oktoberoctober 2010 okolje 53 26Statistika o vodahManjša poraba vodev gospodinjstvihSaša Čuček 1Kakovost vode je zazagotavljanje zdravega okolja inzdravja ljudi bistvenega pomena.Širša javnost se vse bolj zaveda,da tudi kakovost voda kaže,kako čisto je naše okolje. Da<strong>lahko</strong> predstavimo, kaj se z vododogaja od njenega črpanja doizpusta, moramo na Statističnemuradu Republike Slovenijepridobiti ustrezne podatke injih prijazno prikazati našimuporabnikom.Uporabnike statističnih podatkovo vodah zanimajo predvsempodatki o oskrbi s pitno vodo,prečiščevanje vode, njenizvor, način izpusta in čiščenjakomunalnih odpadnih voda.S statističnimi raziskovanjio vodah zbiramo podatke oupravljanju vodovodnih inkanalizacijskih <strong>si</strong>stemov, oravnanju z industrijskimi vodamiin namakanju kmetijskih površin.Ravnanje z vodami je še posebejaktualno po nedavnih velikihpoplavah v državi.Statistikao vodah1 Saša Čuček, Statistični urad Republike SlovenijePodatke o vodah zbiramo na statističnemuradu s štirimi različnimi vprašalniki, in<strong>si</strong>cer o javnem vodovodu, javni kanalizaciji,izkoriščanju voda v rudarstvu, predelovalnihdejavnostih, oskrbi z električno energijo, oskrbiz vodo in vprašalnikom o namakanju.Namen zbiranja je pridobiti čim boljše podatkeo količini načrpane in porabljenevode iz javnega vodovoda, o količini prečiščenihin neprečiščenih komunalnih odpadnih voda, okoličini načrpane, uporabljene vode v industrijskenamene in o količini vode, porabljene zanamakanje kmetijskih zemljišč.V<strong>si</strong> podatki, pridobljeni z vprašalnikom,so objavljeni in dostopni uporabnikomna naši spletni strani www.stat.<strong>si</strong> in v rednihpublikacijah.Analiza podatkovo vodah za leto2009 v primerjaviz letom 2008Po pridobljenih podatkih v letu 2009 je bilougotovljeno, da je bilo iz javnega vodovodaza 0,9 odstotka manj načrpane vode kot leta2008, prav tako pa so v letu 2009 gospodinjstvaporabila za 3,6 odstotka manj vode kotleta 2008. Skupna količina zagotovljene vode jebila v letu 2009 165 milijonov kubičnih metrov(slika 1).Največ načrpane vode je bilo iz podzemnihvoda, za 103 milijone kubičnih metrov,najmanj pa iz tekočih voda, za 3 milijone kubičnihmetrov, in iz umetnih bogatitev, za 1,3milijona kubičnih metrov.Velik pomen za naše zdravje in okolje jetudi, kako se odvajajo nastale komunalneodpadne vode v kanalizacijskih <strong>si</strong>stemih.letu 2009 je bilo izpuščenih za 168,5 milijonakubičnih metrov komunalnih odpadnihVvoda, kar je za 7,9 odstotka več kot leta 2008.Od tega je bilo 115,9 milijona kubičnih metrovmio m 32001801601401201008060402002008 2009Slika 1: Delež zagotovljene količine vode,dobavljene količine vode in delež izgubIz grafa so razvidne količine zagotovljene (načrpane)vode iz javnega vodovoda, dejansko dobavljene količinevode iz javnega vodovoda in kolikšne so bile izgube.mio m 31801601401201008060402002008 2009foto: ShutterstockZagotovljenakoličina vodeDobavljenakoličina vodeIzgube vodekomunalnih odpadnih voda prečiščenih v čistilnihnapravah, kar je za 1,4 odstotka več kotleta 2008. Preostalih 52,5 milijona kubičnihmetrov komunalnih odpadnih voda je bilo neprečiščenih,kar je za 26 odstotkov več kot leta2008 (slika 2).Več na www.zelenaslovenija.<strong>si</strong>/clanek/54Izpustodpadnih vodaPrečiščeneodpadne vodeNeprečiščeneodpadne vodeSlika 2: Deleži prečiščenih in neprečiščenihkomunalnih odpadnih vodaPri podatkih o izpuščenih komunalnih odpadnih vodah<strong>lahko</strong> opazimo, da je delež prečiščenih odpadnih vodavečji kot delež neprečiščenih.
