Revijo si lahko v celoti prenesete tukaj - Zelena Slovenija

predvsem v plastenkah (za vsako kategorijoveč kot 92 odstotkov), prav tako je tudi prigaziranih vodah (86 odstotkov). Pri tem veljaopozoriti, da so le redke pijače v teh kategorijahna voljo v vračljivi embalaži, zato sotako visoki odstotki pričakovani. Pri pivu jemožnost uporabe vračljive embalaže nekolikoširša, vendar sodelujoči prav tako veliko pogostejeposegajo po nevračljivi embalaži, in sicerpo pločevinkah v 64 odstotkih in nevračljivihsteklenicah v 16 odstotki. V vračljivih steklenicahga kupuje le 12 odstotkov anketiranih.Glavni razlog za izbiro nevračljive embalažeje predvsem lagodna in preprosta uporaba,saj embalaže ni treba vračati v trgovino(48 odstotkov). Prav tako je ta embalaža priročnejšepakirana (38 odstotkov). Približnotretjina anketiranih se izogiba nakupu vračljiveembalaže, saj doma nima prostora zahranjenje steklenic, 12 odstotkov pa jih trdi,da je nevračljiva embalaža bolj higienična.Anketirani so kot najpomembnejši razlogza uporabo vračljive embalaže navajaliodgovoren odnos do okolja (73,5 odstotka),saj z embalažo, ki jo lahko vrnemo v trgovino,proizvedemo manj odpadkov in manj onesnažujemookolje. Približno četrtina uporabnikovvračljive embalaže se zanjo odloča tudi zaradinekoliko ugodnejše cene izdelkov.Cena bispremenilanakupno vedenjeGlavni dejavnik, ki bi neuporabnike vračljiveembalaže spodbudil k njeni uporabi,je cena. Kar 57 odstotkov tistih, ki ne kupujejovračljive embalaže, bi v primeru bistvenerazlike v ceni med vračljivo in nevračljivoembalažo spremenilo svoje nakupne navade.Na pogostejšo uporabo vračljive embalaže bivplivala tudi bolj praktična embalaža oziromabolj priročno pakiranje izdelkov (17 odstotkov).Enak odstotek anketiranih meni, da bina uporabo vračljive embalaže spodbudnovplivalo tudi ozaveščanje o ekološkem pomenuuporabe vračljive embalaže.Ker je cena bistven dejavnik za spremembonakupnega vedenja, smo preverili, kolikšnapodražitev izdelka v nevračljivi embalažioz. kolikšna razlika v ceni je potrebna, da bi seanketiranci odločili za nakup pijač v vračljiviembalaži. To mejo smo preverili posebej za vse,za raziskavo relevantne kategorije pijač.Če bi se cena pollitrske pločevinke piva obostalih nespremenjenih dejavnikih trga innakupnega odločanja zvišala za 3,7 odstotka(v času raziskave je to pomenilo podražitev z0,94 evra na 0,97 evra), bi približno petinasodelujočih, ki po obstoječih cenah kupujejopivo v pločevinkah, raje kupila pivo v pollitrskisteklenici. Ključna meja, pri kateri bi prišlo dopreobrata, in sicer da bi več ljudi kupovalo pivov steklenici kot v pločevinki, je 1,01 evra. Vtem primeru gre za podražitev pločevinke pivav višini 7,4 odstotka (7 centov na pločevinko).Pri tem bi seveda morala cena piva v stekleniciostati enaka.Da bi več ljudi posegalo tudi po drugih pijačahv vračljivi embalaži, bi se morale gaziranein negazirane vode v nevračljivi embalažipodražiti za približno 20 odstotkov glede naobstoječe cene; druge brezalkoholne gaziranepijače in ledeni čaji pa za okoli 14 odstotkov. Toseveda velja ob podmeni, da bi bile te pijače navoljo v obeh različicah embalaže.Iz