, rjava pa naj bi kupcempovedala, da gre za testenine iz specialnihvrst žita. Suzana Bavčar Rože iz ajdovskegaMlinotesta pravi, da so se odločili za boljekološko embalažo in da so spremembonarekovali trendi na trgu. Tudi življenjski cikelproizvoda je spodbujal k prenovi embalaže.Zdaj bo, menijo v Mlinotestu, kupec lažjeizbral prave testenine.Kratko,zanimivoNova pravila predvidevajo tudi, da bo moralvsak izvoznik električne opreme dokazati, dane izvaža odpadnih izdelkov, ampak rabljene,a delujoče naprave. Danes morajo namreč carinikisami ugotavljati, za kakšne stvari gre.Neprimerno obdelani elektronski odpadkiškodijo tako zdravju kot okolju, pri čemer sekoličina teh odpadkov stalno povečuje. V EUjih prebivalci letno ustvarijo do devet milijonovton. Države EU ob tem uveljavljajo različnestandarde obdelave teh odpadkov, zaradičesar poslanci vztrajajo pri uvedbi enotnihevropskih standardov za zbiranje, obdelovanjein recikliranje električne in elektronskeodpadne opreme. Seveda imajo pri ustreznemravnanju s temi odpadki vlogo tudi potrošniki."Ti bodo lahko majhne naprave, kot sotelefoni in brivniki, oddali v vsaki trgovini zelektronsko opremo, ne da bi morali pri temkaj kupiti," nova pravila razlaga poslanecFlorenz.Bo v EU nova direktivaza biološke odpadke?Vprašanju, kam s kuhinjskimi in drugimibiološkimi odpadki, so se posvetili evropskiposlanci, ki so se zavzeli za čim več ločevanjabioloških odpadkov od drugih vrst odpadkov.Menili so, da bi morale države Evropske unijespodbujati njihovo recikliranje in uporabobioloških odpadkov za kompost.Evropska unija vsako leto ustvari več kot 100milijonov ton bioloških odpadkov, kamor pane spada le odpadna hrana in kuhinjski odpadki,ampak tudi vrtni odpadki, npr. pokošenatrava, ter odpadki iz restavracij, trgovinin živilsko predelovalnih obratov.Med državami EU so znatne razlike v ravnanjus temi odpadki (sem ne spadajo kmetijskiodpadki, gnoj, odplake, papir ali les). Evropskiposlanci so v razpravi menili, da bi z recikliranjemin ločenim zbiranjem bioloških odpadkovter njihovo uporabo za kompost lahko pridobilitako na okoljskem kot gospodarskempodročju. Vendar pa je najprej treba oblikovatievropska pravila pri ravnanju s temi odpadki,poudarja Evropski parlament.Danes se uporabljajo štirje načini ravnanja zbiološkimi odpadki. Zakopavanje (41 odstotkovvseh bioloških odpadkov v EU zakopljejo,na Poljskem in v Litvi celo 90 odstotkov),ločevanje (predvsem v Avstriji, Nizozemski,Danski in Švedski), zažiganje in predelava vkompost (največ v Avstriji in Nemčiji).Za okolje je najslabša možnost zakopavanje,zaradi česar poslanci pozivajo države EU, najposkrbijo za več ozaveščenosti pri ravnanjuz biološkimi odpadki. V resoluciji, ki jo jepripravil José Manuel Fernandes (EPP, PT),so poslanci zahtevali, naj Evropska komisijapripravi ustrezno direktivo.EOL 53 7oktoberoctober 2010

53 8oktoberoctober 2010 EmbalažaOskar za embalažoKaže, da smo dobrozadeli vse okuseJože VolfandSpet med najboljšimi.Costella je, poleg še trehizbranih embalaž, prejela33. slovenskega oskarja zaembalažo 2010, in sicer vrazredu primarna embalaža,čvrsta plastična embalažain steklena embalaža. Podosežku na mednarodnemtrgu pijač ji je visoko priznanjepodelila strokovna žirija na 17.mednarodnem sejmu embalaže,tehnike pakiranja in logistikev Gornji Radgoni. Če se oboskarju omeni še povečanjetržnega deleža kljub krizi,ki jo pri prodaji vod in pijačugotavljajo proizvajalci, potemje Jože Božič, prokurist v družbiUskok, zadovoljen z razlogom.In kako jim to uspeva?Oskar zaembalažoStrokovna žirija, ki vam je podelila oskarjaza embalažo, je upoštevala pri izboru meddrugim izvirnost, inovativnost in praktičnostembalaže. Kako se kažejo ti elementi v družiniizdelkov Costella?Naj najprej povem, da letošnji oskar za embalažoni prva nagrada, ki so jo prejeli našiizdelki. Na svetovnem sejmu pijačDrinktec 09 so ocenjevali novosti prioblikovanju embalaže pijač, prijavilopa se je 340 proizvajalcev iz 40 držav.Proizvajalci smo lahko tekmovali v 24različnih kategorijah, žiranti so bili zvseh koncev sveta. Družba Uskok jesodelovala v kategoriji najboljša steklenicaiz stekla, torej gre za steklenoembalažo, in sicer naravno mineralnovodo Costella v 0,75-litrski steklenici.V izbrani družbi največjih svetovnihpolnilcev vod, med njimi sta bili tudiCoca-Cola, Pepsi-Cola, Acqua Mineraliin drugi smo se uvrstili med pet najbolje oblikovanihsteklenic in prejeli posebno priznanjeHIGHLY COMMENDED – Best bottle in glass.To mednarodno priznanje je za Costello izjemendosežek.A kaj je po vašem mnenju pretehtalo pri slovenskižiriji za embalažnega oskarja?Zagotovo videz embalaže. Sodelujemo s samostojnimoblikovalcem Robijem Doljakom.V razvoju in dizajniranju so naše usmeritvefoto: arhiv podjetjaJože Božičprepoznane pri vseh petih skupinah izdelkov.Plastenka ali steklenica, uporabljamo obamateriala, čeprav se za steklenice zanima ožjikrog kupcev, mora pač biti drugačna in prepoznavna.Ponudba pijač, zlasti vod, je skorajvsak mesec večja. Embalaža mora pritegnitikupčev pogled, poudariti mora svežino, čistost.Naša embalaža pooseblja ženskosilhueto, saj so v starih časih žene hodilepo vodo z vrči na glavi. Oblika, za katerosmo se odločili, naj bi najprej spomnilana to staro, znano navado. A še nečesane smete spregledati. Kupec vidi vsebinoplastenke, čistost vode. Znano pa je, daje v naših plastenkah ali steklenicahres naravna voda. Ničesar ji ne dodajamo,ničesar ne popravljamo ali obdelujemo.Embalaža nagovarja kupca.Koliko upoštevate pri oblikovanjuembalaže vrednote ekodizajna inživljenjski ciklus izdelka?Najprej naj poudarim, da je naša voda res zelena,če uporabim modno besedo, torej čista,zdrava, zdravju prijazna in neoporečna. Res,dar narave. Naši izdelki ne vsebujejo natrijevegabenzonata, arome in okusi so naravni.Lani smo kupili pretočni pasterizator, tako današim izdelkom zagotavljamo trajnost brezkonzervansa. Če pa omenjate materiale, jesteklo resnično zelen material, pri plastenkahpa je treba upoštevati nekaj resnic, predvsemsodoben način življenja, ki je bolj naklonjen

plastenkam. Vode ne moremo vedno piti izpipe, saj je večkrat oporečna. Poznamo dovoljtakih primerov, celo v zdravstvenih zavodih.Vemo pa, da je voda v steklenicah dražja inmanj priročna. Vode z okusi, funkcionalnihnapitkov, ledenih čajev – na trg smo jih dalipred kratkim – ni mogoče piti iz pipe. Kupci sev trgovinah praviloma odločajo za plastenko innoben proizvajalec, ki želi preživeti in poslovnorasti, ne more pred tem mižati.V težnji po racionalizaciji embalaže se proizvajalcipijač odločajo za optimizacijo materialovin manj mislijo na zeleno embalažo. VCostelli ste v razmeroma kratkem času dali natrg 28 izdelkov, zdaj še ledene čaje. Kako je zmateriali in kako s stroški za embalažo?V podjetju Uskok težimo k temu, da bi bilaproizvodnja pijač okolju kar najbolj prijazna.Težo PET-plastenk poskušamo zmanjševati, into nam uspeva. V zadnjem letu smo težo PETpri 0,5- in 1,5-litrski plastenki zmanjšali zaveč kot 10 odstotkov. To je trend, ki ga bomonadaljevali. Kot nam je znano, imamo medpolnilci najmanjšo težo PET-plastenk. Hkratiponujamo vodo tudi v 0,25- in 0,75-litrskihsteklenicah, ki so ekološko bolj sprejemljive.Je pa vedno kupec tisti, ki odloča, kakšenproizvod bo kupil. V večini primerov, kot sempovedal, se še vedno odloči za PET-plastenko,ki zagotavlja, da je voda v njej neoporečna.Naša plastenka je narejena iz izredno visokokakovostnegamateriala. Plastika predstavljaveč kot 75 odstotkov stroška med vsemi materialnimistroški. Analize ustreznih institucijin zavoda za zdravstveno varstvo so pokazali,da je naša PET zelo kakovostna. Tudi po dvehletih primernega skladiščenja vsebina – naravnamineralna voda – ne spremeni svoje sestavein mikrobioloških vrednosti, kar pomeni, daiz PET-a v vodo ne prehajajo nobeni elementi.To raziskavo bomo objavili na spletu ob konculeta.Embalaža 53 9Promocija•••celostne rešitve za brezalkoholne pijačecelostne rešitve za alkoholne pijačearome za konditorske, pekarske inčokoladne proizvodesadni in aromatizirani pripravki za mlečne,•pekovske in konditorske proizvodeslani programarome za hrano za hišne ljubljence in živinsko krmoarome in dodatki za tobačne izdelkearome v prahu in sadje v prahuživilska barvila in živila, ki barvajo prehrambene•••••sestavinedodatni program•PROIZVODNI PROGRAMEtol d.d.Škofja vas 39,3211 Škofja vas,Sloveniawww.etol.comVeč na www.zelenaslovenija.si/clanek/49Oscar for PackagingIt Looks Like WeHave SatisfiedAll TastesOne of the best again. Along with three otherselected packagings, Costella was awarded the33rd Slovenian Oscar for packaging in 2010for primary packaging, hard plastic packagingand glass packaging. After their success in theinternational drinks market, Costella receivedthis important award from the expert jury at the17th International Fair of Packaging, PackagingTechnology and Logistics in Gornja Radgona.And if we also mention the increase in their marketshare despite the crisis that the producersof water and drinks are experiencing, then JožeBožič, procurator at Uskok, has every reason to behappy. So how do they do it?Which drinks are you successfully exportingand how well are you doing in the Americanmarket?Export is not easy and we still export only a relativelysmall amount of drinks. But we are tryingvery hard. We have contacts in 100 countries,so something is bound to happen. We alreadyexport to Spain, Russia, Hungary, Australia andAlbania, but only in small quantities. There areconsiderable possibilities in Australia. It lookspromising. They are especially interested in ourgastronomy programme, natural mineral waterin plastic bottles and in 0.75 l and 0.25 l bottles,as well as flavoured water. We are researching theAmerican market together with our partner and Iam certain that we also have a chance there.oktoberoctober 2010

53 10Dizajn in embalažaEstetike bi semorali učiti vsiMajdi Kosifoto: osebni arhivMladi slovenski oblikovalecToni Kancilja ustvarja v studiuOS že od leta 1998. Njegovivečkrat nagrajeni in tudimednarodno odmevni izdelkiindustrijskega oblikovanja soopredmetene ideje, ki odražajojasno, čisto, preprosto, ainovativno razmišljanje. SamToni Kanciljaoktoberoctober 2010 Embalažapravi, da izdelki izpričujejonjegovo etično držo, saj sorezultat iskrenega ustvarjalnegaDizajn inembalažaprocesa, v katerem vase zazrtin predvsem do sebe zahtevenumetnik sledi notranji potrebipo ustvarjanju.Znana je ocena, da oblikovanje embalažev Sloveniji ni razvito, da ni dovolj specializiranihoblikovalcev. Kje vidite probleme in kjeizzive?Še danes velja, da vaja dela mojstra. Mojstrskiizpit je bil dokaz zrelosti, danes pa si preprostokupiš računalnik. S pritiskom na gumbsmo izbrisali tudi vse kanone, ki jih je ustvarilastroka. V porušenem ravnotežju je oblikovanjevse, delo je razvrednoteno, prostora zaoblikovalce z izjemnim darom in sposobnostmipa je vse manj. Estetike bi se morali učitivsi, a le redki in izbrani se ji povsem posvetijo.Oblikovanje govori o naši preteklosti, sedanjostiter preroško vidi tudi v prihodnost.In kaj je vaš kreativni kredo?Čar oblikovanja se skriva v naši ustvarjalninaravi, povezanosti s svetom in materijo, izkatere črpamo. Oblikovanje je govorica oblikin materialov. Ima bogat jezik, poln pomenov,jasnih misli. Stremi k naravnim principom,popolnosti, redu. Oblika se porodi, oživi inpostane obličje. Moj oblikovalski opus obsegaizdelke široke potrošnje, ekskluzivnepredmete in dela, ki odražajo osebni pogledna oblikovanje. Na novo odkrivam skritepomene oblike in razkrivam skrivnosti oblikovanjasamega. Snovanje je kakor stvarjenje.Simbolizira konec kaosa, ki nastopi, ko v univerzumuobveljata red in oblika. Oblikovanjerazumem kot ustvarjanje ravnotežja.Koliko upoštevate ekodizajn in življenjski ciklusizdelka?Verjamem v moč kreacije, v njej je duh slehernecivilizacije. Najlepši zavojni papir je bil starčasopisni papir. Želim si, da bi na novo odkriliculo, cajno in leseno gajbico.Kateri je vaš prvi in kateri najljubši projekt,na katerega ste ponosni?Prve resne korake sem naredil s Frutkom indružino stekleničk za otroško hrano ... šedanes iz majhnega raste veliko. Pobiranje inembaliranje pasjih iztrebkov mi je prineslozlato medaljo na Eureki 2000 v Bruslju. Mojizum pa psom in njihovim lastnikom ne dišipreveč. Ustvarjalne refleksije in svojo blagovnoznamko sem predstavil tudi v Tokiu.Papirnate zgibanke, ovojnine izdelkov so navdušilezahtevne obiskovalce. Odkrito so mizaupali, da bodo princip zgibanja prekopirali.Veliko priznanje in hkrati tudi spoznanje, daje znanje neprecenljivo.Kateri projekt je za vas predstavljal največjiizziv in zakaj?Izum nastane v hipu, a le malo avtorjev lahkopojasni, kako dolgo je nanj treba čakati.Operater mobilne telefonije je potreboval izvirnoin preprosto rešitev za embaliranje vsehmobilnikov. Rešitev je bila revolucionarna.

Opustil sem vse elastike, lepila in povsemspremenil tehnologijo dela oziroma proizvodniproces. Ovojnina ni le lepa preobleka,čeprav jo na prvi pogled sestavljajo lepo umerjenikroji papirja.Iz katerih materialov ustvarjate?Ideja je brez barve in oblike. Ta se skriva vmaterialu in čaka, da jo obudim. S papirjemin svinčnikom. Računalnik samo pomagadokončati in pazi, da je vse lepo in prav.Uporabljam naravne materiale in v naravitudi iščem navdih.Ali so vam ljubši komercialni projekti aliumetniški?Umetnost, rokodelstvo in obrt imajo svojozrcalno sliko, ki se kaže v podobi sodobnegaustvarjalca, snovalca. Oblikovanje je vzniknilona tleh rokodelstva in obrti. Odnos dopreteklosti, kulturne dediščine, negovanje inrazumevanje prvinskih znanj se zrcali v današnjidružbi. Je del nas, naše identitete, karsmo nasledili in bomo tudi pokazali zanamcem.To so dela, ki govorijo o tem, kdo smo inkaj znamo. Vsako moje delo je avtorsko in vsebi nosi hotenje, da bi izpolnilo vsako željo.Ali vaše embalaže nosijo kakšno sporočilo?V izdelkih ni čutiti le moči oblike, temvečtudi moč avtorja, njegovo naravo in čistostnjegovih misli. Ostrina noža, ki oblikuje papirali tvarino, naj bo hkrati prispodoba ostrinerazuma ustvarjalca. Rez je kakor podpis.Kako dolgo se že ukvarjate z oblikovanjem,so bile to tudi sicer vaše sanje?... v teh dolgih sanjah ustvarjalec spozna,kako občutljiva je belina papirja in kaj vseskriva neskončna, črna črnina.Od koga ste se največ naučili in ali radipredajate svoje znanje tudi naslednjimgeneracijam?Skrivnosti oblikovanja mi je zaupal profesor,maestro, prijatelj in sogovornik Oskar Kogoj.Oblikovanje je tiha govorica in prav vsak jilahko prisluhne.Ravnovesjemineralov.Hitrost našega vsakdana se prepleta z vztrajnim kopičenjem nezdravega načina življenja. Naravna mineralnavoda Donat Mg naše telo varno in učinkovito bogati z minerali. Ti so raztopljeni v vodi, v harmoničnemravnovesju in telesu prijazni aktivni obliki, zato lahko hitro zapolnijo nastali primanjkljaj. Prisluhnitesvojemu telesu z naravo v srcu. Ponudite mu tri kozarce Donata Mg dnevno in hvaležno vam bo.Več informacij in stik z zdravnikom na:www.donatmg.netDroga Kolinska d.d., Kolinska ulica 1, 1544 LjubljanaNaravno!več kot 1000 mg/l MgZa zdravje!Promocijaoktoberoctober 2010Embalaža 53 11

53 12RaziskavaPotrošnik inuporaba vračljivein nevračljiveembalažeMateja Mikec, MBARaziskava, pobudnik zanjooktoberoctober 2010 Embalažaje bila družba za ravnanje zodpadno embalažo Interseroh,izvajalec pa raziskovalnaagencija Aragon, je pokazala,da se slovenski uporabnikibrezalkoholnih pijač in piva vglavnem odločajo za nakupizdelkov v nevračljivi embalaži.Razlogi? Poleg dejstva, daRaziskaveje večina brezalkoholnegaprograma dostopna le vnevračljivi embalaži, je skorajzanemarljivo nizka razlika v cenipijač v vračljivi in nevračljiviembalaži. In še – potrošnikuje bližja večja priročnostin praktičnost nevračljiveembalaže. Potrošniki binakupne navade spremenili,če bi bila nevračljiva embalažaprimerno dražja od vračljive. Tobi bistveno zmanjšalo količinoodpadne embalaže, okolje pa bibilo manj obremenjeno.zdajšnjem sistemu ravnanja z odpadnoV embalažo posamezne vrste embalaženiso obremenjene s takimi stroški zbiranja inpredelave, kot jih dejansko povzročijo. Zato jebil namen raziskave ugotoviti, kakšna bi bilasprememba obnašanja kupcev pijač, če bi bil vceno pijač v nevračljivi embalaži vgrajen dejanskistrošek zbiranja in predelave odpadneembalaže oziroma tako imenovana »pravičnaembalažnina«.Vse družbe za ravnanje z odpadno embalažoembalažnine določajo sicer samostojno,a v okvirih doseganja ciljev predelave poposameznih vrstah embalažnih materialov,kot izhaja iz evropske direktive in slovenskeuredbe, ki ureja ravnanje z odpadno embalažo.Tako se v Sloveniji dogaja, da so po posameznihvrstah embalažnih materialov enakeembalažnine za drobno prodajno embalažo(npr. 0,5-litrske pločevinke) kot za velikeprodajne embalažne enote (npr. 200-litrskikovinski sod), ne glede na to, da se dejanskistroški zbiranja in predelave posameznih vrstembalaže med seboj zelo razlikujejo.To po eni strani pomeni, da proizvajalciizdelkov v 200-litrskih sodih sofinancirajozbiranje drobne kovinske embalaže. Po drugistrani pa, da je za družbe za ravnanje z odpadnoembalažo zanimiveje zbirati 200-litrskekovinske sode kot drobno kovinsko embalažo.To prakso bi lahko prekinili s tem, da biministrstvo za okolje družbam za ravnanje zembalažo določilo za zbiranje drobne embalaže,ki pretežno nastaja v gospodinjstvih, drugačnecilje zbiranja in predelave kot za zbiranjevelike embalaže. Cilje zbiranja embalaže,ki nastaja pretežno v gospodinjstvih, bi moraloministrstvo po letih tudi višati, kakor jeprikazano v tabeli. Tako bi se iz gospodinjstevvsako leto zbralo več drobne odpadne embalaže,istočasno pa bi se prodaja v vračljiviembalaži večala, kar pomeni zmanjševanjenastajanja odpadkov.Da bi proučili vpliv takih sprememb vsistemu ravnanja z odpadno embalažo,se je v maju 2010 družba Interseroh odločilaza izvedbo nacionalne raziskave. Njen namenje bil preveriti odnos slovenskih uporabnikovbrezalkoholnih pijač in piva do uporabe vračljivein nevračljive embalaže brezalkoholnihin alkoholnih pijač.Raziskavo je izvajalo podjetje Aragon, insicer z metodo računalniško podprtegaspletnega anketiranja. V raziskavi je sodelovalo1077 anketiranih iz vseh slovenskihregij, med katerimi je bilo 62 odstotkov ženskin 38 odstotkov moških. Povprečna starostsodelujočih je bila 38 let. Pogoj za sodelovanjev raziskavi je bil, da so osebe starejše od 15 let,odgovorne za nakupe v gospodinjstvu in da souporabniki za raziskavo relevantnih kategorijpijač – piva, negaziranih ustekleničenih vod,ledenih čajev, gaziranih vod in drugih gaziranihbrezalkoholnih pijač.Uporabnikinaklonjeninevračljiviembalažividika vrste embalaže anketirani večinomaposegajo po nevračljivi embalaži.ZNegazirane ustekleničene vode, gaziranebrezalkoholne pijače in ledene čaje kupujejofoto: Shutterstock