čiščenjeodpadnih vodaNekatere male komunalne čistilnenaprave ne upoštevajo predpisovmag. Kristina Knificčiščenjeodpadnih vodaZakonodaja s področja odvajanjain čiščenja komunalnih odpadnihvoda sledi zahtevam predpisovEU. V RS se pospešeno gradijojavni kanalizacijski <strong>si</strong>stemi. Naobmočjih brez javne kanalizacijebodo morali lastniki obstoječihobjektov zagotoviti izgradnjomalih komunalnih čistilnihnaprav (v nadaljevanju MKČN).Rok za prilagoditev se izteče31. 12. 2017, za objekte navodovarstvenih območjih pa žedve leti prej (Uredba, 2007b). Zaizgradnjo javne kanalizacije skrbilokalna skupnost, medtem ko jena območju razpršene gradnjeizgradnja individualnih MKČNnaloga lastnikov objektov.primeru objektov zaV počitniški namen aliobjektov, ki se nahajajona območjih s prepovedjoodvajanja odpadne vode vvode, je dopustno zbiranjeodpadnih komunalnihvod v nepretočni grezniciter njeno praznjenje z odvozomna ustrezno opremljenocentralno čistilnonapravo (Uredba 2007b inPravilnik 2007 b). Uredba(2007b) deli MKČN naMKČN velikosti do 50 PE(v nadaljevanju individualneMKČN) in MKČN velikostiod 50 PE do 2000 PE.V tem prispevku se bomoosredotočili na individualneMKČN, s katerimi se bo po pričakovanjihmorala opremiti večina obstoječih objektov innovogradenj na območjih razpršene poselitve.Izkušnje kažejo, da lastniki tovrstnih objektovpoleg potrebnih sredstev za nakup MKČNpotrebujejo tudi poznavanje zahtev in primernoosveščenost. Seznanjanje z zahtevamiin rešitvami pa je <strong>lahko</strong> izziv oziroma nalogamedijev ter lokalnih skupnosti.Ponudba individualnih MKČN na trgu je raznovrstna,vendar vse ne ustrezajo zahtevampredpisov. Pri odločanju za nakup je potrebno polegdoločitve ustrezne velikosti in tipa MKČN ter primerjavenabavnih stroškov upoštevati tudi njenopričakovano življenjsko dobo, obratovalne strošketer se prepričati, da je MKČN kot tipski izdelekskladna z zahtevami predpisov. Velikost oziromazmogljivost MKČN se določi glede na količinokomunalne odpadne vode, ki nastane v objektu,oziroma poenostavljeno glede na število oseb, ki vobjektu bivajo. Individualne MKČN za posameznestanovanjske objekte so biološke čistilne napravevelikosti od 4 do 10 PE, v primeru večstanovanjskihobjektov pa tudi do 50 PE. PE je populacijskiekvivalent oziroma poenostavljeno "obremenitevodpadne vode, ki jo povzroči ena oseba". Kompares sodelavci (2007, str. 56) navaja, da so pri upoštevanju25-letne življenjske dobe stroškovnonajugodnejše lagune, sledijo rastlinske čistilnenaprave, MKČN s pritrjeno biomaso in MKČN zrazpršeno biomaso. Vsaka MKČN, ki jo trg ponuja,ni ustrezna, odločitev zanjo pa <strong>lahko</strong> pomeni »slabonaložbo« tako v pomenu neizpolnitve zahtev gledeopreme objekta z MKČN kot tudi višjega zneska zaplačilo okoljske dajatve za obremenjevanje odpadnevode. V skladu z Uredbo (2007b) je ustrezna MKČNSlika 1: Mala komunalna čistilna naprava s ponikovalnikomz biološko razgradnjo, ki ima kot gradbeni proizvodizjavo o skladnosti. Izjava o skladnosti je dokument,ki ga izda za navedeno pristojna institucijain potrjuje skladnost MKČN z zahtevami enega odstandardov SIST EN: 12255-5, 12255-6, 12255-7ali da je to MKČN z naravnim prezračevanjem spomočjo rastlin v rastlinski čistilni napravi z vertikalnimtokom. V "razredu individualnih MKČN"so ustrezne tudi biološke MKČN, za katere izjava oskladnosti potrjuje skladnost z enim od standardovSIST EN: 12566-1, 12566-2, 12566-3, 12566-4in12566-5 in investitor pri vgradnji zagotovi, dase odpadna voda odvaja neposredno v površinskovodo preko "filtrne naprave za predčiščeno komunalnoodpadno vodo" ali v podzemno vodo preko<strong>si</strong>stema za infiltracijo v tla (Uredba, 2007b).Višina okoljske dajatve za odpadne vodeje odvisna od učinka čiščenja MKČNoziroma od načina čiščenja odpadne vode inskladnosti obratovanja MKČN s predpi<strong>si</strong>. ZaMKČN, ki obratujejo skladno z zahtevami invključujejo primarno čiščenje , je znesek okoljskedajatve 40 % nižji, pri tistih s sekundarnimin terciarnim čiščenjem pa 90 % (Uredba,2009). Skladnost obratovanja MKČN z zahtevamipredpisov se ugotavlja preko rezultatovizvedbe prvih meritev in obratovalnegamonitoringa, za MKČN velikosti do 50 PE patudi z oceno obratovanja, ki jo izdela izvajalecgospodarske javne službe (Uredba, 2009). Prvemeritve se izvedejo po vzpostavitvi stabilnihobratovalnih razmer, vendar ne prej kot v trehin ne pozneje kot v devetih mesecih po prvemzagonu MKČN (Pravilnik, 2007a).Več na www.zelenaslovenija.<strong>si</strong>/clanek/55okolje 53 27oktoberoctober 2010