Revijo si lahko v celoti prenesete tukaj - Zelena Slovenija

oljša izolativnost: »Les ima sicer že po naravitake lastnosti, saj dvanajst ur zadržuje toplotoali mraz. Problem javnih objektov, predvsemvrtcev, je, da se med vikendom ne segrevajo inje ob ponedeljkih v njih mrzlo in vlažno. Zatomislim, da bodo v prihodnosti javni objektivečinoma leseni.«Primerjati jetreba hiše zenako energetskoučinkovitostjoTežko je primerjati ceno lesene in klasičnegradnje, ker postaja lesena gradnja učinkovitejša.Dobro izolirana klasična gradnjaporabi približno 10 litrov kurilnega olja nakvadratni meter, kar je štirikrat več kot lesenagradnja, ki porabi 2,5 litra kurilnega oljana kvadratni meter na leto. To pomeni, trdijov Jelovici, da lahko cenovno med seboj primerjamole hiše z enako energetsko učinkovitostjo.Če je torej občini pomembno, da imaobjekt, ki bo porabil malo energije, je klasičnograjen objekt zanjo cenovno enak ali dražji.Župan Občine Šentrupert Rupert Gole jepoudaril, da so se v občini zavestno odločili,da bodo zgradili nizkoenergijski lesenivrtec: »Verjamemo namreč, da sta učinkovitaraba energije in lokalna samooskrba pomembnitemi prihodnosti. Vsekakor z lesenim vrtcemomogočamo otrokom in osebju odličnobivalno in delovno okolje. Hkrati pa imaprojekt izjemno močan izobraževalni učinekv kontekstu trajnostne nizkoogljične gradnje,URE in OVE, saj vzpostavljamo konkretenprimer uporabe lokalnega energenta (lesnebiomase) in primer uporabe sončne energijeza proizvodnjo elektrike na strehi (sončnaelektrarna), ki bo realiziran v naslednjemletu.« Ravnateljica Osnovne šole ŠentrupertPolona Rugelj je izpostavila, da je leseni vrteckot nova ekološka pridobitev z okoljskegastališča za občane zelo pomembna: »Že predto gradnjo nas je občina okoljsko ozaveščala,kar prav gotovo pomeni velik prispevek kdrugačnemu razmišljanju o okolju. Občinasi prizadeva postati energetsko učinkovitain okolju prijazna, kar prav gotovo pozitivnovpliva tudi na otroke, učence in vzgojiteljskoosebje. Predstavljamo si, da bo bivanje v lesenemvrtcu prijazno in da bomo to občutili vsi,ki bomo tam bivali.«Država predpisujeplastična oknaLesena gradnja, pa čeprav se sliši nekolikonemogoče, ima daljšo življenjsko dobo,saj zagotavlja boljšo protipožarno in boljšoprotipotresno varnost. Leseni objekti so sicerPromocijaštirikrat lažji kot klasični, vendar je trebavedeti, da so ob potresu leseni objekti zaradidelovanja sil stabilnejši od kamnitih, klasičnozidanih. Zato povsod, kjer je potresno nevarno,zidajo lesene zgradbe, prav tako je tudi vsaprotipotresna obnova večinoma lesena. Obpožaru so ključni zlasti gradbeni materiali.»Naši materiali,« razlaga Gregor Banič, »večkot devetdeset minut preprečujejo razširitevognja, uporabljamo tudi negorljive izolativnemateriale, kot so kamena volna, betonskaiverna plošča in negorljivi knauf. Velika prednostso tudi lesena okna, ki v nasprotju s plastičnimine oddajajo strupenih plinov.Kot strokovnjak lahko izpostavim le dvaargumenta proti leseni gradnji: prvi je ta, dalesenega objekta ne moreš narediti sam, "samograditeljstvo"pa je v Sloveniji, predvsemna vasi, še vedno precej razvito. Drugi argumentpa so predsodki ljudi oziroma napačnepercepcije, da je les slab material, da ni trpežen,da takoj zgori, da ga ni mogoče ustreznoobdelati, da ni mogoče imeti želenih oblik,barvne fasade itd. Pri klasični gradnji opekedejansko nič ne izolirajo in je zato potrebnihveč oblog, kar posledično pomeni debelejšestene, s tem pa manj uporabne površine.Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/60USTVARJENA IZ VAŠIH SANJ[ HIŠA JELOVICA ]okolje 53 35oktoberoctober 2010