predvsem v plastenkah (za vsako kategorijoveč kot 92 odstotkov), prav tako je tudi prigaziranih vodah (86 odstotkov). Pri tem veljaopozoriti, da so le redke pijače v teh kategorijahna voljo v vračljivi embalaži, zato sotako visoki odstotki pričakovani. Pri pivu jemožnost uporabe vračljive embalaže nekolikoširša, vendar sodelujoči prav tako veliko pogostejeposegajo po nevračljivi embalaži, in sicerpo pločevinkah v 64 odstotkih in nevračljivihsteklenicah v 16 odstotki. V vračljivih steklenicahga kupuje le 12 odstotkov anketiranih.Glavni razlog za izbiro nevračljive embalažeje predvsem lagodna in preprosta uporaba,saj embalaže ni treba vračati v trgovino(48 odstotkov). Prav tako je ta embalaža priročnejšepakirana (38 odstotkov). Približnotretjina anketiranih se izogiba nakupu vračljiveembalaže, saj doma nima prostora zahranjenje steklenic, 12 odstotkov pa jih trdi,da je nevračljiva embalaža bolj higienična.Anketirani so kot najpomembnejši razlogza uporabo vračljive embalaže navajaliodgovoren odnos do okolja (73,5 odstotka),saj z embalažo, ki jo lahko vrnemo v trgovino,proizvedemo manj odpadkov in manj onesnažujemookolje. Približno četrtina uporabnikovvračljive embalaže se zanjo odloča tudi zaradinekoliko ugodnejše cene izdelkov.Cena bispremenilanakupno vedenjeGlavni dejavnik, ki bi neuporabnike vračljiveembalaže spodbudil k njeni uporabi,je cena. Kar 57 odstotkov tistih, ki ne kupujejovračljive embalaže, bi v primeru bistvenerazlike v ceni med vračljivo in nevračljivoembalažo spremenilo svoje nakupne navade.Na pogostejšo uporabo vračljive embalaže bivplivala tudi bolj praktična embalaža oziromabolj priročno pakiranje izdelkov (17 odstotkov).Enak odstotek anketiranih meni, da bina uporabo vračljive embalaže spodbudnovplivalo tudi ozaveščanje o ekološkem pomenuuporabe vračljive embalaže.Ker je cena bistven dejavnik za spremembonakupnega vedenja, smo preverili, kolikšnapodražitev izdelka v nevračljivi embalažioz. kolikšna razlika v ceni je potrebna, da bi seanketiranci odločili za nakup pijač v vračljiviembalaži. To mejo smo preverili posebej za vse,za raziskavo relevantne kategorije pijač.Če bi se cena pollitrske pločevinke piva obostalih nespremenjenih dejavnikih trga innakupnega odločanja zvišala za 3,7 odstotka(v času raziskave je to pomenilo podražitev z0,94 evra na 0,97 evra), bi približno petinasodelujočih, ki po obstoječih cenah kupujejopivo v pločevinkah, raje kupila pivo v pollitrskisteklenici. Ključna meja, pri kateri bi prišlo dopreobrata, in sicer da bi več ljudi kupovalo pivov steklenici kot v pločevinki, je 1,01 evra. Vtem primeru gre za podražitev pločevinke pivav višini 7,4 odstotka (7 centov na pločevinko).Pri tem bi seveda morala cena piva v stekleniciostati enaka.Da bi več ljudi posegalo tudi po drugih pijačahv vračljivi embalaži, bi se morale gaziranein negazirane vode v nevračljivi embalažipodražiti za približno 20 odstotkov glede naobstoječe cene; druge brezalkoholne gaziranepijače in ledeni čaji pa za okoli 14 odstotkov. Toseveda velja ob podmeni, da bi bile te pijače navoljo v obeh različicah embalaže.Iz raziskave je razvidno, da se Slovenci vglavnem ne odločajo za nakup pijač v vračljiviembalaži, ker ni bistvene razlike v ceni.Ob tem se kot umestno postavlja vprašanje, alismo res izkoristili vse možnosti, da bi zmanjševalikoličino nevračljive embalaže in analiziraliokoljske učinke uporabe vračljive embalaže.Vračljivesteklenice soprijazne okoljuŠtudije, ki so bile opravljene v zadnjih devetdesetihletih in na začetku leta 2000,kažejo, da je vpliv sistema vračljivih steklenicza pivo odvisen od deleža ponovno uporabljenihsteklenic in od števila njihovih kroženj vsistemu. Od teh dveh parametrov (ob pogojuenakih transportnih poti oziroma transportnihrazdalj) je odvisen tudi njihov celotenokoljski profil v primerjavi z nevračljivimi steklenicami).Pri 50-odstotnem deležu ponovnouporabljenih steklenic (skupaj s 50 odstotkinovih steklenic) je tako prispevek vračljivihsteklenic k učinku tople grede, acidifikaciji, fotokemičnemusmogu, količini toksičnih snoviter porabi energije in surovin že po drugemkroženju manjši v primerjavi s steklenicami zaenkratno uporabo.¹Pri tem velja izpostaviti dejstvo, da so sevračljivi sistemi izkazali primernejši zaokolje pri povprečnih transportnih razdaljahod 100 do 1000 kilometrov. To pomeni, da sobili vzpostavljeni lokalni sistemi vračljive embalažeokoljsko primernejši od nevračljivih.Vse to lahko tudi v Sloveniji nedvomno predstavljatržno oziroma konkurenčno prednostza domače proizvajalce piva in preostalih pijač.Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/50¹Vir: Gregor Radonjič, Embalaža in varstvo okolja,Založba Pivec, 2008Embalaža 53 13Obstoječa cenaSteklenica ...Pločevinka ...0,87 EUR0,94 EURcilji zbiranjastrošekzbiranja inpredelave zaproizvajalcepijač (embalažnina)natono prodanih0,5-litrskihpločevinkpodražitevza…cenapločevinke0,94 EURΔ cenepločevinkedelež pivakupljenega vsteklenicidelež pivakupljenega vpločevinkiOBSTOJEČE STANJEStanje 1 (napoved 2011) 40 % 193 EUR 3,7 % 0,97 EUR 0,03 18,0 82,0 18,0Stanje 2 (napoved 2010) 50 % 242 EUR 4,6 % 0,98 EUR 0,04 27,5 72,5 27,5Stanje 3 (napoved 2013) 60 % 290 EUR 5,5 % 0,99 EUR 0,05 36,0 64,0 36,0Stanje 4 (napoved 214) 70 % 338 EUR 6,5 % 1,00 EUR 0,06 49,5 50,5 49,5Stanje 5 (napoved 2015) 80 % 386 EUR 7,4 % 1,01 EUR 0,07 58,1 41,9 58,1Stanje 6 (napoved 2016) 90 % 435 EUR 8,3 % 1,02 EUR 0,08 59,5 40,5 59,5Stanje 7 15,0 % 1,08 EUR 0,14 72,5 27,5 72,5Stanje 8 25,0 % 1,18 EUR 0,24 79,7 20,3 79,7zmanjšanjedeleža piva,kupljenega vpločevinki,glede naobstoječestanjeTabela kaže na soodvisnost med ekonomskimi vzvodi in doseganjem okoljskih ciljev. Pri cilju zbiranja 70 odstotkov vseh pollitrskih pločevink piva bi se cenazbiranja dvignila za 6,5 odstotka; pri toliko povišani ceni bi se 50,5 odstotka potrošnikov odločilo za nakup piva v vračljivi steklenici. Danes ta odstotek znaša 16odstotkov. Če bi v Sloveniji sledili uvajanju tako imenovanega pravičnega stroška embalažnine, ko bi se za posamezne vrste ali skupine odpadne embalaže višinaembalažnine določila glede na dejanske stroške recikliranja ali predelave, bi potrošnika s tem tudi finančno spodbujali k nakupu pijače v vračljivi embalaži.oktoberoctober 2010

53 14Trg zaporkTrg zapork kljubujetežkim razmeramDominic CakebreadGlobalno povpraševanje pozaporkah je v letu 2009,oktoberoctober 2010 Embalažanavkljub številnim tržnimtežavam, rastlo, čeprav pozmernejši stopnji kot letopoprej. Skupno povpraševanjeje doseglo nekaj več kot tisočbilijonov enot (vključno spločevinkami). 1,8-odstotnastopnja rasti, ki jo je globalnitrg zapork dosegel leta 2009,je le polovica tiste, ki jo trg vpovprečju dosegal vse od letaTrgzapork2002 naprej.Kljub temu pozitivna rast v zelo težkih tržnihrazmerah dokazuje trdoživost tegatržnega segmenta, zlasti na račun velike ekspanzijeazijskega trga (7,1% rast), pa tudi južnoameriškega(2,5% rast). Kitajska, Indija inBrazilija so bili nedvomno vlečni konji tržnerasti. Prav nasprotno pa je povpraševanje pozaporkah v Vzhodni Evropi padlo za 5,5%.Upad, sicer manjši, so zabeležili trgi ZahodneEvrope (0,2%) in ZDA (1,7%).Azija ostaja regija z najvišjim povpraševanjem,saj je leta 2009 predstavljala kar34 % globalnega trga zapork za pijače, sledi jiEvropa s 25,2 %, Severna Amerika s 24, 1 % inLatinska Amerika s 14,7 %.Trg energijskepijače in vodese je upehalNajvečjo rast so lani dosegli mlečni napitki,negazirane pijače, ledeni čaji in tekočijogurti. Znova se tu zrcali gibanje zlasti azijskihin južnoameriških trgov. Tudi druge kategorijepijač so beležile pozitivno rast, čepravsta dva največja favorita iz prejšnjih let – energijskepijače in ustekleničena voda – doseglazmerno 2,8% rast. Nižja stopnja rasti vode vembalaži kaže višji odstotek uporabe vode izpipe kot v prejšnjih letih.Pivo ostajana prestoluTri kategorije pijač pomenijo skoraj tri četrtinetrga zapork za pijače. Pivo pomeni največjisegment z 31% tržnim deležem (315,6biljarde enot zapork), sledijo mu gazirane pijačes 25,1 % (255,3 biljarde enot) in pakiranavoda s 15,9 % (161,4 biljarde enot).Plastične zaporkepridobivajotržni deležStandardne plastične navojne zaporke predstavljajo35,7 % vseh zapork za pijače posvetu in kronske zaporke iz jeklene pločevine(25,4 %). Plastika zavzema 44,3 % globalnegatržnega deleža zapork za pijače v letu 2009, karje še zmeraj manj kot zaporke iz kovinskih materialov(55,7 %). Če iz trga pijače izvzamemopločevinke, je razmerje med plastiko in kovinoravno obraten. Plastika v tem primeru pomeni58,7% tržni delež, ki iz leta v leto narašča.tehnološkim napredkom plastične zaporkeS še nadalje izrivajo kovinske zaporke zastekleno embalažo, saj potrošnik povprašujepo embalaži, ki je praktična, funkcionalna inima dodano vrednost. Tako gredo zaporke vindustriji pijač čedalje bolj v smeri zapork izpolimerov.foto: Shutterstock

Anketa: Kakorazmišljajonaročniki zapork?Kakšna zapirala uporabljate za svoje izdelke?Jih nabavljate na domačem ali tujem trgu?Katere novosti ste uvedli v zadnjem obdobju?Alojzija Korbar Tacar, direktorica nabave vIliriji: Pri uporabi zapork upoštevamo njihovotržno, funkcionalno in oblikovno vrednost, kise razlikuje za vsako vrsto izdelka. Glede nafunkcionalnost uporabljamo zaporke, ki so alinavojne ali fiksirane na embalažo in se odpirajodrugače kot standardno odvijanje, pršilkeflip flop, disk top in aplikatorji. Ker pa je pomembnatudi zunanja privlačnost izdelka, sezaporke razlikujejo po obarvanosti in stopnjiobdelave dizajna, ki omogoča, da so lahko zaporkepeskane ali svetleče. Osnovni barvi selahko dodajo metalizirani pigmenti, ki zaporkidajo poseben metalni videz. Nekatere zaporkenabavljamo pri domačih dobaviteljih, skaterimi smo skupaj razvili tudi nekaj zapork,ki so postale zaščitni znak blagovnih znamkSubrine, Green Line in posameznih segmentovVitergina. Za nekatere izdelke nabavljamozaporke v tujini, če jih ne najdemo pri slovenskihdobaviteljih. Pred kratkim smo prenovilišampone in balzame blagovnih znamkSubrina in Green Line, kjer smo upoštevalitudi ekološki vidik. Zmanjšali smo velikostzaporke in ji znižali težo. Tudi oblikovno sozaporke prijaznejše kupcem, saj smo za vsaktip izdelkov zaporko obarvali drugače in s tempreprečili napačen nakup sorodnega izdelkaiste družine. To je še posebno praktično zastarejše kupce in vse, ki slabo vidijo, saj lahkotako izdelke med seboj razlikujejo po barvizapork in se jim ni treba stegovati po očalih,da bi izdelke razlikovali po tekstu.Mateja Juvančič, vodja razvoja vLjubljanskih mlekarnah: Ker proizvajamoživilske izdelke, moramo ustrezno poskrbetiza njihovo varnost, saj morajo ostati kakovostnido konca roka trajanja. Ne glede nadejstvo, da so mlečni izdelki relativno hitropokvarljiva živila (predvsem če je prekinjenahladna veriga transporta) in njihov rok uporabeni zelo dolg (razen trajnega programa),je naša obveznost in dolžnost potrošnikuzagotoviti kakovosten in varen izdelek.Glede na zelo širok asortiment izdelkovuporabljamo tudi zelo različne pokrovčke.Večinoma gre za plastične ali aluminijastepokrovčke ali za kombinacijo (dvojno zapiranje).Izbira materiala pokrovčka je vezana namaterialosnovnegapakiranja,sajmoramozagotovitipopolnozaporo predmorebitnimizlitjem vsebine.V Ljubljanskih mlekarnahsmo v lanskemletu na trg poslalinove izdelke v plastenki,kar je za nas pomenilo poseg na novopodročje embalažnih materialov in razumevanjanjihove kompatibilnosti (Slim &Vital, Smuthie, mleko s podaljšano trajnostjo,jogurt). Zapiral ne nabavljamo samo vSloveniji, kupujemo jih tudi v tujini.Barbara Tisovec, vodja Oddelka za razvojembalaže v Krki, tovarni zdravil, Novo mesto:Krka za opremljanje izdelkov izbira zapiralaoziroma zamaške iz materialov, ki ustrezajonajnovejšim direktivam Evropske farmakopejein standardom ICH. Skladnost s slednjimzagotavlja okolju sprejemljive materiale.Hkrati pa je izbira vezana na zagotavljanjekakovosti in varnosti Krkinega izdelka.Katera vrsta zapork in pokrovčkov je v vašipanogi trendovska? Kaj si najbolj želijopotrošniki?Mateja Juvančič: Pred večjimi investicijami, kipo navadi pomenijo tudi spremembo embalaže,je normalen postopek, da poskušamo naše idejein predloge uskladiti z željami potrošnikov.Raziskave javnega mnenja so za nas dobrodošle,izvajamo jih sami ali pridobimo relevantnepodatke od naših partnerjev. Investicije nisonaložba le za jutri, ampak tudi za pojutrišnjemin še naprej. Napak, ki bi jih naredili pri nepravilniodločitvi, morda ni preprosto popraviti.Značilnost predvsem slovenskih potrošnikovje, da nimajo enopomenskega mnenja o embalažnihmaterialih, uporabljenih za pakiranje mlečnihizdelkov. Nekateri prisegajo na vsebino injim oblika ni pomembna, drugim največ pomeniuporabnost embalaže, tretji zaradi okoljskegaprepričanja odklanjajo plastiko in še bi lahkonaštevali. Vsem je pomembno, da je izdelekNa prvemmestu jefunkcionalnost,vsepomembnejšiekološki vidikzaščitenpred zunanjimivplivi, ki bilahko povzročilineželene spremembe izdelka,in da je embalaža praktična.Pri izdelkih on-the-go to pomeni, da se dajopreprosto odpreti (one step opening) in ponovnozapreti in da ni treba skrbeti, da bi se jogurtv torbi razlil. Tudi pri večjih pakiranjih dajejopotrošniki prednost možnosti ponovnega zapiranja,da se ohrani dolgotrajnost izdelka, če gane porabijo takoj. Mlečni izdelki namreč zaradivsebnosti maščobe zelo radi vežejo vonjave, kiso v hladilniku.Alojzija Korbar Tacar: Moda ni rezerviranale za oblačilno in obutveno panogo, ampakže dolgo oblikuje kozmetično embalažo.Smernice razvoja zapork na trgu kozmetike seprikazujejo na strokovnih sejmih embalaže, vstrokovnih revijah in biltenih posameznihproizvajalcev embalaže. Vendar pa se moramozavedati, da se dizajn embalaže razlikujeglede na trg. Dežele severa se nagibajo k minimalističnemuslogu, trg vzhodnih in južnihdežel pa k bleščečemu in bogatemu dizajnu.Pri industrijskem oblikovanju je treba upoštevatipričakovanja in kulturo kupcev in napodlagi tega ustvariti izdelek, ki je kupcemoblikovno blizu. V Iliriji si prizadevamo, daupoštevamo pričakovanja kupcev različnihtrgov, zato se lahko s svojim dizajnom enakovrednokosamo s konkurenco na domačem intujih trgih. Čeprav je trendovska usmeritevpomembna, pa dajemo prednost funkcionalnosti,ki šele prek trendovskega dizajna omogočikupcu ugodje. Glede pričakovanj kupcevredno delamo tudi raziskave, ki potekajo medlastniki elitnih tujih frizerskih salonov inkupci v naših veleblagovnicah.Mateja JuvančičBarbara Tisovecoktoberoctober 2010Embalaža 53 15Alojzija Korbar Tacar

Majhni vinarjinočejo zaostajatiSloveniji prevladujejo vinarji s skromnejšoproizvodnjo ustekleničenih»Vvin. Vendar celo majhni vinarji nočejozaostajati pri uporabi dekorativnih zaporkin jim posojamo zapiralne stroje. Buteljčnavina in vina srednjega cenovnega razredapostanejo s tako zaporko že na videz privlačnejša.Proizvajalci želijo izpopolnjendizajn, večjo ekskluzivnost. Sodelujemoz naročnikom pri kreiranju, pri obliki zaporke,saj je že pri osnovnih zamislih trebaupoštevati tehnološko izvedljivost. Kupilismo nov stroj za tisk na pločevino, in to jenaša prednost. Ob znanju, ki ga v Plutalunikoli ni manjkalo, tudi pri aluminijastihzaporkah ne,« poudarja stane Stalowsky, poizobrazbi diplomirani ekonomist, v podjetjupa je zaposlen od leta 1999. Od takrat, ko jebilo treba začeti povsem na novo in iskatitudi kapital za dolgove.Z nemškimstrateškimpartnerjemZakaj se je odločil za poslovno in lastniškopovezavo z nemškim strateškim partnerjem,proizvajalcem, ki letno proizvede večkot 7 milijard kronskih zapork? Sinergija, odgovarjadirektor. Najbolj se jim je to poznalopri nabavi materialov, kjer sta fleksibilnost inhitra odzivnost prvi pogoj za dobro poslovanje.V strukturi cene jim pomeni material od55 do 65 odstotkov. Za 2 milijardi zapork potrebujejo4.800 ton materiala – pločevine, aluminijain drugih surovin – ali 200 šleperjev.Poleg sinergije pri nabavi se jim partnerstvopozna pri prodaji, saj jim nemški trg pomenitretjino posla. S širitvijo mreže agentov – komercialistov– si želijo odpreti vrata na novetrge. Plutal, razlaga Stane Stalowsky, ni velikigralec na trgu zapork, konkurenca je povsodokrog nas. Tudi letna realizacija, okrog 11milijonov, ni velika. Vendar so tehnološkodobro opremljeni, v enem delu med boljšimina evropskem trgu, ves dobiček pa so vlagaliv nove stroje. Zato so lahko poslovno gibčni.Lani, ko se jim je zaradi krize obseg naročilzmanjšal za 20 odstotkov, so izpad v celoti nadomestilis prodajo tržno zanimivejših dekorativnihnavojnih zapork. Zaposlenost, zdajjih je 75, celo povečujejo, kadrovsko strukturopa izboljšujejo.Stavijo nalastno znanjeSkoraj stoletna tradicija na trgu nekaj pomeni.Predvsem pa znanje in inovativnostv proizvodnji. Lastno znanje krepijo zlastiv tehnologiji tiska, kakovost pa nadzirajolaboratorijsko. Nobenega novega izdelka neizročijo naročniku prej, dokler skupno z njimne testirajo vzorca. Plutalov najpomembnejšipartner je prehranska industrija, farmacevtskajim pomeni le še okrog 6 odstotkov. Bosteostali pri zaporkah? Stane Stalowsky premišljenoodgovori, da je rast pravšnja, stabilnain tudi za naprej kaže dobro. Na trgu pa sozmeraj priložnosti, doda.Plutal 2000 d.o.o.,Cesta v Gorice 81000 LjubljanaTel: 01 423 23 41Fax: 01 423 38 48http://www.plutal2000.comPromocijaoktoberoctober 2010Embalaža 53 17

