oktoberoctober 2010 okolje 53 20Uredba ookoljski dajatviObčini več, če bo manjodloženih odpadkovNevenka – Mateja Udovč, MOPVlada Republike Slovenije jev začetku septembra sprejelaUredbo o okoljski dajatvi zaonesnaževanje okolja zaradiodlaganja odpadkov naodlagališčih (v nadaljevanju:uredba).Uredba ookoljskidajatviUredba uveljavlja dve pomembni novosti:prva je, da bodo občine zbrano okoljskodajatev kot prihodek občine prejemale v odvisnostiod razmerja med zbranimi in odloženimiodpadki, druga novost pa je, da izvajanjein nadzor nad izvajanjem prevzema Carinskauprava Republike Slovenije.Okoljska dajatev za onesnaževanje okoljazaradi odlaganja odpadkov na odlagališčihse plačuje zaradi onesnaženja okolja, kinastane z odlaganjem odpadkov na odlagališča.Osnova za obračun okoljske dajatve jekilogram odloženih odpadkov na odlagališču.Posamezne vrste odloženih odpadkov se vrednotijorazlično: kilogram odloženih inertnihodpadkov pomeni eno enoto obremenitveokolja, kilogram odloženih nenevarnih odpadkovpet enot obremenitve okolja, kilogramodloženih nevarnih odpadkov pa deset enotobremenitve okolja. Znesek za enoto obremenitveokolja se z novo uredbo ne spreminjain znaša 0,0022 evra. Vlada <strong>lahko</strong> spreminjaznesek za enoto obremenitve s sklepom.Uredba deli odlagališča na tista, ki soinfrastruktura, namenjena izvajanjuobvezne občinske gospodarske javne službevarstva okolja, in tista, ki niso infrastruktura,namenjena izvajanju obvezne občinskegospodarske javne službe varstva okolja.Upravljavec odlagališča, ki je infrastruktura,namenjena izvajanju obvezneobčinske gospodarske javne službe varstvaokolja, je zavezanec za mesečno obračunavanjeokoljske dajatve. Mesečni obračun za preteklimesec predloži carinski upravi in plačaobračunano okoljsko dajatev do zadnjega dnev mesecu.Če se na odlagališčih, ki so infrastruktura,namenjena izvajanju obvezne občinskegospodarske javne službe varstva okolja,odlagajo odpadki, je zbrana okoljska dajatevprihodek proračunov občin. Posamezna občinabo prejela del zbrane okoljske dajatve, ki boodvisen od razmerja med zbranimi in odloženimikomunalnimi odpadki, kar bo spodbudaza čim manjše odlaganje zbranih komunalnihodpadkov. Čim manj odpadkov se odloži v posamezniobčini, večji delež okoljske dajatve boobčini pripadal.Za izračunavanje deleža okoljske dajatve, kipripada posamezni občini in se izračunana podlagi podatkov o količini zbranih in odloženihkomunalnih odpadkov v posameznemkoledarskem letu po posameznih občinah, jezadolženo Ministrstvo za okolje in prostor.Izračun bo potekal na naslednji način:pri čemer je:TX%- delež okoljske dajatve v %, ki pripadaposamezni občini,Q zi- količina zbranih komunalnih odpadkovv posamezni občini i,Q z- količina zbranih komunalnih odpadkov vvseh občinah,Q oi- količina odloženih komunalnih odpadkoviz posamezne občine i,Q o- količina odloženih komunalnih odpadkoviz vseh občin.Nov izračun stimulira ločeno zbiranje frakcijkomunalnih odpadkov in tiste izvajalcejavnih služb, ki manj odpadkov odložijo na
foto: ShutterstockKar 47 prijavza najboljzelenoobčinookolje 53 21odlagališčih. Za primerjavo naj navedemo, dabi (ob predpostavki enakih zbranih in odloženihkoličin v Republiki Sloveniji in enakihdeležev občin) po novem izračunu večja mestnaobčina, ki je zbrala približno 35.000 tonkomunalnih odpadkov in jih 95% odložila naodlagališču, z izračunom po tej uredbi prejelakar približno 33% okoljske dajatve manj, kotv preteklem letu. Druga manjša občina, ki paje od zbranih 6.144 ton odložila le približno51%, pa bo prejela skoraj trikrat več okoljskedajatve kot v preteklem letu.Upravljavec odlagališča, ki ni infrastruktura,namenjena izvajanju obvezneobčinske gospodarske javne službe varstvaokolja, je plačnik okoljske dajatve in za zavezancemesečno obračunava okoljsko dajatev.Mesečni obračun za pretekli mesec predložiCarinski upravi in plača obračunano okoljskodajatev do zadnjega dne v mesecu. V tem primeruje okoljska dajatev prihodek državnegaproračuna.Nadzor nad izvajanjem uredbe opravlja carinskauprava. Kadar se dejavnost, za kateroje treba plačevati okoljsko dajatev, začne,spremeni, prekine ali preneha, je treba o temobvestiti carinsko upravo.Zdnem uveljavitve uredbe, razen za dokončanjepostopkov odmere okoljske dajatveza leto 2009, za določitev višine in obračunavanjeokoljske dajatve iz 15., 16., 17. in 18.