oktoberoctober 2010 okolje 53 28Alternativniviri energijeZ domačobiodizelskoelektrarnodrugi ponudnikv EvropiJože PojbičV Benediktu je doslej širšijavnosti neznana družbaPanonica energetika d.o.o. izAlternativniviri energijeGornje Radgone predstavilaprvo elektrarno na biodizelv Sloveniji. Skoraj megavatmočno elektrarno so v obrtnoindustrijskiconi Benediktapostavili v pol leta. Stala jeokrog 1,3 milijona evrov. Vnjej bodo uporabljali izključnobiodizel, izdelan iz odpadnegarastlinskega olja, zato bodo dobilisubvencionirane odkupne ceneelektrike, ki jo bodo prodajaliv javno omrežje. Elektrarna bozačela poskusno obratovativ dveh ali treh mesecih. Odejavnosti družbe Panonicaenergetika in o naložbi smose pogovarjali z generalnimdirektorjem te družbe DejanomŠlemerjem.Kako je sploh nastala družba Panonica energetikain zakaj ste se odločili prav za gradnjobiodizelske elektrarne?Družbo Panonica energetika je ustanovila zadrugaPanonica v Gornji Radgoni, ki je nastalapotem, ko se je spremenil status radgonskegakabelskega <strong>si</strong>stema. Vložki posameznikov inskupnosti iz tega <strong>si</strong>stema so se prenesli v zadružnedeleže Panonice. Njena naloga je bilaplemenititi zadružna sredstva. Ena od usmeritevzadruge je bilo tudi plemenitenje kapitalaz vlaganjem na energetsko tržišče. Septembra2008 so zato ustanovili družbo Panonica energetikaz jasnim namenom, da vlaga v energetskeobjekte z obnovljivimi viri energije. Samsem vodenje podjetja prevzel marca 2009 intakrat smo začeli resno razmišljati, v kakšneobjekte bi vlagali. Preverjali in primerjali smovse možnosti glede na interes zadruge, da bi sevložena sredstva obračala kar najhitreje. Zatosmo najprej resno razmišljali o več kot 600KW močni fotovoltaični elektrarni. Vendarsmo ugotovili, da bi v tem primeru investitorjiimeli premalo koristi v primerjavi z vloženimisredstvi. Odločitev za biodizelsko elektrarno jefoto: Jože PojbičDejan Šlemerbila predvsem posledica iskanja vira električnein toplotne energije za kraje, kjer ni plinovoda.Bioplinarne za urbana okolja niso sprejemljive.Tudi sončne elektrarne so s svojimi velikimipovršinami <strong>lahko</strong> moteče. Biodizelska elektrarnazavzame le malo površine, ni videti kotindustrijski objekt, nima motečih emi<strong>si</strong>j in jetorej povsem nemoteča. Po naših izračunih jeelektrična energija iz biodizelske elektrarneza približno 40 odstotkov cenejša od tiste izsončne elektrarne. Zato smo se odločili za tonaložbo in potem začeli iskati upravne, tehničnein finančne možnosti.Toda do vaše naložbe biodizelske elektrarneniso bile na seznamu proizvajalcev električneenergije iz OVE, ki bi v naši državi dobili možnostsubvencionirane odkupne cene?Res je. Ko smo z našo zamislijo prvič prišli naAgencijo za energijo v Mariboru, niso vedeli,kam bi nas v uredbi o zagotovljenem odkupuuvrstili. Na koncu so ugotovili, da v tako uredbone spadamo. Sprva so nam rekli ne, ker sebiodizel načelno uporablja samo za vozila. Če bise njegova raba razmahnila še za proizvodnjoenergije, bi zmanjkalo kmetijskih površin za
pridelavo hrane. Zato smo se odločili izključnoza biodizel iz rabljenega rastlinskega olja, kije <strong>si</strong>cer okoljski problem in ga je nekako trebazbirati in koristno uporabiti. Za vozila pa toolje ni primerno. Na agenciji in na direktoratuza energetiko so se s tako rešitvijo strinjali inuredba je bila kmalu dopolnjena z energijo iztekoče biomase. To je trajalo tri mesece. Slediloje pridobivanje zemljišča, iskanje tehničnihrešitev in pridobivanje upravnih sogla<strong>si</strong>j indovoljenj.Vaša elektrarna bo na uro porabila 240 litrovbiodizla. Letno ga boste potrebovali 1.600ton. Pri nas ni pomembnejšega proizvajalcabiodizla, ki bi vas <strong>lahko</strong> zanesljivo dolgoročnooskrboval. Kako boste reševali to težavo?Pri nas ponudba biodizla res še ni razvita, šeposebno tistega iz odpadnega rastlinskega olja.Po nekaterih ocenah v Sloveniji <strong>si</strong>cer letno nastaneokrog 3.500 ton takega odpadnega olja,od tega ga blizu 1.500 ton zberemo, vendarga ne predelamo pri nas, ampak ga izvozimo,največ v sosednjo Avstrijo. Od tam bomo vsajnaslednjih pet let uvažali kakovosten biodizel,saj smo petletno pogodbo o dobavi sklenili znekim dunajskim podjetjem. Tehnologija proizvodnjebiodizla je v Avstriji že tako razvita,da njihovo gorivo povzroča bistveno manjemi<strong>si</strong>j ogljikovega diok<strong>si</strong>da in njegova uporabanikakor ni moteča za okolje. Seveda pa smo sepripravljeni pogovarjati tudi z domačimi dobavitelji,če se bodo pojavili.Kako ste tehnično izvedli projekt?Najprej smo se pozanimali pri edinem evropskemponudniku biodizelskih elektrarn naključ v Nemčiji. Vendar