53 18oktoberoctober 2010 EmbalažaLaserji vembalažni panogiUporaba laserja pri sanacijiorodij za izdelavo embalažeJ. Tušek 1 , T. Muhič 2 , K. Pompe 2Laserji vembalažni panogiProizvodnja embalaže jepodročje industrije, ki je vzadnjih letih naredila ogromenkorak v več smereh. Prva jeprav gotovo v zvezi z materiali,druga je produktivnostv sami proizvodnji, tretjavodi k ekologiji in človekuprijaznim materialom in četrtak poenostavitvi reciklažeodpadne embalaže. Pri vsakiproizvodnji embalaže innjeni reciklaži, ne glede navrsto materiala, iz katere jeizdelana, potrebujemo orodje.Za embalažo iz umetnih snovipotrebujemo modele in orodjaza brizganje plastike in orodjaza preoblikovanje. Za embalažoiz papirja potrebujemo raznenože, škarje, stiskalnice indrugo pomožno orodje.Vsa orodja se med uporaboobrabljajo, lomijo ali kakodrugače poškodujejo. Varjenjeje edina znana tehnologija, skatero je mogoče poškodovanaorodja sanirati in ponovnousposobiti za delo. Z razvojemlaserja smo dobili popolnomanovo ustrezno orodje zapopravilo poškodovanih orodij.1 Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani,Aškerčeva 6, 1000 Ljubljana2 TKC- Tehnološki konzultantski center, d.o.o.,Trnovska 8, 1000 LjubljnanaLaser je ojačana svetlobna energija, ki ponujaštevilne aplikacije v industriji, mediciniin drugje. V strojništvu se je uveljavil pri varjenju,rezanju, vrtanju, graviranju, merjenju,poliranju in še v drugih izdelovalnih in obdelovalnihtehnologijah. Reparaturno varjenjepoškodovanih, obrabljenih ali izrabljenihstrojnih elementov je področje, ki je še vednov fazi stalnega razvoja.Kaj je reparaturnovarjenjeVarjenje (zvarjanje, navarjanje) je spajanjematerialov v nerazdružljivo zvezo.Reparaturno varjenje je uporaba varjenja zapopravilo zlomljenih, obrabljenih, okrušenih,razpokanih ali kako drugače poškodovanihstrojnih elementov, da jih ponovno usposobimoza uporabo. Varjenje je poleg spajkanjaedina znana tehnologija, s katero je mogočepoškodovane elemente ponovno usposobitiza uporabo. Zahtevna orodja in druge dele izlegiranih jekel danes najpogosteje varimo zlaserjem.glavnem se danes reparaturno varjenjeV uporablja za popravilo orodij za tlačnolitje barvnih kovin, nekoliko manj orodja zabrizganje plastike in še manj druga orodja.Prav tako je mogoče z laserskim varjenjemsanirati poškodovana orodja in pripomočke,ki jih uporabljamo za izdelavo embalaže.Reparaturno pa varimo tudi razne okrušenezobnike, obrabljene gredi in obrabljene drsneležaje, izrabljene zobe na gradbenih strojih,razpokane lopatice na raznih vodnih in drugihturbinah in druge poškodovane elemente.Večina prej navedenih proizvodov je izdelanaiz materialov, ki imajo slabo varivost. Topomeni, da jih lahko uspešno varimo le poddoločenimi pogoji, z dodatnimi ukrepi, s pravilnoizbiro dodajnega materiala in z velikoznanja in izkušnjami.Kaj je laserŽe zgoraj smo navedli, da je laser ojačanain skoncentrirana svetloba, ki v svojemgorišču lahko doseže tudi 1010 W/m2, karpomeni, da lahko vsak kovinski material vtrenutku uparimo. Laserske naprave delimopo različnih kriterijih. Pri spajanju inrezanju materialov razlikujemo laserje gledena valovno dolžino, medij, v katerem laserskižarek nastane, namen uporabe, moč, porazdelitevenergije v gorišču laserja, krmiljenjein podobno. Za reparaturno varjenje danesnajpogosteje uporabljamo trdninske laserje,ki omogočajo delovanje z laserskimi pulzi(bliski) in vodenje laserskega žarka prek optičnegakabla.Na sliki 1 je shematsko prikazana laserskanaprava, ki se danes najpogosteje uporabljaza reparaturno varjenje orodij pri nas inv svetu.Slika 1: Shematski prikaz naprave za laserskoreparaturno varjenje: 1 – aktivni medij (Nd:YAG kristal) za ustvarjanje laserskega žarka,2 – bliskovna luč, 3 – nepropustno zrcalo, polprepustnozrcalo, 5 – optični kabel, 6 –laserskioptični sistem, 7 – varjenec, 8 – fokus laserskegažarka, 9 – sistem za časovno delitev žarka, 10 –sistem za energetsko delitev žarka na več manjintenzivnih žarkovLaserskoreparaturnovarjenje orodij zaizdelavo embalažePri izdelavi embalaže najpogosteje uporabljamoorodja za brizganje plastike, razneškarje, nože in podobno. Lasersko reparaturnovarjenje se je v praksi za sanacijo navedenihelementov začelo uporabljati ob koncu devetdesetihlet prejšnjega stoletja. V zadnjemobdobju je doživelo velik razcvet. Danes si nemoremo predstavljati, da ne bi orodij, ki semed delom izrabijo, popravili z laserjem. Z laserskimreparaturnim varjenjem lahko v proizvodnjiveliko prihranimo. Z laserjem lahkoizžlebimo razpoko in del materiala okoli nje.V tako pripravljen žleb lahko navarimo enovrsto materiala ali pa tudi več. Najprimernejeje, da se v korenski varek vnese mehek in žilavmaterial in da se v polnilne in temenske varke

oktoberoctober 2010 okolje 53 20Uredba ookoljski dajatviObčini več, če bo manjodloženih odpadkovNevenka – Mateja Udovč, MOPVlada Republike Slovenije jev začetku septembra sprejelaUredbo o okoljski dajatvi zaonesnaževanje okolja zaradiodlaganja odpadkov naodlagališčih (v nadaljevanju:uredba).Uredba ookoljskidajatviUredba uveljavlja dve pomembni novosti:prva je, da bodo občine zbrano okoljskodajatev kot prihodek občine prejemale v odvisnostiod razmerja med zbranimi in odloženimiodpadki, druga novost pa je, da izvajanjein nadzor nad izvajanjem prevzema Carinskauprava Republike Slovenije.Okoljska dajatev za onesnaževanje okoljazaradi odlaganja odpadkov na odlagališčihse plačuje zaradi onesnaženja okolja, kinastane z odlaganjem odpadkov na odlagališča.Osnova za obračun okoljske dajatve jekilogram odloženih odpadkov na odlagališču.Posamezne vrste odloženih odpadkov se vrednotijorazlično: kilogram odloženih inertnihodpadkov pomeni eno enoto obremenitveokolja, kilogram odloženih nenevarnih odpadkovpet enot obremenitve okolja, kilogramodloženih nevarnih odpadkov pa deset enotobremenitve okolja. Znesek za enoto obremenitveokolja se z novo uredbo ne spreminjain znaša 0,0022 evra. Vlada lahko spreminjaznesek za enoto obremenitve s sklepom.Uredba deli odlagališča na tista, ki soinfrastruktura, namenjena izvajanjuobvezne občinske gospodarske javne službevarstva okolja, in tista, ki niso infrastruktura,namenjena izvajanju obvezne občinskegospodarske javne službe varstva okolja.Upravljavec odlagališča, ki je infrastruktura,namenjena izvajanju obvezneobčinske gospodarske javne službe varstvaokolja, je zavezanec za mesečno obračunavanjeokoljske dajatve. Mesečni obračun za preteklimesec predloži carinski upravi in plačaobračunano okoljsko dajatev do zadnjega dnev mesecu.Če se na odlagališčih, ki so infrastruktura,namenjena izvajanju obvezne občinskegospodarske javne službe varstva okolja,odlagajo odpadki, je zbrana okoljska dajatevprihodek proračunov občin. Posamezna občinabo prejela del zbrane okoljske dajatve, ki boodvisen od razmerja med zbranimi in odloženimikomunalnimi odpadki, kar bo spodbudaza čim manjše odlaganje zbranih komunalnihodpadkov. Čim manj odpadkov se odloži v posamezniobčini, večji delež okoljske dajatve boobčini pripadal.Za izračunavanje deleža okoljske dajatve, kipripada posamezni občini in se izračunana podlagi podatkov o količini zbranih in odloženihkomunalnih odpadkov v posameznemkoledarskem letu po posameznih občinah, jezadolženo Ministrstvo za okolje in prostor.Izračun bo potekal na naslednji način:pri čemer je:TX%- delež okoljske dajatve v %, ki pripadaposamezni občini,Q zi- količina zbranih komunalnih odpadkovv posamezni občini i,Q z- količina zbranih komunalnih odpadkov vvseh občinah,Q oi- količina odloženih komunalnih odpadkoviz posamezne občine i,Q o- količina odloženih komunalnih odpadkoviz vseh občin.Nov izračun stimulira ločeno zbiranje frakcijkomunalnih odpadkov in tiste izvajalcejavnih služb, ki manj odpadkov odložijo na

foto: ShutterstockKar 47 prijavza najboljzelenoobčinookolje 53 21odlagališčih. Za primerjavo naj navedemo, dabi (ob predpostavki enakih zbranih in odloženihkoličin v Republiki Sloveniji in enakihdeležev občin) po novem izračunu večja mestnaobčina, ki je zbrala približno 35.000 tonkomunalnih odpadkov in jih 95% odložila naodlagališču, z izračunom po tej uredbi prejelakar približno 33% okoljske dajatve manj, kotv preteklem letu. Druga manjša občina, ki paje od zbranih 6.144 ton odložila le približno51%, pa bo prejela skoraj trikrat več okoljskedajatve kot v preteklem letu.Upravljavec odlagališča, ki ni infrastruktura,namenjena izvajanju obvezneobčinske gospodarske javne službe varstvaokolja, je plačnik okoljske dajatve in za zavezancemesečno obračunava okoljsko dajatev.Mesečni obračun za pretekli mesec predložiCarinski upravi in plača obračunano okoljskodajatev do zadnjega dne v mesecu. V tem primeruje okoljska dajatev prihodek državnegaproračuna.Nadzor nad izvajanjem uredbe opravlja carinskauprava. Kadar se dejavnost, za kateroje treba plačevati okoljsko dajatev, začne,spremeni, prekine ali preneha, je treba o temobvestiti carinsko upravo.Zdnem uveljavitve uredbe, razen za dokončanjepostopkov odmere okoljske dajatveza leto 2009, za določitev višine in obračunavanjeokoljske dajatve iz 15., 16., 17. in 18.člena in za morebitno določitev novega krajevnopristojnega zavezanca, če odlagališče,ki je javna infrastruktura, preneha obratovatido konca leta 2010, preneha veljati istoimenskaprej veljavna uredba (Uredba o okoljskidajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganjaodpadkov).konkurenci za najbolj zeleno občino vV Sloveniji je kar 47 prijavljenih, od tega 9mestnih, 14 malih in 23 srednjih občin.Strokovna komisija, v kateri so dr. DušanPlut kot predsednik, Bernarda Podlipnik,MOP, Saša Kek, Skupnost občin Slovenije,Mateja Eržen, Združenje občin Slovenije, inJože Volfand, glavni urednik revije EOL, seje sestala na Ministrstvu za okolje in prostorna prvi seji in predlagala seznam prijavljenihobčin na razpis za najbolj zeleno občino vSloveniji. Predvsem so jo zanimali izpolnjenianketni vprašalniki in model ocenjevanja, kimora upoštevati kategorizirana vrednostna,točkovna merila za posamezna vprašanja.Občine so odgovarjale na vprašanja o upravljanjuz odpadki in vodami, o energetskivarčnosti, o prostorskem načrtu, zelenihpovršinah in o drugih aktualnih okoljskihtemah v lokalnih skupnostih.Komisija, ki bo za vsako kategorijo nominiralapo tri občine, izmed katerih bona posebni prireditvi razglasila zmagovalcein podelila priznanja, je opozorila, da sezaveda velike odgovornosti pri objektivnianalizi izpolnjenih vprašalnikov. Prav zaradinekaterih nejasnosti in pomanjkljivosti,kakor so bile razvidne iz odgovorov, ki so jihzahtevali vprašalniki, bo komisija potrebovalaše dodatne informacije iz občin in kotkorekcijski faktor pri dokončni odločitvi zanajbolj zeleno občino v Sloveniji še nekatereznane objektivne kazalce o kakovosti zraka,kakovosti vod, zastrupljenosti prsti, o divjihodlagališčih, o vključevanju v programemobilnosti in o najbolj energetsko varčniobčini. Vendar bo za odločitev komisije priizboru nominirancev ključna osnova doseženzbirk točk po ocenjevanju izpolnjenihvprašalnikov. Že na prvem sestanku so kotzelo ugodno ocenili velik delež mestnihobčin, ki konkurirajo na razpisu za najboljzeleno občino.Komisija si je prav zaradi želje po karnajvečji verodostojnosti meril zadala šedodatne naloge pri vrednotenju okoljskihdosežkov lokalnih skupnostih. Zato bodonjene odločitve znane konec oktobra, razglasitevnajbolj zelenih občin v Sloveniji pa bov novembru v eni izmed nominiranih občin.In katere občine sodelujejo?Med občinami do 5.000 prebivalcev sose prijavile: Apače, Cerkvenjak, Dobrna,Horjul, Kostanjevica na Krki, Kozje,Kuzma, Razkrižje, Središče ob Dravi,Šalovci, Vodice, Vransko, Vuzenica,Žužemberk.Me občinami nad 5.000 prebivalcevsodelujejo: Bled, Beltinci, Cerkljena Gorenjskem, Črnomelj, Domžale,Dravograd, Gorenja vas ‒ Poljane,Grosuplje, Idrija, Kočevje, Kranjska Gora,Krško, Laško, Lenart, Mengeš, Postojna,Sevnica, Slovenska Bistrica, SlovenskeKonjice, Šentjernej, Trbovlje, Vojnik,Zagorje ob Savi, Žalec.Med mestnimi občinami pa za najboljzeleno občino konkurirajo: Celje,Koper, Velenje, Ljubljana, Maribor, MurskaSobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj.Organizator razpisa, Fit media z revijoEOL, bo najboljšim podelila priznanjain nagrade.oktoberoctober 2010

oktoberoctober 2010 okolje 53 22CERO Nova GoricaSledljivost zabojnikovz odpadki, to je vprašanjeponovitevnadnaslova aliimena rubrikeIzgradnjo CERO NovaGorica usklajuje Dario Rolih,univ. dipl. inž. geoteh., vodjaPE Ravnanje z odpadki vnovogoriški Komunali. Vendarni le koordinator projekta, kiga, kot meni, izvajajo po načrtu.Kot dober poznavalec razmerna trgu odpadkov in zadreg, kinastajajo pri izvajanju okoljskihuredb, smo ga povprašali meddrugim tudi o novi uredbi, kibo stimulirala občine z razvitimsistemom ločenega zbiranjaodpadkov. Njegov odgovor je,da je precej nejasnosti. Ali sosi komunale in občine, ki vozijoodpadke v regijske centre nadrugo lokacijo, že zagotovilesledljivost vsakega zabojnika zodpadki?Zakaj Slovenija zamuja pri gradnji regijskihcentrov za ravnanje z odpadki?Zamuja zato, ker smo se nerodno lotili gradnjecentrov. Operativni načrt se je spreminjal(noveliral), spremenili so se parametri inposledično tudi izvedba. Gradnja regijskihcentrov je prepuščena občinam, občine so tooddale svojim upravljavcem. Upravljavci so senaloge lotili po svoje, bolj ali manj strokovno.Ponudniki novih tehnologij so kar deževali zraznimi ugodnostmi, rezultati, stanje, kakršnoje, pa zasluži strokovni premislek in dogovor,kako najbolje naprej.Sprejete so uredbe, ki niso enake nemškim,avstrijskim in italijanskim. Tukaj se stvar nekolikozaplete, ker vsak ponuja tehnologijo, kijo obvlada za zagotavljanje lastne zakonodaje.Upravljavci odlagališč smo se morali hitro učitiin/ali najeti drago pomoč za samo delno rešitevnaše problematike. Bodimo pošteni, kateri centerpa obratuje popolno po sedanji zakonodaji?Kateri center zagotavlja vse potrebne parametreza odlaganje? Odgovorimo lahko le, kdo jenajbliže temu cilju in kdo je še zelo daleč.Kako daleč ste pri pripravah na gradnjo regionalnegacentra na Primorskem? Kje se najboljzatika?Pri nas (CERO Nova Gorica) gradnja centrapoteka na projektni ravni. Za zdaj dokaj dobro.Nekaj nesoglasij nastaja pri medobčinskihfoto: Miha KoronDario Rolihpogodbah, a upam, da jih bomo uspešno rešili.K pospešeni gradnji CERO nam pripomoredržava z inšpekcijskimi službami in kaznimi,ki smo jih upravljavci – pravna in odgovornaoseba – že dobili.Odlagališča morajo pridobiti dovoljenja IPPC,vendar je čedalje več strokovnih mnenj, da jihne bodo mogla dobiti. Zakaj?Dovoljenja IPPC so za naprave, ki povzročajoonesnaženje večjega obsega. Pri nas so to odlagališčaz zmogljivostjo več kot 10 ton na danali s skupno zmogljivostjo nad 25.000 ton odpadkov.BREF in BAT za odlagališča odpadkovne obstajajo. Naj bom jasen: vloge za dovoljenjeIPPC so se redno spreminjale in prav takoobrazci za izpolnjevanje. Izdelovalci vloge zadovoljenje IPPC, imam srečo, da sem to bil jaz,smo se morali redno privajati novim zahtevamocenjevalcev oddanih vlog. Prva vloga za IPPCje poleg besedila vsebovala še okoli 20 tabel zadefiniranje izpustov, naprav, procesov, potrdil… Dve leti po oddani vlogi smo dobili pozivza dopolnitev vloge, ki jo je pregledala drugaoseba. To naj ne bi bil problem, če bi v celoti pregledaliprejšnjo dokumentacijo. Očitano nam jebilo, da vloga ni v skladu z veljavno zakonodajo.Seveda, saj ni treba biti strokovnjak pri ravnanjuz odpadki, da bi opazili, katere spremembezakonodaje smo doživeli v zadnjih dveh letih.Zakaj ne bi dobili dovoljenj IPPC? Mogočezaradi nezagotavljanja obdelave odpadkov