raziskave je razvidno, da se Slovenci vglavnem ne odločajo za nakup pijač v vračljiviembalaži, ker ni bistvene razlike v ceni.Ob tem se kot umestno postavlja vprašanje, alismo res izkoristili vse možnosti, da bi zmanjševalikoličino nevračljive embalaže in analiziraliokoljske učinke uporabe vračljive embalaže.Vračljivesteklenice soprijazne okoljuŠtudije, ki so bile opravljene v zadnjih devetdesetihletih in na začetku leta 2000,kažejo, da je vpliv sistema vračljivih steklenicza pivo odvisen od deleža ponovno uporabljenihsteklenic in od števila njihovih kroženj vsistemu. Od teh dveh parametrov (ob pogojuenakih transportnih poti oziroma transportnihrazdalj) je odvisen tudi njihov celotenokoljski profil v primerjavi z nevračljivimi steklenicami).Pri 50-odstotnem deležu ponovnouporabljenih steklenic (skupaj s 50 odstotkinovih steklenic) je tako prispevek vračljivihsteklenic k učinku tople grede, acidifikaciji, fotokemičnemusmogu, količini toksičnih snoviter porabi energije in surovin že po drugemkroženju manjši v primerjavi s steklenicami zaenkratno uporabo.¹Pri tem velja izpostaviti dejstvo, da so sevračljivi sistemi izkazali primernejši zaokolje pri povprečnih transportnih razdaljahod 100 do 1000 kilometrov. To pomeni, da sobili vzpostavljeni lokalni sistemi vračljive embalažeokoljsko primernejši od nevračljivih.Vse to lahko tudi v Sloveniji nedvomno predstavljatržno oziroma konkurenčno prednostza domače proizvajalce piva in preostalih pijač.Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/50¹Vir: Gregor Radonjič, Embalaža in varstvo okolja,Založba Pivec, 2008Embalaža 53 13Obstoječa cenaSteklenica ...Pločevinka ...0,87 EUR0,94 EURcilji zbiranjastrošekzbiranja inpredelave zaproizvajalcepijač (embalažnina)natono prodanih0,5-litrskihpločevinkpodražitevza…cenapločevinke0,94 EURΔ cenepločevinkedelež pivakupljenega vsteklenicidelež pivakupljenega vpločevinkiOBSTOJEČE STANJEStanje 1 (napoved 2011) 40 % 193 EUR 3,7 % 0,97 EUR 0,03 18,0 82,0 18,0Stanje 2 (napoved 2010) 50 % 242 EUR 4,6 % 0,98 EUR 0,04 27,5 72,5 27,5Stanje 3 (napoved 2013) 60 % 290 EUR 5,5 % 0,99 EUR 0,05 36,0 64,0 36,0Stanje 4 (napoved 214) 70 % 338 EUR 6,5 % 1,00 EUR 0,06 49,5 50,5 49,5Stanje 5 (napoved 2015) 80 % 386 EUR 7,4 % 1,01 EUR 0,07 58,1 41,9 58,1Stanje 6 (napoved 2016) 90 % 435 EUR 8,3 % 1,02 EUR 0,08 59,5 40,5 59,5Stanje 7 15,0 % 1,08 EUR 0,14 72,5 27,5 72,5Stanje 8 25,0 % 1,18 EUR 0,24 79,7 20,3 79,7zmanjšanjedeleža piva,kupljenega vpločevinki,glede naobstoječestanjeTabela kaže na soodvisnost med ekonomskimi vzvodi in doseganjem okoljskih ciljev. Pri cilju zbiranja 70 odstotkov vseh pollitrskih pločevink piva bi se cenazbiranja dvignila za 6,5 odstotka; pri toliko povišani ceni bi se 50,5 odstotka potrošnikov odločilo za nakup piva v vračljivi steklenici. Danes ta odstotek znaša 16odstotkov. Če bi v Sloveniji sledili uvajanju tako imenovanega pravičnega stroška embalažnine, ko bi se za posamezne vrste ali skupine odpadne embalaže višinaembalažnine določila glede na dejanske stroške recikliranja ali predelave, bi potrošnika s tem tudi finančno spodbujali k nakupu pijače v vračljivi embalaži.oktoberoctober 2010