smo po daljšem primerjanjucen ugotovili, da bi nas taka rešitev stalatrikrat več, kot če se zadeve lotimo sami. Takosmo sami poiskali proizvajalce in dobaviteljeposameznih sklopov. Med načrtovanjem smonašli nekaj inovativnih rešitev zajemanja toploterazličnih sklopov dizelskega motorja, privsem skupaj pa smo uporabili kar 80 odstotkovdomačih, slovenskih izdelkov in storitev in lepetino uvoženih. Naša elektrarna je projektiranatako, da bo poleg 950 kilovatov električneimela še toliko toplotne moči. Torej bo ponaših predvidevanjih poleg 7,125 gigavatnihur elektrike letno proizvedla tudi toliko gigavatnihur toplote. Za začetek bomo to toplotoprodajali partnerju, ki bo najel naše zemljiščeob elektrarni in na njem postavil rastlinjake.Ker imamo zdajdovolj znanja in izkušenj terzbrane proizvajalce opreme, smo začeli samiponujati tovrstne elektrarne na ključ in takopostali drugi ponudnik v Evropi.Več na www.zelenaslovenija.<strong>si</strong>/clanek/56Inovacije za okoljeOdslej tudi sončnanagrobna svečaSončna sveča se je na grobove podala kotvečna sveča. Parafinskih <strong>si</strong>cer od tam nebo izpodrinila, nadomestila pa bo električne,ocenjujejo proizvajalci.Sončno svečo je patentiralnaš inovator JožeJurša, njegovpatent pa jeodkupilo podjetjeSveča izPobrežja blizuVidma pri Ptuju.Dvajset let todružinsko podjetježe izdelujeparafinske nagrobnesveče in je prvotnomnožično ustanavljanjesvečarskihdelavnic nazačetku zadnjegadesetletja v prejšnjemstoletju preživelo in se vseskozi širilo inrazvijalo. Ustanovila sta ga Ivanka in StankoPeter kar na domači kmetiji. Svečarstvo jedoslej izpodrinilo kmečko dvorišče in hlevein na njihovem mestu stojijo velik proizvodniobrat, veliko skladišče in trgovina.Dovolj prostora, izkušenj in dovolj delovnihljudi imamo, da <strong>lahko</strong> izdelavo parafinskihsveč nadgradimo še s sončnimi; <strong>lahko</strong>jih naredimo, kolikor jih bo trg sploh hotel,pravi Stanko Peter, ki skrbi za proizvodnjo.Žena Ivanka je direktorica, tajnica, računovodkinjain še kaj, <strong>si</strong>n Igor Peter z diplomoiz ekonomije pa je zadolžen za komercialo.Sončna ali zelena ali večna sveča je narejenaiz umetnih materialov, ki zagotavljajo barvnostabilnost in kljubujejo ultravijoličnim žarkom.Ohišje je po odsluženju osnovne nalogemogoče reciklirati. Bistveni del novega izdelkaje pokrov. V njem je fotovoltaična celica, kisončno energijo zbira in jo v baterijah spreminjav električno, z njo pa napaja led diodo, kiutripa in v nekoliko prosojnem ohišju ustvarjavtis migotanja plamenčka sveče. Ohišje izdelujejodoma, pokrovčke pa uvažajo s Kitajske.Vložene baterije za polnjenje so že ob nakupupolne čez polovico, tako da sveča začne svetititakoj, ko jo vklopimo. Po dveh do petih letihpa tudi baterije omagajo (pri električnih alibaterijskih svečah je štiri vložene baterijetreba zamenjati štirikrat v enem letu) in jih jemogoče nadomestiti z novimi, saj proizvajalcizagotavljajo, da fotocelica in ohišje vzdržitatudi dve desetletji.Na slovenskih grobovih jeletos začela svetiti sončnanagrobna sveča. Polegparafinskih, ki jih še vednoprižigamo največ (25 do30 milijonov povprečno venem letu) in električnih alibaterijskih (teh je letno okrog2 milijona), bo v letošnjemnovembru na pokopališčihzagorelo tudi okrog 50 tisočsončnih, a to je šele začetek.Večna sveča je pri nas zaščitena s svojimisedmimi detajli vred. Razmišljajo tudio patentni zaščiti v sosednjih državah. Pravtako so <strong>si</strong> zagotovili predkupno pravico zamogoče nove svečarske patente pri isteminovatorju in izumitelju. Igor Peter ocenjuje,da priprava novega izdelka za proizvodnjo inzačetno osvajanje trga traja vsaj dve leti. Letosso v Sveči načrtovali petdeset in več tisočprodanih sončnih sveč. Zdaj kaže, da bodoplan zagotovo izpolnili, v naslednjih letih paga nameravajo zviševati. Sončna sveča je zekološkega vidika veliko boljša od električneali baterijske. Rastoča ekološka zavest ljudi,uporaba čiste in brezplačne sončne energijein nenazadnje tudi občutek, da na grobu pokojnikavedno gori sveča v njegov spomin, sovelike prednosti za fotovoltaično večno svečo.Zdaj je zanjo v trgovini treba odšteti med 15in 20 evri in tudi raziskava tržišča, ki jo jeopravilo podjetje Sveča, je pokazala, da je toza tak izdelek sprejemljiva cena.Ker nova sveča dolgo traja, se bo zmanjšalatudi količina odpadkov z grobov. Če boSveči uspelo, da bo na vsakem od okrog 330tisoč slovenskih grobov gorela po ena fotovoltaičnavečna sveča, ima dela za nekaj let.Ker pa v podjetju načrtujejo še nove oblikein morda še kakšen nov ekološki izdelek tevrste, se mu bo zelena ekološka usmeritev vproizvodnji obrestovala.okolje 53 29oktoberoctober 2010
Change language