oktoberoctober 2010 okolje 53 24Naložbe v predelavoodpadkovIz trdnih odpadkov zelodobra kurilna vrednost gorivaBorko De CortiNova linija za izdelavo goriviz trdnih odpadkov, ki jo jenedavno odprla mariborskadružba Gorenje Surovina, jeokoljski dosežek. Prehod ododlaganja odpadkov k njihovitermični izrabi je Slovenijaizpostavila kot enega širšihokoljskih ciljev. Naložba vtehnologijo in opremo jestala skoraj 3 milijone evrov.Njena polna zmogljivost, ko boprojekt spomladi prihodnje letokončan, bo med 30 in 45 tisočtonami predelanih odpadkov.Zgrajena linija v Mariboruje prva tovrstna zasebnanaložba v državi in pomenidodaten element ponudbe spodročja ekologije v skupiniGorenje. Jure Fišer je direktordružbe s 337 zaposlenimi odnovembra lani, junija letos pase je Surovina preimenovalain preoblikovala v GorenjeSurovino. Gorenje je postalovečinski lastnik Surovine predtremi leti. Gorenja Surovinaima 22 lokacij po Sloveniji inobrat na Kosovu. Lani so celotniprihodki družbe znašali 42,8milijona evrov, direktor JureFišer pa pojasnjuje, da gre zapremišljeno poslovno odločitev.Naložbe vpredelavoodpadkovfoto BoboJure FišerZakaj ste se odločili za naložbo?Že pred leti smo začeli iskati rešitev perečegaproblema odlaganja odpadkov naodlagališča in slediti sodobnim smernicamravnanja z odpadki v tujini. Zaostritev zakonodaje,ki zahteva predobdelavo odpadkovpred odlaganjem in prepoveduje odlaganjeodpadkov, ki imajo zadosten energetski potencial,nam bo zagotovila zadostno količinoza proizvodnjo goriv. Na drugi strani pa seje začelo povečevanje povpraševanja medindustrijskimi odjemalci, ki imajo dovoljenjaza sosežig alternativnih goriv iz odpadkov.Zato ocenjujem, da je ta dejavnost v fazi rasti.Dodatno spodbudo pa nam je dala tudi prijavana razpis Tehnološke agencije RIP 09.Program trdnih goriv iz odpadkov (TGO)navsezadnje pomeni dodaten element vnaši storitvi celovitega obvladovanja odpadkov.S to storitvijo pri naših partnerjih poskrbimo,da so vsi njihovi odpadki, kot so jekleniodpad, barvne kovine, nekovinski odpad,odpadna embalaža, nevarni odpadki in vsidrugi zbrani odpadki, sortirani in predelanina okolju prijazen način. Z novo linijo ponudimorešitev za pomemben del odpadkov, ki niprimeren za snovno izrabo in je v preteklostikončal na odlagališčih. Računamo, da bomo znovim programom v naslednjih letih ustvarilipribližno 5 odstotkov naših skupnih letnihprihodkov.Kaj pomeni naložba v novo linijo z ekonomskega,razvojnega in okoljskega vidika?Naša rešitev za problem ravnanja s komunalnimiodpadki omogoča celostenpristop k reševanju problematike odpadkov,visoko stopnjo predelave, je ekonomična,prijazna okolju in skladna z nacionalnimiin evropskimi predpisi. V skladu z nacionalnimkonceptom ravnanja z odpadki se lahkovključimo v načrtovane regijske centre zapredelavo preostanka odpadkov po sortiranju.Uporaba trdnega goriva iz nenevarnihodpadkov pomeni v lokalnem, regionalnemin nacionalnem smislu več skupnih in povezanihpozitivnih učinkov. Mednje spada implementacijaoperativnega programa odstranjevanjaodpadkov, katere cilj je zmanjšanjekoličine odloženih biorazgradljivih odpadkov,ki izhaja iz Nacionalnega programa varstvaokolja na področju ravnanja z odpadki in izobvez iz 5. člena Direktive Evropskega svetao odlaganju odpadkov na odlagališčih. Medfoto: arhiv podjetja

pozitivnimi učinki so še izpolnjevanje obveznostiKyotskega protokola, kot so zmanjšanjeemisije CO2, večja stopnja predelaveodpadkov, skladnost z nacionalno in evropskozakonodajo, zmanjšanje obremenjevanjaokolja, uporaba lastnih, slovenskih energijskihvirov iz odpadkov, uporaba cenovno ugodnejšihvirov energije in še bi lahko navajali.Pozitivnih okoljskih vplivov je več.In energetska vrednost?Primerjava kurilne vrednosti dveh kilogramovgoriv iz trdnih odpadkov predstavljapo energetski vrednosti 3 kilograme lignita,prav toliko kilogramov lesa, dva kilogramarjavega premoga, liter kurilnega olja ali 1,2kubičnega metra zemeljskega plinaAli boste imeli dovolj surovin, torej odpadkovza delo na novi liniji?Vir odpadkov za proizvodnjo so industrijskiin kosovni odpadki, ostanki embalaže inodpadne embalaže, ostanki ločenih frakcijkomunalnih odpadkov po razvrščanju in druginenevarni odpadki, ki jih zaradi nečistoč nemoremo presortirati in pripraviti kot sekundarnosurovino.Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/53Investments inWaste ProcessingSolid WasteMakes Fuelwith ExcellentCalorific ValueThe new line for manufacturing fuel fromsolid waste that was recently opened by theMaribor company Gorenje Surovina is an importantenvironmental achievement. It is one ofSlovenia’s environmental goals to progress fromdepositing waste to the thermal use of waste.The investment in technology and equipment isworth almost 3 million Euros. Once the projectis finished in spring next year, its full capacitywill be between 30 and 45 thousand tonnes ofprocessed waste. The line constructed in Mariboris the first of this kind of private investment inthe country and represents an additional elementin the environmentally friendly section of theGorenje Group. Since November last year, JureFišer has been the director of this company with337 employees and in June this year, Surovinawas renamed and converted to Gorenje Surovina.Gorenje became the majority owner of Surovinathree years ago. Gorenje Surovina is now in 22locations throughout Slovenia and has a plantin Kosovo. Last year, the company’s total revenuewas EUR 42.8 million. Director Jure Fišerexplains that the investment was a carefullythought out business decision.What Are the Plans?he company’s activities place Gorenje“TSurovina at the end of the lifecycle of products.The company gives products new value bycollecting, transporting, sorting and processingthem or preparing secondary raw materials andenergy-generating products. We also supply awide range of other services in connection withwaste: from weighing, measuring radioactivity,compressing, cutting and crushing waste toconsultations and chemical analyses in our ownlaboratory. Our research and development unit isextremely important for the company’s development.Together with the associated companies inthe Ecology Group, we will continue to expand ourrange in order to provide our partners in Sloveniaand the markets of Southeast Europe with comprehensiveservices,” Fišer said.okolje 53 25PromocijaOEodpadna embalažaOEEOodpadna električna inelektronska opremaOBAodpadne baterije inakumulatorjiONSodpadne nagrobnesvečeOZodpadna zdravilaInterseroh d.o.o., Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana - Črnuče, Tel.: 01/560 91 50, Fax: 01/560 91 61, www.interseroh-slo.sioktoberoctober 2010

oktoberoctober 2010 okolje 53 26Statistika o vodahManjša poraba vodev gospodinjstvihSaša Čuček 1Kakovost vode je zazagotavljanje zdravega okolja inzdravja ljudi bistvenega pomena.Širša javnost se vse bolj zaveda,da tudi kakovost voda kaže,kako čisto je naše okolje. Dalahko predstavimo, kaj se z vododogaja od njenega črpanja doizpusta, moramo na Statističnemuradu Republike Slovenijepridobiti ustrezne podatke injih prijazno prikazati našimuporabnikom.Uporabnike statističnih podatkovo vodah zanimajo predvsempodatki o oskrbi s pitno vodo,prečiščevanje vode, njenizvor, način izpusta in čiščenjakomunalnih odpadnih voda.S statističnimi raziskovanjio vodah zbiramo podatke oupravljanju vodovodnih inkanalizacijskih sistemov, oravnanju z industrijskimi vodamiin namakanju kmetijskih površin.Ravnanje z vodami je še posebejaktualno po nedavnih velikihpoplavah v državi.Statistikao vodah1 Saša Čuček, Statistični urad Republike SlovenijePodatke o vodah zbiramo na statističnemuradu s štirimi različnimi vprašalniki, insicer o javnem vodovodu, javni kanalizaciji,izkoriščanju voda v rudarstvu, predelovalnihdejavnostih, oskrbi z električno energijo, oskrbiz vodo in vprašalnikom o namakanju.Namen zbiranja je pridobiti čim boljše podatkeo količini načrpane in porabljenevode iz javnega vodovoda, o količini prečiščenihin neprečiščenih komunalnih odpadnih voda, okoličini načrpane, uporabljene vode v industrijskenamene in o količini vode, porabljene zanamakanje kmetijskih zemljišč.Vsi podatki, pridobljeni z vprašalnikom,so objavljeni in dostopni uporabnikomna naši spletni strani www.stat.si in v rednihpublikacijah.Analiza podatkovo vodah za leto2009 v primerjaviz letom 2008Po pridobljenih podatkih v letu 2009 je bilougotovljeno, da je bilo iz javnega vodovodaza 0,9 odstotka manj načrpane vode kot leta2008, prav tako pa so v letu 2009 gospodinjstvaporabila za 3,6 odstotka manj vode kotleta 2008. Skupna količina zagotovljene vode jebila v letu 2009 165 milijonov kubičnih metrov(slika 1).Največ načrpane vode je bilo iz podzemnihvoda, za 103 milijone kubičnih metrov,najmanj pa iz tekočih voda, za 3 milijone kubičnihmetrov, in iz umetnih bogatitev, za 1,3milijona kubičnih metrov.Velik pomen za naše zdravje in okolje jetudi, kako se odvajajo nastale komunalneodpadne vode v kanalizacijskih sistemih.letu 2009 je bilo izpuščenih za 168,5 milijonakubičnih metrov komunalnih odpadnihVvoda, kar je za 7,9 odstotka več kot leta 2008.Od tega je bilo 115,9 milijona kubičnih metrovmio m 32001801601401201008060402002008 2009Slika 1: Delež zagotovljene količine vode,dobavljene količine vode in delež izgubIz grafa so razvidne količine zagotovljene (načrpane)vode iz javnega vodovoda, dejansko dobavljene količinevode iz javnega vodovoda in kolikšne so bile izgube.mio m 31801601401201008060402002008 2009foto: ShutterstockZagotovljenakoličina vodeDobavljenakoličina vodeIzgube vodekomunalnih odpadnih voda prečiščenih v čistilnihnapravah, kar je za 1,4 odstotka več kotleta 2008. Preostalih 52,5 milijona kubičnihmetrov komunalnih odpadnih voda je bilo neprečiščenih,kar je za 26 odstotkov več kot leta2008 (slika 2).Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/54Izpustodpadnih vodaPrečiščeneodpadne vodeNeprečiščeneodpadne vodeSlika 2: Deleži prečiščenih in neprečiščenihkomunalnih odpadnih vodaPri podatkih o izpuščenih komunalnih odpadnih vodahlahko opazimo, da je delež prečiščenih odpadnih vodavečji kot delež neprečiščenih.

čiščenjeodpadnih vodaNekatere male komunalne čistilnenaprave ne upoštevajo predpisovmag. Kristina Knificčiščenjeodpadnih vodaZakonodaja s področja odvajanjain čiščenja komunalnih odpadnihvoda sledi zahtevam predpisovEU. V RS se pospešeno gradijojavni kanalizacijski sistemi. Naobmočjih brez javne kanalizacijebodo morali lastniki obstoječihobjektov zagotoviti izgradnjomalih komunalnih čistilnihnaprav (v nadaljevanju MKČN).Rok za prilagoditev se izteče31. 12. 2017, za objekte navodovarstvenih območjih pa žedve leti prej (Uredba, 2007b). Zaizgradnjo javne kanalizacije skrbilokalna skupnost, medtem ko jena območju razpršene gradnjeizgradnja individualnih MKČNnaloga lastnikov objektov.primeru objektov zaV počitniški namen aliobjektov, ki se nahajajona območjih s prepovedjoodvajanja odpadne vode vvode, je dopustno zbiranjeodpadnih komunalnihvod v nepretočni grezniciter njeno praznjenje z odvozomna ustrezno opremljenocentralno čistilnonapravo (Uredba 2007b inPravilnik 2007 b). Uredba(2007b) deli MKČN naMKČN velikosti do 50 PE(v nadaljevanju individualneMKČN) in MKČN velikostiod 50 PE do 2000 PE.V tem prispevku se bomoosredotočili na individualneMKČN, s katerimi se bo po pričakovanjihmorala opremiti večina obstoječih objektov innovogradenj na območjih razpršene poselitve.Izkušnje kažejo, da lastniki tovrstnih objektovpoleg potrebnih sredstev za nakup MKČNpotrebujejo tudi poznavanje zahtev in primernoosveščenost. Seznanjanje z zahtevamiin rešitvami pa je lahko izziv oziroma nalogamedijev ter lokalnih skupnosti.Ponudba individualnih MKČN na trgu je raznovrstna,vendar vse ne ustrezajo zahtevampredpisov. Pri odločanju za nakup je potrebno polegdoločitve ustrezne velikosti in tipa MKČN ter primerjavenabavnih stroškov upoštevati tudi njenopričakovano življenjsko dobo, obratovalne strošketer se prepričati, da je MKČN kot tipski izdelekskladna z zahtevami predpisov. Velikost oziromazmogljivost MKČN se določi glede na količinokomunalne odpadne vode, ki nastane v objektu,oziroma poenostavljeno glede na število oseb, ki vobjektu bivajo. Individualne MKČN za posameznestanovanjske objekte so biološke čistilne napravevelikosti od 4 do 10 PE, v primeru večstanovanjskihobjektov pa tudi do 50 PE. PE je populacijskiekvivalent oziroma poenostavljeno "obremenitevodpadne vode, ki jo povzroči ena oseba". Kompares sodelavci (2007, str. 56) navaja, da so pri upoštevanju25-letne življenjske dobe stroškovnonajugodnejše lagune, sledijo rastlinske čistilnenaprave, MKČN s pritrjeno biomaso in MKČN zrazpršeno biomaso. Vsaka MKČN, ki jo trg ponuja,ni ustrezna, odločitev zanjo pa lahko pomeni »slabonaložbo« tako v pomenu neizpolnitve zahtev gledeopreme objekta z MKČN kot tudi višjega zneska zaplačilo okoljske dajatve za obremenjevanje odpadnevode. V skladu z Uredbo (2007b) je ustrezna MKČNSlika 1: Mala komunalna čistilna naprava s ponikovalnikomz biološko razgradnjo, ki ima kot gradbeni proizvodizjavo o skladnosti. Izjava o skladnosti je dokument,ki ga izda za navedeno pristojna institucijain potrjuje skladnost MKČN z zahtevami enega odstandardov SIST EN: 12255-5, 12255-6, 12255-7ali da je to MKČN z naravnim prezračevanjem spomočjo rastlin v rastlinski čistilni napravi z vertikalnimtokom. V "razredu individualnih MKČN"so ustrezne tudi biološke MKČN, za katere izjava oskladnosti potrjuje skladnost z enim od standardovSIST EN: 12566-1, 12566-2, 12566-3, 12566-4in12566-5 in investitor pri vgradnji zagotovi, dase odpadna voda odvaja neposredno v površinskovodo preko "filtrne naprave za predčiščeno komunalnoodpadno vodo" ali v podzemno vodo prekosistema za infiltracijo v tla (Uredba, 2007b).Višina okoljske dajatve za odpadne vodeje odvisna od učinka čiščenja MKČNoziroma od načina čiščenja odpadne vode inskladnosti obratovanja MKČN s predpisi. ZaMKČN, ki obratujejo skladno z zahtevami invključujejo primarno čiščenje , je znesek okoljskedajatve 40 % nižji, pri tistih s sekundarnimin terciarnim čiščenjem pa 90 % (Uredba,2009). Skladnost obratovanja MKČN z zahtevamipredpisov se ugotavlja preko rezultatovizvedbe prvih meritev in obratovalnegamonitoringa, za MKČN velikosti do 50 PE patudi z oceno obratovanja, ki jo izdela izvajalecgospodarske javne službe (Uredba, 2009). Prvemeritve se izvedejo po vzpostavitvi stabilnihobratovalnih razmer, vendar ne prej kot v trehin ne pozneje kot v devetih mesecih po prvemzagonu MKČN (Pravilnik, 2007a).Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/55okolje 53 27oktoberoctober 2010

oktoberoctober 2010 okolje 53 28Alternativniviri energijeZ domačobiodizelskoelektrarnodrugi ponudnikv EvropiJože PojbičV Benediktu je doslej širšijavnosti neznana družbaPanonica energetika d.o.o. izAlternativniviri energijeGornje Radgone predstavilaprvo elektrarno na biodizelv Sloveniji. Skoraj megavatmočno elektrarno so v obrtnoindustrijskiconi Benediktapostavili v pol leta. Stala jeokrog 1,3 milijona evrov. Vnjej bodo uporabljali izključnobiodizel, izdelan iz odpadnegarastlinskega olja, zato bodo dobilisubvencionirane odkupne ceneelektrike, ki jo bodo prodajaliv javno omrežje. Elektrarna bozačela poskusno obratovativ dveh ali treh mesecih. Odejavnosti družbe Panonicaenergetika in o naložbi smose pogovarjali z generalnimdirektorjem te družbe DejanomŠlemerjem.Kako je sploh nastala družba Panonica energetikain zakaj ste se odločili prav za gradnjobiodizelske elektrarne?Družbo Panonica energetika je ustanovila zadrugaPanonica v Gornji Radgoni, ki je nastalapotem, ko se je spremenil status radgonskegakabelskega sistema. Vložki posameznikov inskupnosti iz tega sistema so se prenesli v zadružnedeleže Panonice. Njena naloga je bilaplemenititi zadružna sredstva. Ena od usmeritevzadruge je bilo tudi plemenitenje kapitalaz vlaganjem na energetsko tržišče. Septembra2008 so zato ustanovili družbo Panonica energetikaz jasnim namenom, da vlaga v energetskeobjekte z obnovljivimi viri energije. Samsem vodenje podjetja prevzel marca 2009 intakrat smo začeli resno razmišljati, v kakšneobjekte bi vlagali. Preverjali in primerjali smovse možnosti glede na interes zadruge, da bi sevložena sredstva obračala kar najhitreje. Zatosmo najprej resno razmišljali o več kot 600KW močni fotovoltaični elektrarni. Vendarsmo ugotovili, da bi v tem primeru investitorjiimeli premalo koristi v primerjavi z vloženimisredstvi. Odločitev za biodizelsko elektrarno jefoto: Jože PojbičDejan Šlemerbila predvsem posledica iskanja vira električnein toplotne energije za kraje, kjer ni plinovoda.Bioplinarne za urbana okolja niso sprejemljive.Tudi sončne elektrarne so s svojimi velikimipovršinami lahko moteče. Biodizelska elektrarnazavzame le malo površine, ni videti kotindustrijski objekt, nima motečih emisij in jetorej povsem nemoteča. Po naših izračunih jeelektrična energija iz biodizelske elektrarneza približno 40 odstotkov cenejša od tiste izsončne elektrarne. Zato smo se odločili za tonaložbo in potem začeli iskati upravne, tehničnein finančne možnosti.Toda do vaše naložbe biodizelske elektrarneniso bile na seznamu proizvajalcev električneenergije iz OVE, ki bi v naši državi dobili možnostsubvencionirane odkupne cene?Res je. Ko smo z našo zamislijo prvič prišli naAgencijo za energijo v Mariboru, niso vedeli,kam bi nas v uredbi o zagotovljenem odkupuuvrstili. Na koncu so ugotovili, da v tako uredbone spadamo. Sprva so nam rekli ne, ker sebiodizel načelno uporablja samo za vozila. Če bise njegova raba razmahnila še za proizvodnjoenergije, bi zmanjkalo kmetijskih površin za