člena in za morebitno določitev novega krajevnopristojnega zavezanca, če odlagališče,ki je javna infrastruktura, preneha obratovatido konca leta 2010, preneha veljati istoimenskaprej veljavna uredba (Uredba o okoljskidajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganjaodpadkov).konkurenci za najbolj zeleno občino vV Sloveniji je kar 47 prijavljenih, od tega 9mestnih, 14 malih in 23 srednjih občin.Strokovna komi<strong>si</strong>ja, v kateri so dr. DušanPlut kot predsednik, Bernarda Podlipnik,MOP, Saša Kek, Skupnost občin Slovenije,Mateja Eržen, Združenje občin Slovenije, inJože Volfand, glavni urednik revije EOL, seje sestala na Ministrstvu za okolje in prostorna prvi seji in predlagala seznam prijavljenihobčin na razpis za najbolj zeleno občino vSloveniji. Predvsem so jo zanimali izpolnjenianketni vprašalniki in model ocenjevanja, kimora upoštevati kategorizirana vrednostna,točkovna merila za posamezna vprašanja.Občine so odgovarjale na vprašanja o upravljanjuz odpadki in vodami, o energetskivarčnosti, o prostorskem načrtu, zelenihpovršinah in o drugih aktualnih okoljskihtemah v lokalnih skupnostih.Komi<strong>si</strong>ja, ki bo za vsako kategorijo nominiralapo tri občine, izmed katerih bona posebni prireditvi razgla<strong>si</strong>la zmagovalcein podelila priznanja, je opozorila, da sezaveda velike odgovornosti pri objektivnianalizi izpolnjenih vprašalnikov. Prav zaradinekaterih nejasnosti in pomanjkljivosti,kakor so bile razvidne iz odgovorov, ki so jihzahtevali vprašalniki, bo komi<strong>si</strong>ja potrebovalaše dodatne informacije iz občin in kotkorekcijski faktor pri dokončni odločitvi zanajbolj zeleno občino v Sloveniji še nekatereznane objektivne kazalce o kakovosti zraka,kakovosti vod, zastrupljenosti prsti, o divjihodlagališčih, o vključevanju v programemobilnosti in o najbolj energetsko varčniobčini. Vendar bo za odločitev komi<strong>si</strong>je priizboru nominirancev ključna osnova doseženzbirk točk po ocenjevanju izpolnjenihvprašalnikov. Že na prvem sestanku so kotzelo ugodno ocenili velik delež mestnihobčin, ki konkurirajo na razpisu za najboljzeleno občino.Komi<strong>si</strong>ja <strong>si</strong> je prav zaradi želje po karnajvečji verodostojnosti meril zadala šedodatne naloge pri vrednotenju okoljskihdosežkov lokalnih skupnostih. Zato bodonjene odločitve znane konec oktobra, razgla<strong>si</strong>tevnajbolj zelenih občin v Sloveniji pa bov novembru v eni izmed nominiranih občin.In katere občine sodelujejo?Med občinami do 5.000 prebivalcev sose prijavile: Apače, Cerkvenjak, Dobrna,Horjul, Kostanjevica na Krki, Kozje,Kuzma, Razkrižje, Središče ob Dravi,Šalovci, Vodice, Vransko, Vuzenica,Žužemberk.Me občinami nad 5.000 prebivalcevsodelujejo: Bled, Beltinci, Cerkljena Gorenjskem, Črnomelj, Domžale,Dravograd, Gorenja vas ‒ Poljane,Grosuplje, Idrija, Kočevje, Kranjska Gora,Krško, Laško, Lenart, Mengeš, Postojna,Sevnica, Slovenska Bistrica, SlovenskeKonjice, Šentjernej, Trbovlje, Vojnik,Zagorje ob Savi, Žalec.Med mestnimi občinami pa za najboljzeleno občino konkurirajo: Celje,Koper, Velenje, Ljubljana, Maribor, MurskaSobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj.Organizator razpisa, Fit media z revijoEOL, bo najboljšim podelila priznanjain nagrade.oktoberoctober 2010