pridelavo hrane. Zato smo se odločili izključnoza biodizel iz rabljenega rastlinskega olja, kije sicer okoljski problem in ga je nekako trebazbirati in koristno uporabiti. Za vozila pa toolje ni primerno. Na agenciji in na direktoratuza energetiko so se s tako rešitvijo strinjali inuredba je bila kmalu dopolnjena z energijo iztekoče biomase. To je trajalo tri mesece. Slediloje pridobivanje zemljišča, iskanje tehničnihrešitev in pridobivanje upravnih soglasij indovoljenj.Vaša elektrarna bo na uro porabila 240 litrovbiodizla. Letno ga boste potrebovali 1.600ton. Pri nas ni pomembnejšega proizvajalcabiodizla, ki bi vas lahko zanesljivo dolgoročnooskrboval. Kako boste reševali to težavo?Pri nas ponudba biodizla res še ni razvita, šeposebno tistega iz odpadnega rastlinskega olja.Po nekaterih ocenah v Sloveniji sicer letno nastaneokrog 3.500 ton takega odpadnega olja,od tega ga blizu 1.500 ton zberemo, vendarga ne predelamo pri nas, ampak ga izvozimo,največ v sosednjo Avstrijo. Od tam bomo vsajnaslednjih pet let uvažali kakovosten biodizel,saj smo petletno pogodbo o dobavi sklenili znekim dunajskim podjetjem. Tehnologija proizvodnjebiodizla je v Avstriji že tako razvita,da njihovo gorivo povzroča bistveno manjemisij ogljikovega dioksida in njegova uporabanikakor ni moteča za okolje. Seveda pa smo sepripravljeni pogovarjati tudi z domačimi dobavitelji,če se bodo pojavili.Kako ste tehnično izvedli projekt?Najprej smo se pozanimali pri edinem evropskemponudniku biodizelskih elektrarn naključ v Nemčiji. Vendar smo po daljšem primerjanjucen ugotovili, da bi nas taka rešitev stalatrikrat več, kot če se zadeve lotimo sami. Takosmo sami poiskali proizvajalce in dobaviteljeposameznih sklopov. Med načrtovanjem smonašli nekaj inovativnih rešitev zajemanja toploterazličnih sklopov dizelskega motorja, privsem skupaj pa smo uporabili kar 80 odstotkovdomačih, slovenskih izdelkov in storitev in lepetino uvoženih. Naša elektrarna je projektiranatako, da bo poleg 950 kilovatov električneimela še toliko toplotne moči. Torej bo ponaših predvidevanjih poleg 7,125 gigavatnihur elektrike letno proizvedla tudi toliko gigavatnihur toplote. Za začetek bomo to toplotoprodajali partnerju, ki bo najel naše zemljiščeob elektrarni in na njem postavil rastlinjake.Ker imamo zdajdovolj znanja in izkušenj terzbrane proizvajalce opreme, smo začeli samiponujati tovrstne elektrarne na ključ in takopostali drugi ponudnik v Evropi.Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/56Inovacije za okoljeOdslej tudi sončnanagrobna svečaSončna sveča se je na grobove podala kotvečna sveča. Parafinskih sicer od tam nebo izpodrinila, nadomestila pa bo električne,ocenjujejo proizvajalci.Sončno svečo je patentiralnaš inovator JožeJurša, njegovpatent pa jeodkupilo podjetjeSveča izPobrežja blizuVidma pri Ptuju.Dvajset let todružinsko podjetježe izdelujeparafinske nagrobnesveče in je prvotnomnožično ustanavljanjesvečarskihdelavnic nazačetku zadnjegadesetletja v prejšnjemstoletju preživelo in se vseskozi širilo inrazvijalo. Ustanovila sta ga Ivanka in StankoPeter kar na domači kmetiji. Svečarstvo jedoslej izpodrinilo kmečko dvorišče in hlevein na njihovem mestu stojijo velik proizvodniobrat, veliko skladišče in trgovina.Dovolj prostora, izkušenj in dovolj delovnihljudi imamo, da lahko izdelavo parafinskihsveč nadgradimo še s sončnimi; lahkojih naredimo, kolikor jih bo trg sploh hotel,pravi Stanko Peter, ki skrbi za proizvodnjo.Žena Ivanka je direktorica, tajnica, računovodkinjain še kaj, sin Igor Peter z diplomoiz ekonomije pa je zadolžen za komercialo.Sončna ali zelena ali večna sveča je narejenaiz umetnih materialov, ki zagotavljajo barvnostabilnost in kljubujejo ultravijoličnim žarkom.Ohišje je po odsluženju osnovne nalogemogoče reciklirati. Bistveni del novega izdelkaje pokrov. V njem je fotovoltaična celica, kisončno energijo zbira in jo v baterijah spreminjav električno, z njo pa napaja led diodo, kiutripa in v nekoliko prosojnem ohišju ustvarjavtis migotanja plamenčka sveče. Ohišje izdelujejodoma, pokrovčke pa uvažajo s Kitajske.Vložene baterije za polnjenje so že ob nakupupolne čez polovico, tako da sveča začne svetititakoj, ko jo vklopimo. Po dveh do petih letihpa tudi baterije omagajo (pri električnih alibaterijskih svečah je štiri vložene baterijetreba zamenjati štirikrat v enem letu) in jih jemogoče nadomestiti z novimi, saj proizvajalcizagotavljajo, da fotocelica in ohišje vzdržitatudi dve desetletji.Na slovenskih grobovih jeletos začela svetiti sončnanagrobna sveča. Polegparafinskih, ki jih še vednoprižigamo največ (25 do30 milijonov povprečno venem letu) in električnih alibaterijskih (teh je letno okrog2 milijona), bo v letošnjemnovembru na pokopališčihzagorelo tudi okrog 50 tisočsončnih, a to je šele začetek.Večna sveča je pri nas zaščitena s svojimisedmimi detajli vred. Razmišljajo tudio patentni zaščiti v sosednjih državah. Pravtako so si zagotovili predkupno pravico zamogoče nove svečarske patente pri isteminovatorju in izumitelju. Igor Peter ocenjuje,da priprava novega izdelka za proizvodnjo inzačetno osvajanje trga traja vsaj dve leti. Letosso v Sveči načrtovali petdeset in več tisočprodanih sončnih sveč. Zdaj kaže, da bodoplan zagotovo izpolnili, v naslednjih letih paga nameravajo zviševati. Sončna sveča je zekološkega vidika veliko boljša od električneali baterijske. Rastoča ekološka zavest ljudi,uporaba čiste in brezplačne sončne energijein nenazadnje tudi občutek, da na grobu pokojnikavedno gori sveča v njegov spomin, sovelike prednosti za fotovoltaično večno svečo.Zdaj je zanjo v trgovini treba odšteti med 15in 20 evri in tudi raziskava tržišča, ki jo jeopravilo podjetje Sveča, je pokazala, da je toza tak izdelek sprejemljiva cena.Ker nova sveča dolgo traja, se bo zmanjšalatudi količina odpadkov z grobov. Če boSveči uspelo, da bo na vsakem od okrog 330tisoč slovenskih grobov gorela po ena fotovoltaičnavečna sveča, ima dela za nekaj let.Ker pa v podjetju načrtujejo še nove oblikein morda še kakšen nov ekološki izdelek tevrste, se mu bo zelena ekološka usmeritev vproizvodnji obrestovala.okolje 53 29oktoberoctober 2010

oktoberoctober 2010 53 30okoljeDijaki ne morejo k maturibrez učnih gradivV sodelovanju s CentromRS za poklicno izobraževanjepripravlja Fit media izidučbenika Varstvo okolja,kar bo letos drugi učbenikza izobraževalni modul zaprogram okoljevarstveni tehnik.Avtorica razmeroma zajetnegaučbenika je dr. Jana Sterže, kipoučuje na Šolskem centru vSlovenj Gradcu. Zna povezatiteoretično vsebino z življenjemv okolju, predvsem pa ve, da jepri vsakem učbeniku bistveno,ali zna motivirati dijake zaraziskave in konkretne okoljskenaloge. In kaj prinaša učbenik,ki bo izšel v oktobru?učbenikZakaj ste se odločili kot pedagog in praktikza pripravo učbenika Varstvo okolja in kateraučna gradiva za okoljske izobraževalne moduleučitelji najbolj pogrešate?Varstvo okolja je tema, ki je vsak dan aktualnejšain pomembnejša. Ne samo zaradiohranjanja okolja. Daljnosežne posledice imacelo za ohranitev človeške vrste. Vsak prebivalectega planeta je dolžan prispevati kizboljševanju odnosa do okolja. Ker mi je biloomogočeno in dano, da izpolnim svoje vedenjein znanje o varstvu okolja kot pedagog, karsem v svojem primarnem poklicu, čutim dolžnostin obveznost, da mlade ljudi poučimoin razsvetlimo o temi, ki nam lahko izboljšaživljenje. Znano je, da se je zaradi poseganjaokoljske politike v gospodarstvo pokazalapotreba po okoljsko usposobljenih kadrih.Zato smo podiplomskemu in dodiplomskemuizobraževanju smeri varstvo okolja predtremi leti priključili srednješolski programokoljevarstveni tehnik. Žal je za to področje,za katerega izobražujemo v osmih šolah poSloveniji, zelo malo učnih gradiv. Učitelji smopri iskanju gradiv prepuščeni lastni iznajdljivosti.Zato lahko rečem, da so ta gradiva nujnaza dijake, hkrati pa so velika opora učiteljem,da se pri izobraževanju lahko poenotimo.Seveda pogrešamo še druga gradiva, zlasti zamodule, ki dijake čakajo pri maturi.foto: Bobodr. Jana SteržeKateri moduli pa bodo na maturi?Dva razloga sta. Višina sredstev za posameznijavni poziv in čas veljavnostipoziva. Javni poziv 3SUB-OB10 je namenjenobčanom, že vključenim v izvajanje kateregaod štirih ukrepov, ki so bili predmet spodbujanjav letu 2009. Gre za čas od zaključka lanskoletnegajavnega razpisa 9. oktobra 2009 doobjave letošnjih javnih pozivov, torej do 21. 5.2010. Po tem pozivu se nepovratna sredstvadodeljujejo za nakup in vgradnjo solarnihogrevalnih sistemov, kotlov na lesno biomasoter toplotno izolacijo fasad in zamenjavo zunanjegastavbnega pohištva pri obnovi obstoječihstanovanjskih stavb. Pogoji in kriterijiza pridobitev nepovratne finančne spodbudeter višina nepovratnih finančnih spodbud zaposamezne ukrepe ostajajo enaki, kot so bililani. Za te ukrepe je razpisanih 2,5 milijonaEUR sredstev, trajanje tega javnega poziva paje omejeno do 31. julija 2010.Katere vsebine ste zajeli v učbeniku in kakoste jih didaktično in metodično predstavili?Kaj naj spozna učenec pri predmetu varstvookolja?učbenikom želimo dijakom približati, kajZ se dogaja v našem okolju, izpostaviti probleme,ki so že tukaj, poudariti nevarnosti,ki nam grozijo, in izpostaviti možnosti, kakookolje primerno zavarovati.Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/57

Reciklažašportnih copatManchester Unitedz reciklirano prevlekoMajdi Kosiokolje 53 31foto: ShutterstockReciklažašportnih copatČe se sprašujete, kam zodsluženimi športnimi copati,se vam bo morda zdelazanimiva ideja, da lahko ssvojo obutvijo prispevate knovemu športnemu igrišču.Izrabljeni pari športnih copatso lahko odlična surovina zarecikliranje. Usodo odsluženihšportnih copat je v svoje rokevzelo podjetje Nike, ki jih žeod leta 1990 zbira in pošilja vreciklažo.Podjetje je ustanovilo program za recikliranjeizrabljenih superg »Reuse-a-Shoe«.Proizvod reciklaže je surovina znamke NikeGrind (črni gumasti granulat) – surovina, ki jouporabijo za izdelavo nove obutve in športnihpovršin. Prevleke za talne površine vsebujejo92 odstotkov recikliranih gum in podplatovšportnih copat. Tako so do danes recikliraliže več kot 24 milijonov parov športne obutve.Tudi v Sloveniji imamo odličen primer prakserecikliranja odpadnih gum in športneobutve. Mednarodno podjetje Playtop, ki imasvoje zastopstvo tudi v Sloveniji, uporablja navedenosurovino znamke Nike Grid, iz katereizdeluje varnostne podlage za otroška igriščain parke. Globalno partnerstvo podjetja s proizvajalcemšportne opreme Nike je bilo ključnoza uporabo recikliranih športnih copatkot surovine za igralne podlage. Odločilnoje bilo leto 2005, ko je Playtop postal edenod prvih mednarodnih partnerjev podjetjaNike v programu »Reuse-A-Shoe« za reciklažostare športne obutve in športnih copat.Granulirano gumo s podplatov, imenovanoNike Grind, je mogoče vključiti v vrhnjo plastpovršin Playtop v razmerju do 20 odstotkov.Poleg koristi za okolje in nižjih stroškov ponujareciklirani granulat privlačen pegast videz.Vsak kvadratni meter talne prevleke, ki jo izdelajo,vsebuje približno dvajset parov športneobutve in eno gumo tovornega gospodarskegavozila. Denar, ki ga Nike dobi v zameno zasurovino Nike Grid, prejme od partnerjev, kotje Playtop, gre za športne naprave in otroškaigrišča v državah v razvoju v okviru programa»Let Me Play«. Ena od prvih prevlek, ki jih jePlaytop položil z mešanico Nike Grind, je bilaza nogometni klub Manchester United, ki jemed drugim tudi eden od partnerjev podjetjaNike za zbiranje stare športne obutve.Osnovna plast podlage je narejena tudi izrecikliranih gum tovornih gospodarskihvozil. Sestrsko podjetje Charles LawrenceInternational letno reciklira več kot 350.000gum tovornjakov in iz njih izdeluje granule izgume, ki sestavljajo blažilno plast.Mateja Pavšer, direktorica prodaje v podjetjuRavago, ki deluje kot zastopnikpodjetja Playtop v Sloveniji, dodaja, da pri naspodlag iz recikliranih športnih copat še nismovgradili. Glavni razlog je črna barva osnovnegamateriala, ki mu primešamo granule izcopat. V toplejših mesecih se utegne podlagana osončenih površinah precej segreti. Kljubvsemu pa je ideja o taki uporabi granul iz gumin športnih copat z okoljskega vidika zanimiva,saj preprečuje, da bi izdelki končali na žeprenapolnjenih odlagališčih odpadkov, polegtega so take podlage zelo kakovostne in ustrezajovarnostnemu standardu SIST EN 1177,ki predpisuje podlage pod igrali na otroškihigriščih.Nobeni športnicopati naodlagališčePodlaga iz recikliranih športnih copat ingum tovornih vozil je zelo priljubljenatudi za pešpoti v klubih za golf (zaradi dobreprepustnosti vode, dušenja hrupa in elastičnosti),za podlago na otroških igriščih (zazaščito otrok pred poškodbami ob padcih), zapodlago okoli nogometnih stadionov (zaradivodoprepustnosti in elastičnosti), pogostopa se podlaga uporablja v športnih dvoranah,na zunanjih košarkarskih in rokometnihigriščih, obdaja plavalne bazene in je oporaotrokom pri učenju varnega kolesarjenja.Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/58oktoberoctober 2010

oktoberoctober 2010 okolje 53 32Farsa o rušenjusončnih elektrarnSprenevedanja,da te kap!Bojan StojanovićFarsa orušenju sončnihelektrarnPrvo vprašanje je, kdo jeodgovoren, da so v Slovenijisončne elektrarne zanetilevečtedensko silovito, asvojeglavo interpretacijozakonskih določil, ki so bila vresnici dokaj jasna. Kot da sojih gradbeni inšpektorji odkrilišele zdaj in kot da je dilema,katera solarna elektrarnapotrebuje gradbeno dovoljenjein katera ne, od danes. Kot danihče ne ve za desetletje razvojasolarne energije v Slovenijiin za, denimo, Bisol, domačevisokotehnološko podjetje, kiproizvaja solarne celice oz.module. In ne nazadnje, kot dapredstavniki države, na primer,niso svetili pri slovesnosti obdokončani solarni elektrarnina strehi Celjskega sejma.Kaj danes porečeta nekdanjaministra Janez Podobnik inMatej Lahovnik? Kot kaže, nič.In končno, kot da InšpektoratRS za okolje in prostor ninedvoumno povedal, da soMinistrstvo za gospodarstvože dalj časa opozarjali, naj zafotovoltaične elektrarne sprejmepodročni predpis, s čimerbo zadeva urejena. Kdo sespreneveda?Torej je solarna elektrarna objekt ali naprava.In kaj se šteje za poseg v konstrukcijoobjekta? Ali za solarne elektrarne velja Zakon ograditvi objektov ali Energetski zakon? »Bi biloto res tako težko uskladiti med Ministrstvomza okolje in prostor ter Ministrstvom za gospodarstvo?«smo povprašali Ministrstvo zaokolje in prostor in Inšpektorat RS za okoljein prostor, Ministrstvo za gospodarstvo,Združenje fotovoltaične industrije Slovenije,Elektro Celje, Upravno enoto Celje in družboCeljski sejem, ki je med prvimi dobila odločbo,da mora solarne elektrarne s svojih strehodstraniti.Podčrtani stavki v izjavah so delo avtorja.Ministrstvo za okolje in prostor,Služba za odnose z javnostmi:Trditev, da Ministrstvo za okolje in prostor(v nadaljevanju MOP) od maja letos zahtevagradbena dovoljenja za postavitev sončnihelektrarn, ki so postavljene na obstoječe objekte,ni točna. Ta zakonodaja je veljala pred majem2010 in velja še danes. Poudarjamo, da predpisis področja graditve objektov v določenih primerihin ob upoštevanju navedenih pogojevomogočajo namestitev sončnega zbiralnikaali sončnih celic brez gradbenega dovoljenja. Vdrugih primerih pa je gradbeno dovoljenje potrebno.Gradnja fotonapetostne elektrarne podoločbah Zakona o graditvi objektov (ZGO-1)pomeni gradnjo objekta, za gradnjo objektov jetreba pridobiti gradbeno dovoljenje. Če se fotonapetostnaelektrarna gradi na obstoječem,starejšem objektu, to skoraj praviloma pomenidodatno še rekonstrukcijo starega objekta, obtem se v mnogih primerih tudi spremeni zunanjividez objekta. Zakon o graditvi objektovdoloča, da je za rekonstrukcijo objekta potrebnapridobitev gradbenega dovoljenja. Prav takoje potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja vprimerih, ko se z deli spremeni zunanji videzobjekta. Ko so izpolnjeni navedeni pogoji, investitorpa bi moral imeti gradbeno dovoljenje,a tega ni pridobil, gradbeni inšpektorji izrečejoukrep zaradi nelegalne gradnje.Inšpektorat RS za okolje in prostor,Služba za odnose z javnostjo:Vsekakor obstaja možnost, da Ministrstvoza gospodarstvo sprejme predpis, s katerimdoločena vprašanja glede postavljanjasončnih elektrarn uredi drugače, kot za vseobjekte določa ZGO-1. O tem Ministrstvo zagospodarstvo že dalj časa opozarjamo, takoso urejena določena vprašanja gradnje cest,železnic, telekomunikacij in še nekaterih vrstobjektov. Ker za postavljanje fotovoltaičnihelektrarn takega področnega predpisa ni, določapogoje za gradnjo ZGO-1. V postopkih gradbenihinšpektorjev je ugotovljeno, da večinainvestitorjev pred začetkom gradnje fotovoltaičneelektrarne pridobi gradbeno dovoljenje.Upravne enote v RS so do zdaj izdale okoli 80gradbenih dovoljenj za gradnjo fotovoltaičnihelektrarn. V postopkih gradbene inšpekcijeje do zdaj izdanih šest odločb zaradi gradnjefotovoltaične elektrarne pred pridobitvijogradbenega dovoljenja. Upravna enota Celjeinvestitorju ni izdala mnenja, da za gradnjofotovoltaične elektrarne na objektih Celjskegasejma ne potrebuje gradbenega dovoljenja.foto: Shutterstock

Ministrstvo za gospodarstvo je za rešitevzapleta z gradbenimi dovoljenji za sončneelektrarne predlagalo Ministrstvu za okolje inprostor predlog spremembe Uredbe o energetskiinfrastrukturi. Predlog med drugim vsebujenaslednje rešitve: pristojnost za nadzornad gradnjo preide od gradbenih na energetskeinšpektorje; za sončne elektrarne na objektihni več potrebno gradbeno dovoljenje; gradnjabrez gradbwenega dovoljenja ne izključujepredhodnega soglasja v primeru gradnje nazavarovanem območju (kulturnovarstveno,naravovarstveno soglasje ipd.); pred priključitvijotovrstnih naprav v omrežje bo sistemskemuoperaterju distribucijskega omrežja trebapriložiti izjavo projektanta o statični presoji inustrezni strelovodni zaščiti.Vlada Republike Slovenije je na svoji 90.redni seji 8. 7. 2010 sprejela Nacionalniakcijski načrt za obnovljivo energijo. V načrtupredvideva eksponenten razmah proizvodnjeelektrične energije prek tehnologije fotovoltaičnihpanelov. V letu 2010 predvideva proizvodnjo12 GWh električne energije. Cilj minimalneproizvodnje električne energije prekfotovoltaičnih panelov v letu 2020 je ocenjenna 139 GWh, kar pomeni povečanje proizvodnihkapacitet (fotovoltaika) z 12 MW moči na139 MW moči do leta 2020. Faktor povečanja jetorej več kot 11-krat. Da bi dosegli ta cilj, smopredvideli nadaljevanje spodbujevalne shemeza odkup električne energije, proizvedene prekfotovoltaičnih panelov, po zagotovljenih cenahtudi v bodoče. Politika tovrstnih spodbud dajeprednost sončnim elektrarnam na strehahobjektov in samostoječim elektrarnam na degradiranihpovršinah. Poleg ohranjanja obstoječesheme finančnih spodbud Nacionalni akcijskinačrt za obnovljivo energijo predvidevatudi dva ukrepa za poenotenje in transparentnejšepridobivanje potrebnih oziroma zahtevanihdovoljenj pri postavitvi OVE-elektrarn,ki se bosta osredotočila na izobraževanjeoseb, ki vodijo postopke za izdajo gradbenihin uporabnih dovoljenj za objekte OVE, in naizboljšave samega administrativnega postopkater jasne definicije investicijsko vzdrževalnihdel, ki bodo pospešile nameščanje naprav zadecentralizirano proizvodnjo električne energije,ogrevanje ali hlajenje iz obnovljivih virovv že obstoječe objekte oziroma na nje.Združenje fotovoltaične industrijeSlovenije, dr. Uroš Merc:Po prepričanju stroke in definiciji investicijskihvzdrževalnih del nameščanje fotonapetostnihmodulov na strehi nedvomnospada med investicijska vzdrževalna dela.O tem govori tudi 22. člen Uredbe o vrstahobjektov glede na zahtevnost, kjer jasnopiše, da je namestitev sončnih celic investicijskovzdrževalno delo.Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/59Ekošolasprašuje,strokaodgovarjaNočno nebo je del naše naravne dediščine,ki je nimamo praviceuničiti. Vpliv svetlobnega onesnaževanjazaradi pretiravanja zrazsvetljavo povzroča mnogoslabe volje tistim, ki bi radiopazovali nočno nebo, šebolj strah vzbujajoče pa jedejstvo, da ogroža našezdravje, ruši ekološkesisteme, ogroža življenjevseh živih bitij. Zanimanas vpliv in posledicesvetlobnega onesnaževanjana človeka?Ali je povezava med svetloboponoči in rakom?Žal se o tem ne govori veliko.To vprašanje postavlja 3.B-razred (tehnik zdravstvenenege) s Srednje zdravstvene šole Celjeskupaj z laborantko Marijo Pučnik, kerdijake že nekaj časa muči pri laboratorijskihvajah iz fizike.Marija Pučnik, laborantkaSvetlobnoonesnaževanješkodujeSvetlobno onesnaženje ima veliko negativnihvplivov, ki se kažejo v okoljski škodi,energetski potratnosti, onemogočenihastronomskih opazovanjih in tudi zdravstvenihtveganjih. Za zdravje ljudi je pomembenbioritem izmenjavanja dneva innoči (t. i. cirkadialni ritem). Vse več raziskavkaže, da vnos umetne svetlobe v nočno spanjeprekine tvorbo hormona melatonina, kideluje antioksidativno in antikancerogeno.Zmanjšanje izločanja melatonina lahkovpliva na naše spanje, splošno počutje inzdravje, zato je pomembno, da ponoči spimov popolni temi. Nekatere študije kažejo, daje pomanjkanje melatonina lahko tudi vzrokza povečano pogostost pojavljanja raka naprsih, prostati in debelem črevesju.Društvo Temno nebo SlovenijeDark-sky SloveniaInitiative for an International Associationof Dark-sky ParksTeslova 301000 Ljubljana, Sloveniadarksky@tp-lj.sihttp://www.temnonebo.orgTel. +386 14776653Skype: darksky2007okolje 53 33oktoberoctober 2010

oktoberoctober 2010 okolje 53 34Nizkoenergijski vrtciV prihodnjebodo javniobjekti leseniLucija GornjakNizkoenergijskivrtciLeseni vrtci v tujini niso novost,pri nas pa bomo prvi do naraveprijazen in nizkoenergijski vrtec,ki je v celoti lesen, dobili vŠentrupertu na Dolenjskem. Takvrtec je primer dobre gradbeneprakse. Sodelovanje vsehgradbenih strok vključuje že vfazi načrtovanja in uporabljainovativne pristope projektiranjain sodobno trajnostnotehnologijo. »Podjetje Jelovicarazvija ekološko popolnomaneoporečne lesene objekte, kiponujajo najugodnejšo bivalnoklimo in so energijsko varčni.Že sama gradnja je okoljuprijazna, tak objekt pa pomenitudi bistveno nižje stroškevzdrževanja in ogrevanja,«pojasnjuje Gregor Banič,direktor podjetja Jelovica hiše.Kako občine oziroma župane v Jelovici navdušijoza projekt nizkoenergijskih vrtcev?e se občina želi pozicionirati kot mo-in skuša zagotoviti najboljšo in»Čdernakakovostno infrastrukturo, se odloči za lesenivrtec. Če župan mladim staršem ponudi lesenivrtec, pomeni, da razume, kaj je trajnostni razvoj,kaj zelena prihodnost. Betonska gradnjanikakor ni več sinonim za moderno, novo,ekološko in v prihodnost usmerjeno gradnjo.Zato se je vsa zgodba začela prav pri vrtcih, dabo za bivanje otrok in njihovo zdravje dobroposkrbljeno. Zato so nas vendarle začeli poslušati.Naslednji korak pa so seveda osnovnešole, v katerih bodo lahko mladi nadaljevalikakovostno in zdravo bivanje. Sicer pa občinamprojekt lesenih vrtcev predstavljamotako, da dvakrat na leto povabimo vse županein direktorje občinskih ali mestnih uprav naBrdo pri Kranju, kjer jim poskušamo razložitiprednosti naše gradnje. Imamo srečo, danam pomaga mag. Blaž Kavčič, predsednikDržavnega sveta,« odgovarja Gregor Banič.Brez arhitektov pritakih projektih ne greMatej Rozman, arhitekt v podjetju Jelovicahiše, je izpostavil ključne elemente arhitekturnezasnove lesenega vrtca: »VrtecŠentrupert je zasnovan kot sodobna, energetskoučinkovita lesena montažna gradnja. Vfoto: Rok TržanGregor Baničpritličju so štiri igralnice, razdelilna kuhinja inskupni dvovišinski prostor ter upravni in servisnidel. V kleti so predvideni tehnični prostor,kotlovnica, garderoba, shramba in zalogovnikza lesne sekance. Temeljno nosilno konstrukcijosestavljajo leseni okvirji iz stebrov in prečk,ki so obojestransko obloženi z lesocementnimiploščami. Fasada objekta je dodatno zaščitenez macesnovimi letvami, kar omogoča uporabnikutega objekta prijetno bivanje. Les na fasadije pri vrtcu v Šentrupertu prepoznaven znaksonaravne gradnje, torej tiste, ki združuje racionalnorabo energije, visoko stopnjo bivalnegaugodja in vpliv na okolje. Pri tem je bistvenegapomena, da je vgrajeni les kontrolirane kakovostiin porekla, kar je pri vrtcu v Šentrupertuzagotovil inštitut Otto Graf iz Stuttgarta.Ključna je seveda tudi pametna arhitekturnazasnova, ki upošteva učinkovito izrabo solarneenergije. To pomeni, da je objekt pravilno postavljenglede na smeri neba in da so pravilnozasnovani tudi detajli konstrukcije, saj se stem izognemo uhajanju toplote. Energetskoučinkovitost dosega podjetje Jelovica hiše tudis preizkušenimi in ustrezno certificiranimitoplotnoizolativnimi materiali, ki so vgrajeni vposamezne konstrukcijske sklope. Za doseganjedodatne bivalne kakovosti in optimalnegaenergetskega sistema je v objektu predvidentudi prezračevalni sistem z vračanjem toploteodpadnega zraka in s tem je zagotovljena stalnakakovost zraka v prostoru.«Direktor Gregor Banič meni, da je bistvenaprednost lesenih objektov predvsem

oljša izolativnost: »Les ima sicer že po naravitake lastnosti, saj dvanajst ur zadržuje toplotoali mraz. Problem javnih objektov, predvsemvrtcev, je, da se med vikendom ne segrevajo inje ob ponedeljkih v njih mrzlo in vlažno. Zatomislim, da bodo v prihodnosti javni objektivečinoma leseni.«Primerjati jetreba hiše zenako energetskoučinkovitostjoTežko je primerjati ceno lesene in klasičnegradnje, ker postaja lesena gradnja učinkovitejša.Dobro izolirana klasična gradnjaporabi približno 10 litrov kurilnega olja nakvadratni meter, kar je štirikrat več kot lesenagradnja, ki porabi 2,5 litra kurilnega oljana kvadratni meter na leto. To pomeni, trdijov Jelovici, da lahko cenovno med seboj primerjamole hiše z enako energetsko učinkovitostjo.Če je torej občini pomembno, da imaobjekt, ki bo porabil malo energije, je klasičnograjen objekt zanjo cenovno enak ali dražji.Župan Občine Šentrupert Rupert Gole jepoudaril, da so se v občini zavestno odločili,da bodo zgradili nizkoenergijski lesenivrtec: »Verjamemo namreč, da sta učinkovitaraba energije in lokalna samooskrba pomembnitemi prihodnosti. Vsekakor z lesenim vrtcemomogočamo otrokom in osebju odličnobivalno in delovno okolje. Hkrati pa imaprojekt izjemno močan izobraževalni učinekv kontekstu trajnostne nizkoogljične gradnje,URE in OVE, saj vzpostavljamo konkretenprimer uporabe lokalnega energenta (lesnebiomase) in primer uporabe sončne energijeza proizvodnjo elektrike na strehi (sončnaelektrarna), ki bo realiziran v naslednjemletu.« Ravnateljica Osnovne šole ŠentrupertPolona Rugelj je izpostavila, da je leseni vrteckot nova ekološka pridobitev z okoljskegastališča za občane zelo pomembna: »Že predto gradnjo nas je občina okoljsko ozaveščala,kar prav gotovo pomeni velik prispevek kdrugačnemu razmišljanju o okolju. Občinasi prizadeva postati energetsko učinkovitain okolju prijazna, kar prav gotovo pozitivnovpliva tudi na otroke, učence in vzgojiteljskoosebje. Predstavljamo si, da bo bivanje v lesenemvrtcu prijazno in da bomo to občutili vsi,ki bomo tam bivali.«Država predpisujeplastična oknaLesena gradnja, pa čeprav se sliši nekolikonemogoče, ima daljšo življenjsko dobo,saj zagotavlja boljšo protipožarno in boljšoprotipotresno varnost. Leseni objekti so sicerPromocijaštirikrat lažji kot klasični, vendar je trebavedeti, da so ob potresu leseni objekti zaradidelovanja sil stabilnejši od kamnitih, klasičnozidanih. Zato povsod, kjer je potresno nevarno,zidajo lesene zgradbe, prav tako je tudi vsaprotipotresna obnova večinoma lesena. Obpožaru so ključni zlasti gradbeni materiali.»Naši materiali,« razlaga Gregor Banič, »večkot devetdeset minut preprečujejo razširitevognja, uporabljamo tudi negorljive izolativnemateriale, kot so kamena volna, betonskaiverna plošča in negorljivi knauf. Velika prednostso tudi lesena okna, ki v nasprotju s plastičnimine oddajajo strupenih plinov.Kot strokovnjak lahko izpostavim le dvaargumenta proti leseni gradnji: prvi je ta, dalesenega objekta ne moreš narediti sam, "samograditeljstvo"pa je v Sloveniji, predvsemna vasi, še vedno precej razvito. Drugi argumentpa so predsodki ljudi oziroma napačnepercepcije, da je les slab material, da ni trpežen,da takoj zgori, da ga ni mogoče ustreznoobdelati, da ni mogoče imeti želenih oblik,barvne fasade itd. Pri klasični gradnji opekedejansko nič ne izolirajo in je zato potrebnihveč oblog, kar posledično pomeni debelejšestene, s tem pa manj uporabne površine.Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/60USTVARJENA IZ VAŠIH SANJ[ HIŠA JELOVICA ]okolje 53 35oktoberoctober 2010

oktoberoctober 2010 okolje 53 36Učinkovita rabaenergijePametna elektroenergetskaomrežja – SmartGridsAndrej Souvent 1Zahteve po učinkovitejširabi energije, zahteve povečjem deležu proizvodnjeUčinkovitaraba energije1 Andrej Souvent, univ. dipl. inž. el.,Elektroinštitut Milan Vidmarelektrične energije izobnovljivih razpršenih virovin nove tehnologije, kot je naprimer uporaba električnihavtomobilov in pripadajočepolnilne infrastrukture,pomenijo za elektroenergetskisistem nov izziv, predvsem kakotudi v prihodnje zagotavljatizanesljivo, varno in kakovostnooskrbo z električno energijo.Razvoj omrežij v skladu skonceptom pametnih omrežij– SmartGrids – prinaša noverešitve, temelječe na sodobnihinformacijsko-komunikacijskihtehnologijah.Elektroenergetski sistem lahko po funkcijirazdelimo na proizvodnjo, prenos indistribucijo električne energije. Namenjen jepredvsem zagotavljanju zanesljive, varne inkakovostne oskrbe končnih uporabnikov oziromaodjemalcev z električno energijo.Temelj proizvodnje so velike elektrarne, kotso na primer hidroelektrarne, in termoelektrarnena fosilna in jedrska goriva. Temproizvodnim enotam se v elektroenergetskemsistemu pridružujejo še manjše enote,kot so male hidroelektrarne, vetrne in sončneoziroma fotovoltaične elektrarne, naprave zasoproizvodnjo toplotne in električne energije,bioplinske enote itd.Proizvedeno energijo prenesejo do končnihuporabnikov elektroenergetska omrežja.Razdelimo jih na prenosna in distribucijska.Prenosno omrežje je hrbtenica sistema inobratuje na visoki napetosti (npr. 110 kV,220 kV, 400 kV). Nanj so priključene velikeelektrarne, omrežje pa je tudi povezano s prenosnimiomrežji sosednjih držav, s katerimideluje sinhrono s frekvenco 50 Hz (v Evropi, vZDA npr. je frekvenca 60 Hz). Del prenosnegaomrežja so tudi razdelilne transformatorskepostaje, ki so stična točka z distribucijskimiomrežji. Distribucijska omrežja delujejo nasrednji (npr. 10 kV, 20 kV) in na nizki napetosti(npr. 400 V trifazno, oziroma 230 V enofazno),zato so v razdelilnih transformatorskihpostajah transformatorji, ki poskrbijo zaustrezno pretvorbo napetosti. Na distribucijskoomrežje so priključeni končni uporabniki– odjemalci – in manjše proizvodnje enote.Nove tehnologijeprinašajopametna omrežjaDelež proizvedene energije iz manjšihproizvodnih enot je še zelo majhen, zatolahko rečemo, da se velika večina energijeproizvede v velikih proizvodnih enotah inse prek prenosnega in nato distribucijskegaomrežja prenese do odjemalcev. Značilnostelektroenergetskega sistema je tudi ta, damorata biti proizvodnja in poraba električneenergije vedno usklajeni – toliko energije, kotneki trenutek porabimo, moramo tudi ta trenutekproizvesti. Električne energije namrečv velikih količinah še ne moremo učinkovitoshranjevati, razen posredno kot zaloge vodev jezerih črpalnih hidroelektrarn. To pomeni,da morajo nekatere proizvodne enote vseskozidelovati v takem režimu, da se lahko ssvojimi generatorji prilagajajo porabi in s temskrbijo za zanesljivo delovanje elektroenergetskegasistema, ki bi sicer zaradi prevelikefoto: Vladimir Miloradović

azlike med proizvodnjo in potrošnjo izpadeliz sinhronizma, kar bi povzročilo razpad sistemaoziroma električni mrk. Zato in zaradištevilnih drugih zahtev mora biti elektroenergetskisistem skrbno načrtovan in voden.Pri vodenju sistema pomagajo t. i. sekundarnisistemi, ki omogočajo med drugimi sprotnemeritve pomembnih veličin, avtomatizacijoin daljinsko vodenje sistema iz računalniškopodprtih centrov vodenja, in opravljajo šeštevilne zaščitne funkcije, ki preprečijo aliomejijo škodo ob nepredvidenih dogodkih aliokvarah.Principi načrtovanja, obratovanja in vodenjaelektroenergetskega sistema souveljavljeni že več desetletij, nove zahtevepo povečanju deleža proizvodnje energije izobnovljivih virov, zahteve po spodbujanjuučinkovite rabe energije, ekonomika in novetehnologije, ki prihajajo – na primer električniavtomobili – pa prinašajo potrebo pospremembi nekaterih konceptov in potrebopo razvoju novih tehnologij, ki bodo omogočilezanesljivo in varno delovanje sistema terkakovostno oskrbo odjemalcev tudi v prihodnje.Govorimo o novih konceptih in tehnologijah,ki jih prinašajo t. i. pametna omrežja,imenovana tudi aktivna omrežja ali s tujko»SmartGrids«.Pametna omrežja prinašajo nove rešitvetemelječe na sodobnih informacijskihkomunikacijskih tehnologijah, ki nadgrajujejoobstoječe sekundarne sisteme, omogočajoprenos še več informacij med elementi elektroenergetskegasistema, kot so razni senzorjiin merilniki za merjenje pomembnih veličin,detektorji okvar in naprave za avtomatskoodpravo napak, sodobni sistemi za avtomatizacijoin daljinsko vodenje sistema ipd.Predvsem pa uvedejo prenos informacij tudiza nizkonapetostno distribucijsko omrežje, kije bilo do zdaj neinformatizirano, in prinašajokončnim uporabnikom številne nove storitve,kot je na primer spremljanje porabe preksistema novih elektronskih števcev porabeenergije – t. i. pametnih števcev.Odprta možnostza hranilnikeenergijezadnjem času se močno spodbuja proizvodnjaelektrike iz obnovljivih virov energi-Vje, zato hitro narašča število malih proizvodnihenot, kot so na primer sončne elektrarne,vetrne elektrarne, naprave za soproizvodnjotoplote in električne energije ipd. Koristi tehenot so med drugimi uporaba obnovljivihvirov (sonce, veter ...), lokalna proizvodnjabliže odjemalcem, kar zmanjša prenosnepoti in s tem izgube energije zaradi segrevanjavodov in izgub pri transformaciji. Kerpa se te enote priključujejo na distribucijskoomrežje, ki pa – sploh na nizkonapetostnemomrežju – za to ni bilo načrtovano, prinašajov omrežje težave, ki se lahko odražajo v slabšizanesljivosti in kakovosti oskrbe z električnoenergijo. Poleg tega se lahko njihova proizvodnjazelo hitro spreminja, saj je odvisnaod razpoložljivosti primarnega vira energije(npr. spreminjanje jakosti vetra, osončenjaipd.) Pametna omrežja prinašajo nove rešitveza reševanje teh težav: te enote opremijo z inteligentniminapravami za daljinsko vodenjein jih povežejo v skupen informacijski sistem,ki se imenuje »virtualna elektrarna«. Ti viritako niso več prepuščeni sami sebi, temvečso optimalno vodeni glede na potrebe in stanjev elektroenergetskem sistemu, kar se zalastnike virov in upravljavce omrežij odražatudi v ekonomiki.naraščajočim številom obnovljivih virov,Z katerih obratovanje ni vedno predvidljivo(npr. težko je zanesljivo napovedati, kako bopihal veter in posledično proizvodnjo vetrnihelektrarn, podobno je s sončnimi elektrarnami),narašča tudi potreba po hranjenjuenergije. S konceptom pametnih omrežij bomogoča tudi vključitev velikega števila manjšihhranilnikov energije, ki se že pojavljajo natrgu, v omrežje.Odjemalec najmodro upravljapraksoUčinkovita raba električne energije je odvisnatudi od obremenitve elektroenergetsegasistema. Najmanj učinkovito rabimoenergijo takrat, ko je sistem zelo obremenjen.Takrat so največje izgube v prenosu energijeprek omrežja; v sistem je treba vključiti dodatnerezervne elektrarne, ki so praviloma boljobremenjujoče za okolje in proizvajajo elektrikopo višjih cenah, ali pa moramo elektrikouvažati iz sosednjih držav. V obdobju velikihobremenitev je zato dobro spodbuditi odjemalce,da zmanjšajo porabo. Tak ukrep imenujemo»upravljanje porabe«. Odjemalec, ki bo pripravljenprilagajati svojo porabo razmeram velektroenergetskem sistemu, si bo s tem lahkobistveno znižal stroške oskrbe z električnoenergijo, hkrati pa pomagal elektroenergetskemusistemu pri učinkoviti rabi obstoječihkapacitet in s tem k zniževanju stroškov.Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/61Promocijaoktoberoctober 2010okolje 53 37

ˇDruzba Slopak s prenovljenospletno stranjoOd septembra dalje je spletna stran družbe Slopakprenovljena tako vizualno kot tudi vsebinsko.Poleg nove podobe, je novost na spletni strani tudi boljšapreglednost ter sama vsebina. V družbi Slopak pa sododali še nekaj novosti, ki bodo uporabnikom v velikopomoč.Spletna stran je razdeljena v šest poglavij:Obveznosti podjetij, Ravnanje z odpadki, Zbirni centriin reciklaža, Zakonodaja in obrazci, Skrb za okolje terSlopak.V poglavju Obveznosti podjetij so informacije o tem,kako se vključiti v sistem družbe Slopak, kakšne sokakovostne zahteve, predstavljene pa so tudi obveznostipodjetij po programih. Tukaj se lahko pozanimate tudi opogojih uporabe znaka Zelena pika.Poglavje Ravnanje z odpadki prinaša podatke o tem, kako v sistemu družbe Slopak ravnajo s posameznimi vrstami odpadkov.Novost na spletni strani je v poglavju Zbirni centri in reciklaža, kjer lahko uporabniki s pomočjo interaktivnega zemljevida poiščejonajbližji zbirni center. Takega zemljevida v Sloveniji do zdaj še ni bilo, zaradi česar je ta novost še toliko bolj pomembna in uporabna.V poglavju Zakonodaja in obrazci so zbrane uredbe, ki so pomembne za posamezne odpadke, prav tako so zbrani vsi obrazci, ki jihpodjetja rabijo za poslovanje z družbo Slopak. Na voljo pa so tudi informacije, ki se navezujejo na okoljsko dajatev.Poglavje Skrb za okolje je namenjeno širši javnosti, saj poleg koristnih nasvetov prinaša tudi informacije o ozaveščevalnih aktivnostihdružbe Slopak, kot so likovni natečaj za osnovne šole, Eko parlament, nagrada Eko top, ki jo Slopak podeljuje slovenskim podjetjem terdrugi projekti. V tem poglavju so v galerijah zbrane tudi fotografije in filmi o ravnanju z odpadki.V zadnjem poglavju Slopak, pa so zbrane vse informacije o sami družbi Slopak. Tu je rubrika Aktualno, ki zavezance obvešča o novostih.Predlagajo, da izkoristite možnost uporabe RSS-ja, ki uporabnike obvešča o najnovejših novicah, objavljenih na www.slopak.si. Navodilaza registracijo najdete na www.slopak.si/slopak/kaj_je_rss.Na prenovljeni spletni strani pa lahko dostopate tudi do spletnega informacijskega portala za elektronsko oddajo napovedi o količini gum,danih na slovenski trg ter za elektronsko spremljanje pošiljke odpadkov.Vabimo vas torej, da obiščete prenovljeno spletno stran www.slopak.si, prav tako pa sodelujte v nagradni igri družbe Slopak.SLOPAK d.o.o., VODOVODNA CESTA 100, 1000 Ljubljanatelefon: 01 56 00 250, e-pošta: slopak@slopak.siwww.slopak.si

ObrazBesedenemogočene poznaBarbara ČerneAmbiciozen in bister. Iznajdljivin hiter. Marljiv in vztrajen.Prodoren in podjeten,premišljen. Tudi športen, kajtain surfa po Egiptu, najraje pase vrača na Kubo. DirektorObrazceljskega podjetja KodingSaša Stropnik, ki je najbržše mnogo več kot to. Samob tem neskromno priznava,da je zelo zahteven in daje prav ta lastnost za poselnajpomembnejša. »Res je,da imam visoke zahteve, a jihje mogoče doseči. Včasih jetežko, a sem vztrajen in sene predam. Nemogočega nepoznam,« odločno poudarja,v tem duhu pa vsak danspodbuja tudi svoje zaposlene.Potem ko se je njegov podjetni duh, ki je vnjem tlel že od malih nog, dokončno razvnel,je profesionalno pot v podjetju Koding,specializiranem za označevanje izdelkov inembalaže, ki danes zaposluje devet ljudi, začelpred desetimi leti. V segmentu označevanjaizdelkov je, kot pravi, »doma že od leta 1994«.Izkušnje, ki jih je pridobil med šolanjem inna delovnih mestih ter odlično poznavanjetrga, so bile najboljša motivacija. »Odločitviza lastno podjetje so najbrž botrovale razmerena prejšnjem delovnem mestu, moja velikaprednost pa je bila dobro poznavanje trga.Prisluhnil sem ljudem iz proizvodnje, ki najboljvedo, kaj potrebujejo za hitrejše in kvalitetnejšedelo. Takega podjetja v Sloveniji še ni bilo, pasem začel. Dobesedno iz nič, a z vero, da bomuspel,« razloge za samostojno pot opisuje SašaStropnik.Kakovostzagotavljanajnižje stroškeRad kupujem kakovostne izdelke, takeponujamo našim strankam,« poudarja.Kakovost zahteva tudi od dobaviteljev:»Zmeraj si vzamemo čas, da najdemo primernegapartnerja, s katerim želimo dolgoročnosodelovati, ga proučimo, preizkusimo njegoveizdelke. Naše glavno vodilo je ponujati naprave,ki se ne kvarijo in imajo nizke obratovalnestroške. Bolj ko je naprava kakovostna, manjzastojev je v proizvodnji. Če želimo proizvodnjopoceniti, moramo upoštevati kakovostnaprave, tip označevanja, porabo potrošnegamateriala in pogostost servisnih intervalov.«Tako zdaj ekskluzivno zastopajo ali sodelujejoSaša Stropnikfoto: Rok Tržanz okoli petnajstimi svetovno znanimi proizvajalci,kot so Linx, Markem, Rea, Trumpf,Cognex, E.M.E, Sato, Amaco, Amor in drugi,ter z več kot petsto odjemalci.Vodilna jetehnologija CIJNajbolj uporabljana tehnologija za označevanjeizdelkov je CIJ (cointinuous ink jet)oziroma tehnologija po načelu kontinuiranegacurka. »Trenutno ponujamo industrijske tiskalnikeink jet podjetja Linx za brezkontaktnooznačevanje izdelkov na proizvodnih linijah.Najpogosteje se uporabljajo tam, kjer sta potrebnihitrost in visoka kakovost izpisa. Tatehnologija pomeni 50 odstotkov našega prodajnegaprograma. Potem so tu še tiskalnikiTTO, pa laserski tiskalniki in tiskalniki CO2z lasersko cevjo. Imamo tudi sisteme za označevanjepalet in kartonov. Pred tremi leti smozačeli sodelovati z nemškim podjetjem Trumpfpri označevanju plastike in kovine. Začeli smoza konkurenco, a smo hitreje dosegli boljšerezultate. Najnaprednejša pri obratovanju inkontroli folije v tiskalniku je tehnologija TTO, skatero dosegamo 70-odstotni delež,« se pohvaliStropnik in meni, da ostaja najcenejša tehnologijaoznačevanja laserska. Zagotavlja hitro,čisto in zanesljivo tehnologijo označevanja,ob tem pa izpolnjuje zahteve po nizkih obratovalnihstroških, visoki stopnji zanesljivostiin trajnosti oznak. Take naprave se največkratuporabljajo na visokozmogljivih proizvodnihlinijah, na primer v pivovarnah ali farmacevtskihpodjetjih.Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/62oktoberoctober 201053 39logistika

oktoberoctober 2010 logistika 53 40PRENOVA PAKETNELOGISTIKE V POŠTISLOVENIJERast spletne prodajetudi v prihodnjemag. Vanesa ČanjiPRENOVA PAKETNELOGISTIKE VPOŠTI SLOVENIJEJulija letos je Pošta Slovenije vKopru odprla novo, v manj kotenem letu že drugo paketnopretovorno pošto v Sloveniji.Tovrstne investicije bodonadaljevali tudi v prihodnje, sajje logistična študija pokazala,da je potrebnih kar šesttovrstnih regijskih centrov, skaterimi bodo razbremenilisedanja poštna logističnacentra, kjer danes potekapredelava poštnih pošiljkza vso Slovenijo. Več o temJanez Pernek, svetovalecposlovodstva Pošte Slovenije. .Pošta se je za prenovo paketne logistike in zareorganizacijo dosedanje enovite pisemske inpaketne logistike odločila zaradi hitrega povečevanjakoličine paketov. Koliko na to rastvplivata kataloška in spletna prodaja? Kakšenje količinski trend paketne dostave v Slovenijiv primerjavi z EU v zadnjih treh letih?V Sloveniji trenutno nazaduje kataloška prodaja,medtem ko se spletna trgovina povečuje. Nasplošno lahko rečemo, da je med recesijo paketnitrg upadel, vendar se v zadnjem obdobju ponovnostabilizira. Za reorganizacijo paketne logistikesmo se odločili predvsem zato, da bi ponudiliboljšo storitev strankam in izboljšali racionalizacijonekaterih procesov.Se kriza pozna?Zaradi recesije je manj povpraševanja po storitvahhitre pošte in paketnega poslovanja. Odvisno odciljnih trgov pošiljateljev se lahko pričakujejotudi različna gibanja v mednarodnem prometu.V letu 2010 predvidevamo za 1,6 odstotka manjstoritev kot v letu 2009, saj zaradi gospodarskekrize v letu 2010 pričakujemo nekoliko nižjepovpraševanje po poštnih storitvah. Seveda paželimo z uvajanjem izboljšav storitev, dodanevrednosti in novih storitev ohraniti oz. povečatipovpraševanje po nekaterih storitvah in izdelkih.Ob prenovi paketne logistike ste hkrati poudarjalicelovitost logističnih storitev – odskladiščenja, pretovarjanja in komisioniranjablaga do transporta. Kakšne naložbe zahtevatak program? Kakšen je načrt gradnje paketnihpretovornih pošt? Zakaj ste se odločili za šestregijskih centrov? Kolikšna sredstva bo zahtevalata odločitev? Kakšna bo dinamika glede na to,da ste v slabem letu odprli že dva centra?Pošta Slovenije je v slabem letu dni odprla žedve paketni pretovorni pošti, lani v Šenčurju priKranju, letos pa v Kopru. Odprtje dveh paketnihpretovornih pošt v manj kot enem letu dokazujerazvojno naravnanost družbe, ki se kljub gospodarskikrizi ne zmanjšuje. Na temelju logističneštudije se je Pošta Slovenije odločila za gradnjošestih tovrstnih regijskih centrov, ki bodo močnorazbremenili oba poštna logistična centra, kjerdanes poteka predelava poštnih pošiljk za vsoSlovenijo.Dosedanja logistika Pošte Slovenije je temeljilana enoviti organizaciji pisemske in paketnelogistike, pri čemer še vedno večina zbiranja inodpošiljanja pošiljk poteka prek obeh poštnihlogističnih centrov v Ljubljani in Mariboru.Zaradi hitrega povečevanja števila paketov jebilo treba reorganizirati proces dela in povečatikapacitete ter delno ločiti logistiko na pisemskoin paketno. Zlasti paketne pošiljke pomenijozaradi volumskega obsega pritisk na omejenekapacitete Pošte Slovenije (skladiščenje in vozila),kar pomeni, da je bila reorganizacija nujna, šezlasti ker se podoben trend zaradi spremenjenihnakupovalnih navad in rasti kataloške in spletneprodaje pričakuje tudi v prihodnje.Janez PernekPošta Slovenije v okviru strategije dolgoročnegarazvoja do leta 2015 nadaljuje aktivnosti zaprenovo paketne logistike in širitve dejavnostiza zagotavljanje celovitih logističnih storitev,kar vključuje tudi skladiščenje, pretovarjanje inkomisioniranje blaga ter transport za male invelike kosovne pošiljke. Pri tem je upoštevalaizkušnje in logistične modele štirih tujih poštnihoperaterjev ter ugotovila, da je stična točka vsehmodelov večnivojska platforma za distribucijo inpredelavo paketov, ki deloma ali v celoti ločujepisemsko in paketno logistiko ter temelji na trehnivojih, kot so: poštni logistični center, paketnapretovorna pošta in poštna enota oziroma pošta,kar omogoča tudi visoko stopnjo avtomatizacijepredelave pošiljk, vključno z ustrezno informacijskopodporo za spremljanje in sledljivost paketov.Dinamika gradnje paketnih pretovornih pošt senadaljuje tudi v letošnjem letu s projektiranjempaketne pretovorne pošte v Celju, ki jo nameravamoodpreti v drugi polovici prihodnjega leta. S tembomo pokrili in v prvi fazi razbremenili gradnjo logističnonajbolj obremenjene transportne poti. Zadrugo fazo gradnje, s katero bomo razbremenjevalimanj obremenjene transportne poti, pripravljamoinvesticijske elaborate za objekte, ki nam bodofoto: arhiv podjetja

omogočali fazno dograditev teh objektov gledena povečanje števila paketnih storitev. Potrebapo investicijskih sredstvih se bo gibala skladnoz navedeno dinamiko in cenami gradbenih delna tržišču.Kakšna je funkcija poštnega logističnega centrapaketne pretovorne pošte in poštne enote? Zakakšno tehnološko opremo gre? Kaj pomenijote novosti v primerjavi s poštami v EU?Poštna logistična centra (v Ljubljani inMariboru) zbirata in odpošiljata vse poštne pošiljkeza lastni regiji in skrbita za izmenjavo mednjima. Paketne pretovorne pošte bodo sprejemalepakete od velikih strank v regiji, jih zbiraleza lastno regijo, dostavljale končnim naslovnikomv lastni regiji in v povezavi s PLC organiziralein izvedle transport do PLC in/ali drugihpaketnih pretovornih pošt, in dostavljale večjekosovne pošiljke na območju posameznih regijoz. poslovnih enot. Poštna enota (poslovalnica)sprejema poštne pošiljke in jih dostavlja.Za uporabnika je ključen čas vročitve paketnepošiljke. Ali prenova pomeni višjo kakovost storitevin kako je z rentabilnostjo naložb? Bodostroški storitev poslej višji ali nižji? Kaj pomenijoza ceno celotne storitve?Vedno obstajajo razlogi za investiranje v izboljševanjeprocesov, kakovosti storitev in v nižjestroške pri izvajanju storitev. Pri Pošti Slovenijelahko že danes rečemo, da velja geslo »Danes sprejeto– jutri dostavljeno!«, prizadevamo si tudi zanadgradnjo navedenega, kar pomeni dostavo vželenem terminu določenega dne. Delno to omogočamosvojim strankam že zdaj, saj se lahkoodločijo za dostavo do 10. ure in dostavo po 16. uri.Kako zagotavljate hiter in ekološko sprejemljivprevoz paketnih pošiljk s pošte v poštne logističnecentre? Kakšna dostavna vozila uporabljate?Prevoz paketnih in vseh drugih pošiljk opravljamona treh ravneh: prva je prevoz med poštami inpoštnim logističnim centrom, druga je prevozmed poštnima logističnima centroma, tretja pomeniprevoz v mednarodnem prometu. Prevozeopravljamo z različnimi vrstami vozil: s tovornimivozili prevažamo pošiljke med poštnimalogističnima centroma Ljubljana in Maribor, ssrednjedostavnimi vozili vozimo pošiljke medpoštami in poštnim logističnim centrom inobratno, medtem ko z lahkimi dostavnimi vozilivozimo pošiljke med poštami in do naslovnikov.Za dostavo na dom uporabljamo različne vrsteprevoznih sredstev (kolo, e-kolo, kolo s pomožnimmotorjem, kolo z motorjem, motorno kolo,osebni avtomobil, lahko dostavno vozilo), kar jepredvsem odvisno od oddaljenosti naslovnika invrste (velikosti) pošiljke.Pri tem želimo poudariti, da Pošta Slovenije sledipostavljenim ciljem glede zmanjšanja obremenjevanjaokolja pri izvajanju logističnih dejavnostipodjetja, zato imamo v svojem voznem parkulahka dostavna vozila na utekočinjeni naftniplin, lahka dostavna vozila na električni pogonin za dostavo pisemskih pošiljk tudi kolesa naelektrični pogon. Z ekološko sprejemljivim voznimparkom bomo v letošnjem letu zmanjšalištevilo izpustov ogljikovega dioksida za 208 tonv primerjavi s količino izpustov pred uvedboekološko sprejemljivih vozil.S kakšnimi težavami se srečujete pri delu stransportno embalažo? Na kaj opozarjatepošiljatelje?Uporabniki, ki distribuirajo prodajne artikle na»police« trgovine prek Pošte Slovenije, večinomane uporabljajo transportne embalaže, temveč leprodajno embalažo. Navedena embalaža je zaradidrugih oblik ravnanja in prevozov (ter predvsemistovrstnih artiklov, ki se prevažajo) ustreznozaščitena, ni pa primerna za tako imenovano paketnodistribucijo, pri kateri je veliko upravljanja.Za vse uporabnike smo pripravili Priročnik zapravilno opremo paketov (dostopen na spletnemnaslovu http://www.posta.si/naslovnica2/456/Paketi-in-logistika), ki ga vsem poslovnim uporabnikomposredujemo ob sklenitvi pogodbe.Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/6353 41logistikaPromocijaPošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, MariborPetindvajset d.o.o.PaKeTna embalaža0,98 €Paketna embalaža 2240 x 170 x 60 mm0,99 €Paketna embalaža 1240 x 170 x 95 mm2,15 €Paketna embalaža 4400 x 320 x 250 mm2,47€Paketna embalaža 5500 x 350 x 250 mmDarilna embalažaDarilna embalaža - manjša240 x 170 x 95 mm0,91 €Cena za kosPaKeTna embalaža –KOmPleTi PO25 KOSOvEmbalaža 3375 x 375 x 375 mm12,54 €Cena za kompletEmbalaža 4570 x 440 x430 mm19,89 €Cena za kompletEmbalaža 1240 x 170 x 95 mm4,09 €Cena za kompletEmbalaža 2330 x 220 x 150 mm6,00 €Cena za kompletDarilna embalaža - večja330 x 220 x 150 mm1,56 €Cena za kosembalaža Za STeKleniCeZa 6 steklenic3,02 €Za 2 steklenici1,44 €Za 1 steklenico1,16 €papirnati VaLJiPapirnati valj – veliki535 mm, fi 80 mm2,34 €Papirnati valj – mali350 mm, fi 65 mm1,44 €Cene so v EUR z DDV. Pridržujemo si pravico do spremembe programa in cen. Fotografije so simbolične.Škatla,škatlica …www.posta.siKako najenostavneje poslati paket?Kako podariti najlepše darilo?Kako hitro, preprosto in varnoshraniti vaše najljubše predmete?Na Pošti Slovenije imamo pravoembalažo za vse. Vseh velikostiin oblik, za vsako priložnost.Obiščite nas in z veseljem vambomo pomagali izbrati pravo!oktoberoctober 2010

oktoberoctober 2010 logistika 53 42Slovenski logističniholdingKdo bo strateški partner,to je vprašanjeBojan StojanovićAli je slovenski logistični sektorkos izzivom, ki ga pred njegapostavlja brzeča globalizacija,milijardne konsolidacije inprevzemi, novi konceptilogističnih storitev in načinovposlovanja? Sodeč po poslovnihrezultatih, ki jih dosegatanajvečji logistični družbi priSlovenskilogističniholdingnas, Slovenske železnice inIntereuropa, zagat ni malo.Boljšo sliko kaže Luka Koper,ki je že veliko bolje vpeta vmednarodne logistične tokovein poslovne procese ter takoupravičeno zaseda mesto enegaključnih pristanišč v severnemMediteranu in vstopno točko vEU za vrsto držav izvoznic.Na prvi pogled se zdi konsolidacija slovenskegalogističnega sektorja v Slovenski logističniholding (SLH) dobra. Majhni igralci natrgu prej ali slej začnejo životariti, saj ne morejoslediti ponudbi ekonomije obsega, ali pa jihvelika, globalna podjetja kupijo in integrirajo vsvojo poslovno strukturo. Seveda obstaja možnostnišnih storitev, ki jih lahko manjše podjetjeveliko bolje izkorišča, vendar je problem,da naša glavna logistična podjetja niti nisotako majhna, a le za slovenske razmere. Zatood deklarirane okretnosti, prilagodljivosti inponujanja nišnih storitev konec koncev ostanebore malo, menedžment pa večinoma šenaprej deluje po principu »business as usual«,pač kolikor dolgo gre. Ko ne gre več, sledi stečajali prisilna poravnava, ki sta v zadnjem času vSloveniji postala že povsem običajna dogodka,ob katerih se nihče niti ne zdrzne več. Razenzaposlenih.Zato je treba idejo o SLH dodobra pogledatiz vseh mogočih strani in zagotovodolgoročno. Obstajajo namreč argumenti zain proti. Problem je v tem, da imajo približnoisto težo, zato se je zelo težko odločiti za enoali drugo možnost. Seveda ne smemo pozabitina zelo pomemben podatek: idejni vodja projekta,Hartmut Mehdorn, je v Slovenijo prišelreševat Slovenske železnice. Osnovna naloga,zaradi katere ga je predsednik vlade BorutPahor pripeljal kot svetovalca Vlade RS, je rešitiin prestrukturirati Slovenske železnice, dabodo prenehale delati izgubo, ki obremenjujeproračun in s tem posredno vse državljane,predvsem pa, da bo postavljena nova razvojnavizija. Po Mehdornovem predlogu bi državamorala odkupiti deleže preostalih delničarjevv Luki Koper in Intereuropi ter obe družbipovezati s Slovenskimi železnicami v holding.Zamisel o povezavi pristaniške, logistične inprevozniške dejavnosti omogoča, da bi na trgulahko ponudili popoln proizvod, vabljiva pa jetudi ocenjena vrednost sinergij in prihrankov.Po Mehdornovi oceni bi združitev pomenilaposlovne sinergije v vrednosti približno 20milijonov evrov (integracija poslovnih funkcijin storitev, večja produktivnost in ekonomičnost,nižji stroški financiranja, proizvodnadiverzifikacija ipd.), ki bi se pozneje povzpelena 40 milijonov evrov na leto, pa tudi prihranekpribližno 50 milijonov evrov zaradi črtanjapodvojenih naložb. Eno izmed ne povsemstranskih vprašanj pa je, ali je boljše horizontalnopovezovanje ali takoj vertikalno. Vladnosrečanje na Brdu ni dalo vseh odgovorov, a prvipolčas so akterji odigrali na odprtem igrišču.Slovenske železnice vsekakor potrebujejosvež zagon in novo vizijo. Ali je to mogočedoseči prek združitve v SLH in seveda ne naškodo drugih podjetij, ki bi se združila v holding,smo povprašali Luko Koper, Intereuropoin Slovenske železnice.foto: arhiv podjetja

Luka Koper, Uprava in nadzorni svetdružbe Luka Koper:Na podlagi do zdaj predstavljenih gradiv,razprav, predstavitev in drugih znanihdejstev glede projekta slovenski logističniholding se nadzorni svet in uprava družbe nemoreta pozitivno opredeliti do predlaganegaprojekta. Predlogi, ki so jih pripravili tujisvetovalci, ne odgovarjajo na vprašanja, ki soključna za Luko Koper, kot so na primer nevtralnostpristanišča, koncesijsko razmerje z državo,protimonopolna zakonodaja in podobno.Predlogi ne dajejo konkretnih odgovorov nitiglede predvidenih sinergij, ki temeljijo samona potencialnih poslih, medtem ko finančnihsinergij sploh ni pričakovati.Luka Koper je uspešno podjetje, kar dokazujejofizični in finančni kazalniki. Njen cilj jemednarodna konkurenčnost, kar lahko dosežele z nevtralnim obravnavanjem vseh členov vlogistični verigi. Kakršno koli kapitalsko povezovanjev logističnem holdingu je v tem trenutkuvprašljivo, saj je že samo zamisel naletela nanegativen odziv pri poslovnih partnerjih, zatoje realno pričakovati, da bi se z uresničitvijoholdinga ti preselili v sosednja, konkurenčnapristanišča.Luka Koper že danes dobro sodeluje sSlovenskimi železnicami in z Intereuropoin na področju skupnih tržnih in prodajnihaktivnosti je še veliko manevrskega prostora,ki ga je mogoče izkoristiti tudi brez kapitalskegapovezovanja. Nadzorni svet in upravadružbe bosta dokončno mnenje sprejela napodlagi konkretnega predloga o ustanovitvislovenskega logističnega holdinga, sta papripravljena še naprej tvorno sodelovati pripripravi strokovnih analiz.Dr. Damjana Jerman, Intereuropa:Zavedati se je treba, da slovenska logistikadeluje na relativno omejenem gospodarskemprostoru, prek katerega potujejopredvsem tranzitni blagovni tokovi, ki lahkona ciljna tržišča pridejo tudi po alternativnihpoteh. Za nadaljnjo rast slovenskega logističnegaprostora je torej ključno, da je odprt zakonkurenco, kar pomeni, da imajo do logističneinfrastrukture dostop vsi zainteresiranipartnerji. Zato je vitalnega pomena, da LukaKoper ostane nevtralna in ponudi dostop dopristaniške infrastrukture kar največjemuštevilu ladjarjev, železniškim operaterjem inšpediterjem, in sicer pod enakimi pogoji, karzagovarja tudi EU.Strateškega pomena za Intereuropo je zagotavljanjecelovitih logističnih rešitevnašim kupcem. Skladno z zahtevami našihkupcev si moramo zagotoviti odprta vrata dopartnerstev, ki nam omogočajo dostop do tržišč,kjer nismo prisotni z lastno družbo, oziromado proizvodov, ki jih sami nimamo. Teganam SLH ne omogoča oziroma nas pri tem celoomejuje. Alternativa povezovanju v SLH jetorej povezovanje s strateškim partnerjem, kibi z infrastrukturo Intereurope in s tržnim položajemprepoznal svoje interese na Balkanu.Igor Hribar, Slovenske železnice:Ustanovitev slovenskega logističnegaholdinga pomeni veliko priložnost zaslovenski transportni sektor in za celo gospodarstvo,saj je prav logistika ena od strateškihprednosti slovenskega gospodarstva. Tovornivlaki Slovenskih železnic že danes prepeljejokar okrog 60 odstotkov tovora Luke Koper,Intereuropa pa je eden naših najpomembnejšihposlovnih partnerjev. Z združitvijo v holdingbi Luka Koper, Intereuropa in Slovenskeželeznice ter morebitni drugi člani holdingalahko uspešneje konkurirali na globalnemlogističnem tržišču. Uporabnikom lahko logističniholding ponudi resnično celovito logističnostoritev, kakršno pričakujejo. Danesposamezna podjetja to težko zagotavljamo insi na nekaterih področjih brez potrebe konkuriramo.Na drugi strani pa bi z združevanjemzdaj podvojenih funkcij in investicij tudioptimizirali poslovanje in dosegli precejšnjeprihranke. Na Slovenskih železnicah logističniholding vidimo kot možnost usklajenegarazvoja slovenske logistike, ne kot oblikolastne sanacije. Prestrukturiranje Slovenskihželeznic že poteka in ni odvisno od logističnegaholdinga. Vsekakor pa pričakujemo, da bise Slovenske železnice s sinergijami v slovenskemlogističnem holdingu laže vključevale vevropske logistične tokove.Kaj bo torej naslednja poteza snovalcevin predlagateljev ideje o SLH? HartmutMehdorn je med drugim izjavil, da idejo logističnegaholdinga vsi kritizirajo, alternative pane pokaže nihče. Novo, vertikalno povezavoutemeljuje predvsem z dodatnimi prednostmiza vsakega partnerja posebej, hkrati pa vintervjuju za Delo omenja nacionalni razvojniprogram, ki bi moral do leta 2023 zagotovitiza vlaganja v logistiko od tri do štiri milijardeevrov. Z argumenti tudi zavrača misel, da binajprej ozdravili Slovenske železnice, saj se ponjegovem zamujenega časa ne bo dalo nadomestiti.Čas je za premik, meni.Kakšna bo odločitev o Slovenskem logističnemholdingu, je najbrž res vprašanje zamilijon evrov. Ali pa morda ne, če zdajšnje razpravedodatno požlahtnimo z ozadji, o katerihse lahko ugiba. A da so, ni dvoma. Pa najbrž toni ključno.Vendar je bistveno vprašanje, kakšna najbo razvojna strategija najpomembnejšihslovenskih logistov, ki ne morejo spregledati,katere širše evropske logistične poti se snujejo,ali pa so jim nekatere države zelo blizu. Kje je vteh povezavah Slovenija? Kdo bo strateški partner,ki bo Slovenski logistični holding umestilv osrednje evropske logistične koncepte intokove? Ali je vse to znano?oktoberoctober 201053 43logistika

oktoberoctober 2010 logistika 53 44TransportINTELIGENTNITRANSPORTNI SISTEMIV CESTNEM PROMETU(Pametna odločitev za Evropo?)Bine Pengal 1V enem prejšnjih člankovsmo že na kratko spregovorilio inteligentnih transportnihsistemih (v nadaljevanjuITS) kot enem izmednajpomembnejših področijza razvoj transporta. Zaštevilne strokovnjake sonova, revolucionarna rešitev,ki bo igrala glavno vlogopri upravljanju in nadziranjucestnega transporta vprihodnosti. Pa je res tako? Alismo morda preveč optimističniin ITS niso tako vsemogočni,kot jih radi prikazujejoproizvajalci komponent? Sebodo obnesli tudi v cestnemprometu, ki je od vseh obliktransporta morda najboljrazvejen in najzahtevnejši zaupravljanje?Transport1 Bine Pengal, Zavod za gradbeništvo SlovenijeITS lahko razumemo kot orodje, s katerimrazličnim deležnikom cestnega transporta(vozilu, vozniku ali infrastrukturi) posredujemonekatere informacije, ki smo jih pridobilina podlagi obdelave podatkov. Gre za tehnološkesisteme, ki uporabljajo informacijskein komunikacijske tehnologije za podporocestnemu prometu in kot vmesnike do drugihvrst prevoza. Do pred kratkim so bile dejavnostiITS v EU in drugod večinoma usmerjenena posamezne vidike transporta, na primerna čistejši in energetsko učinkovitejši prevoz,odpravljanje cestne preobremenjenosti,urejanje prometa, varnost na cesti, varnostkomercialnega prevoza itd. Večinoma so bilete aktivnosti izvajane neusklajeno (1), kar jevodilo do številnih nacionalnih, regionalnihin lokalnih rešitev, posledica pa je bila neučinkovitaraba ITS, ki ni prispevala k reševanjunaraščajočih izzivov v prometu (3). Da bi seizognili nastanku novih različnih aplikacij,se je tokrat treba lotiti razvoja ITS enotno naevropski ravni z vidika geografske kontinuitete,interoperabilnosti storitev in sistemovter standardizacije. Upoštevati je treba, daproblemov ne bo mogoče rešiti na vseh področjihhkrati in da ne bo mogoče uvesti vsehITS-storitev hkrati. Evropska unija se tega zavedain v dveh najpomembnejših dokumentihza področje ITS v EU, to sta Akcijski načrt zauvajanje inteligentnih prometnih sistemov vEvropi – COM(2008) 886 konč./2 in Direktivao določitvi okvira za uvajanje inteligentnihprometnih sistemov v cestnem prometu invmesnike do drugih vrst prevoza – SEC(2008)3083 in SEC(2008) 3084, ki je sicer še v postopkusprejemanja, je opredeljenih nekajprednostnih aplikacij, ki se trenutno raziskujejov EU in svetu ter se bodo najverjetnejezačele uvajati med prvimi.1. Evropskoelektronskocestninjenje(EETS)Vse več držav EU postopno prehaja naelektronsko cestninjenje (ali pa je to žeuvedeno). Pri tem v mednarodnem transportuti sistemi dosegajo prav nasprotni učinekkot na nacionalnem nivoju: zaradi različnihnaprav, ki jih mora imeti potencialni uporabnik,če potuje čez več držav, otežujejo njegovopot. Pri EETS gre za storitev, s katero naj bise na evropski ravni poenotilo elektronskoobračunavanje cestnine po načelu eno vozilo,

ena pogodba, ena elektronska enota. Osnovnetri sestavne enote EETS sistema bodo: 1. uporabnik,2. operaterji EETS sistema in napravter 3. pobiralec cestnin (običajno upravljaveccestnega omrežja). Voznikom bo omogočeno,da prek ene elektronske naprave plačujejocestnino v kateri koli državi članici EU. Takonaj bi se poenotili sistemi za elektronsko pobiranjecestnine, zmanjšala količina denarnihtransakcij, izničili se bodo zamudni postopkiza občasne uporabnike sistema, pozitivniučinki pa bodo zlasti boljši pretok prometa,zmanjšanje zastojev pred cestninskimi postajamiin olajšanje mednarodnega transporta.2. Tovor inlogistikaOd vseh vrst transporta se promet težkihtovornih vozil danes najhitreje povečuje.Videti je tudi, da bosta naraščajoči trg transportadobrin in povezovanje evropskega gospodarstvapodpirala to rast tudi še kar nekajdesetletij. Največje ovire pri transportu dobrinso slabo stanje nekaterih cestnih omrežij,pomanjkanje mednarodne harmonizacijein kooordinacije transporta, spremljanja tovoraitd. ITS naj bi na tem področju ponudilifoto: Shutterstockpredvsem možnosti za optimiziranje poti tovora,poenotenje standardov za transport inspremljanje nevarnih snovi in »nadstandardnih«tovorov, podajanje informacij o prostihin varovanih parkirnih prostorih za tovornavozila ter nečlenjeno prehajanje tovora iz enevrste transporta na drugo (multimodalnost).3. Potovalneinformacije vrealnem časuEvropska unija želi zagotoviti evropskemupotniku potrebne informacije razumljivo,v harmonizirani obliki in v čim realnejšemčasu, kar vključuje informiranje o različnihmožnostih izbire transporta (npr. avtobus,vlak, trajekt ...) in o razmerah na cestah.Informiranje naj bi bilo poenoteno v celotniEU. Na tem območju naj bi ITS omogočili visokokakovostneinformacije, posredovane v jezikuposameznega potnika, ne glede na to, kjeje, informacije o nevarnih cestnih odsekih, nanivoju EU naj bi omogočili poenotenje oznakna elektronskih znakih za informiranje ali t. i.VMS (Variable Message Signs), v kombinaciji ssatelitskim sistemom bi bilo mogoče ponuditiinformacije o lokaciji itd.4. Projekt e-Callletu 2009 je bilo samo na evropskih cestahV v 1,15 milijona prometnih nesrečah ubitihpribližno 35.000 ljudi in ranjenih okrog 1,5milijona, kar je po statističnih ekonomskih izračunihznašalo dobrih 160 milijard evrov naleto. Z zbiranjem podatkov je bilo ugotovljeno,da lahko reševalne službe že s takojšnjimvedenjem o natančni lokaciji prometne nesrečeskrajšajo svoj reakcijski čas (t. i. »responsetime«) za 40 do 50 odstotkov. Projekt e-Callje evropski projekt, namenjen zmanjšanjuštevila mrtvih in poškodovanih v prometnihnesrečah. Pričakuje se, da bo ta projekt letnorešil približno 2.500 življenj, olajšal posledicepoškodb več tisoč poškodovancem ter omogočilprihranek kar 20 milijard evrov letno.V projekt je trenutno vključenih 20 držav EU.Sistem temelji na elektronskem varnostnemsistemu v vozilu, ki ob nesreči sproži klic naštevilko 112, sporoči natančno lokacijo vozilain hkrati odpre zvočni kanal za komunikacijo.Sistem se lahko sproži ročno ali samostojno,če je voznik nezavesten, in naj bi deloval nacelotnem območju EU, tudi če voznik ne govorilokalnega jezika.gornjimi štirimi prednostnimi aplikacijamiITS sta tesno povezani še dve področji,Zki sta hkrati tudi nujni za nemoten potek preostalihstoritev. To sta poenoteno »zbiranjein izmenjava osnovnih podatkov o prometuin prometni infrastrukturi« ter »evropskasatelitska navigacija EGNOS« kot predhodnicaevropskega satelitskega omrežja Galileo.Področje podatkov o prometu se vzpostavljaz dveh vidikov: 1. zbiranje podatkov za zagotavljanjeITS-storitev in 2. vzpostavljanjepoenotenih baz prometnih podatkov v EU,njihova izmenjava za potrebe upravljanjaomrežja TERN ali strokovnega raziskovanjana področju cestnega transporta. PrekEGNOS in pozneje Galilea želi EU ponuditirazlične možnosti uporabe satelitske navigacije,trenutno pa se aplikacije GNSS najboljspodbujajo v letalskem, cestnem, pomorskemtransportu in kmetijstvu.Situacija vSlovenijiTudi v Sloveniji spoznavamo prednosti ITSza lažji potek cestnega transporta, saj sonekatere aplikacije že nekaj časa v aktivniuporabi, zlasti na avtocestnem omrežju innekaterih delih hitrih in regionalnih cest. Grepredvsem za tehnologijo VMS (elektronskihopozorilnih tabel), sistemov za spremljanjevarnosti v predorih, sisteme za videospremljanjeprometa, ABC-sistem cestninjenjaje predstavljal zametek elektronskega cestninjenja,vsi poznamo storitve prometnihinformacij na radijskih postajah itd. Glavniproblem pri nas in v EU ostaja, da organizacijain uporaba ITS-storitev še ni ustrezno urejenav pravnih aktih in je odvisna bolj od zmožnosti,želja in interesov ponudnikov, torej podjetij,ki lahko priskrbijo ustrezno tehnologijo.Evropska unija je težavo že začela urejati zdvema krovnima dokumentoma, navedenimana začetku članka (Akcijski načrt EU za ITS inDirektiva za uvajanje ITS), Slovenija pa ji sledis prvimi aktivnostmi za sistemsko ureditevproblematike ITS pri nas, ki bo seveda usklajenaz evropsko.Namestosklepa (kritičenrazmislek o ITS)Velja povedati še nekaj besed o malo manjprivlačni strani novih tehnologij, to je otežavah, ki se lahko pojavijo ob njihovi implementaciji.Če odmislimo tehnično-tehnološketežave, ki se lahko pojavijo pri izdelavi, delovanjuin kompatibilnosti novih tehnologij,bomo morali biti po mojem mnenju še posebnoprevidni pri vključevanju ITS v osebna vozila.Posredovanje veliko različnih informacijo prometu na invaziven način (s piskanjem,utripanjem lučke, projiciranjem na vetrobranskosteklo – tehnologija Head Up Display aliHUD ...) utegne biti za voznika zelo moteče inoktoberoctober 201053 45logistika

oktoberoctober 2010 logistika 53 46v mestnem prometu, ko je neznank na cesti žetako več, tudi nevarno zaradi odvračanja pozornosti.Če bo teh sistemov v vozilu preveč,jih običajen voznik (brez kakšnega posebnegausposabljanja) skoraj ne bo mogel več obvladatiin učinkovito uporabljati. Zelo pomembnoje torej oblikovanje postopkov uporabe ITSstoritev,kjer je treba imeti v mislih končnegauporabnika že v fazi načrtovanja sistemov.Dobro je treba razmisliti, katere spremenljivkev prometu je pametno in vredno spremljatiin nadzirati z ITS in spremljanje katerih je zazdaj še bolje prepustiti vozniku – vsaj doklerta ostaja osnovni upravitelj vozila. Zato jezelo pomembno, da države in EU kot celotaprevzamejo vodilno vlogo in normativno uredijopodročje ITS. Načrtovanja, oblikovanja inizdelave ne smemo prepustiti povsem v rokahproizvajalcev, saj bi ti oblikovali in proizvajaliITS v skladu s svojimi zmožnostmi, predstavamiin interesi, ki niso nujno v skladu s potrebamiuporabnikov (voznikov).Druga slaba stran ITS, o kateri prav takonihče ne govori, je vezana na energetskoporabo in sevanje, ki ga bodo najverjetneje,tako kot vse preostale elektronske naprave,oddajali tudi ti sistemi. Naj gre za sistemev vozilih, na cesti ali ob njej itd., vsekakorbodo morale te naprave porabljati določenoenergijo in med seboj komunicirati prek določenihvalov in oddajnikov, kar vse povzročaneko elektromagnetno sevanje. V avtomobiluimamo že danes več naprav, ki oddajajo signalein sevanje (npr. mobilni telefon, radijski sprejemnik,naprava GPS, klimatska naprava indruga elektronika) in mislim, da bi bilo dobronatančno razmisliti tudi o tem zdravstvenemvidiku in ITS načrtovati tako, da bodo človekovemuzdravju čim manj škodljivi. Enak razmislekvelja za obcestne sisteme in oddajnike,ki prav tako sevajo. V urbaniziranem okoljuse taka sevanja potencirajo tudi zunaj zaprtihprostorov.Je torej odločitev za ITS za Evropo dobra?Vsekakor, saj taki sistemi lahko velikopripomorejo k manjši porabi energije, boljšemuupravljanju prometa, večji varnosti vsehvrst udeležencev v prometu, učinkovitejšemutransportu tovora itd. Kljub tem pozitivnimučinkom pa je pri njihovi implementaciji trebaupoštevati dejstvo, da te sisteme razvijamopredvsem zaradi olajšanja transporta uporabnikomin zaradi zmanjšanja vplivov prometana okolje, in ne da so ITS sami sebi namen.Literatura:1) Evropska komisija (2008): Akcijski načrt za uvajanje inteligentnihprometnih sistemov v Evropi – COM(2008) 886konč./2.2) Evropska komisija (2010): »Delovno gradivo ob 1. evropskikonferenci o Inteligentnih transportnih sistemih«. Junij 2010,Bruselj, Belgija.3) Evropska komisija (2008): Direktiva o določitvi okvira zauvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometuin vmesnike do drugih vrst prevoza – SEC(2008) 3083 inSEC(2008) 3084.4) Evropska komisija (2006): Keep Europe Moving – Sustainablemobility for our continent: Mid-term review of the EuropeanCommission’s 2001 Transport White Paper – SEC (2006) 768.5) Različna druga literatura.INTELLIGENT TRANSPORTSYSTEMS IN ROADTRANSPORT(A Smart Decisionfor Europe?)In one of our previous articles, we have alreadybriefly discussed intelligent transport systems(ITS) as one of the most important fields for transportdevelopment. Many experts consider ITS to bea new and revolutionary solution that will have akey role in managing and monitoring road transportin the future. But is it really so or are we beingtoo optimistic? Is the ITS really as all-powerful ascomponent manufacturers like to make them outto be? Will they work in road transport, which isprobably the most diverse and difficult to manageof all forms of transport?Cargo andLogisticsLarge goods vehicle transport is the fastest increasingtype of transport today and it seemsthat the growing goods transport market andintegrating European economy will continue tosupport this increase for several decades to come.The biggest obstacles to goods transport are thepoor condition of some road networks, the lack ofinternational harmonisation and coordinationof transport, cargo monitoring, etc. In this field,ITS are especially supposed to offer options tooptimise cargo routes, unify transport standards,monitor dangerous substances and “above standard”cargo, give information on available and secureparking for goods vehicles and the unbrokentransfer of cargo from one type of transport toanother (multimodality).So, is the decision to adopt ITS good for Europe?Absolutely, since systems like these can contributegreatly to reduced energy consumption, bettertransport management, greater safety of allparticipants in transport, more effective cargotransport, etc. Despite these positive effects, itshould be taken into account when implementingITS that these systems are mainly being developedto make transport easier for users and toreduce the detrimental effects of transport on theenvironment, not just for the sake of having ITS.Promocija

Poštnina plačana pri pošti 102 Ljubljanaspecializirani za okoljsko komuniciranje in ozaveščanje!+ Hamletovsko vprašanje –+ Ministrstvo grize v+ Obratovalni monitoringi,foto: Shu terstockNa trgu naj bo večpovratne embalažeRan v okolju vse več,inšpektorjev premaloŠtudentje prihajajo zvseh koncev svetaSpecializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialist magazine for packaging, environment and logisticsSpecializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialist magazine for packaging, environment and logisticspovratna ali nepovratna embalažasmetarske težaveodstopanja od standardovin slovenske klavniceembalaža okolje logistikapackaging environment logistics+ The Ministry Taking a Bite+ Operational Monitoring,Out of Waste IssuesEnvironmental Sores are onthe Increase and there arenot Enough InspectorsStudents from A lOver the WorldDeviations from Standards andSlovenian Slaughterhousesembalaža okolje logistikapackaging environment logistics51julij / July 2010Politika v resnicimalo misli na okoljePoštnina plačana pri pošti 3102 Celje50Maj / May 2010IzbiramoNAJBOLJZELENO EMBALAŽOV SLOVENIJI!Strokovna specializiranarevija EOLEmbalaža • Okolje • Logistikaže 10 let in 52 številk!Okoljski učbenikiŽe v prodaji:OkOljevarstvena zakOnOdaja,avtorica: mag. Adrijana Viler KovačičOkoljevarstvenazakonodajaNapovedujemo:varstvO OkOlja,avtorica: dr. Jana SteržeGOspOdarjenje z Odpadnimi vOdami,avtorja: dr. Milenko Roš, dr. Jože PanjanOkOljevarstvene tehnOlOGijeavtor: dr. Darko DrevOkoljske oddajeKoprodukcija z RTV SlovenijaOkoljskiportalz dnevnimi novicamiin aktualno knjižnicowww.zelenaslovenija.siwww.fitmedia.si

Promocija