Revijo si lahko v celoti prenesete tukaj - Zelena Slovenija

ena pogodba, ena elektronska enota. Osnovnetri sestavne enote EETS sistema bodo: 1. uporabnik,2. operaterji EETS sistema in napravter 3. pobiralec cestnin (običajno upravljaveccestnega omrežja). Voznikom bo omogočeno,da prek ene elektronske naprave plačujejocestnino v kateri koli državi članici EU. Takonaj bi se poenotili sistemi za elektronsko pobiranjecestnine, zmanjšala količina denarnihtransakcij, izničili se bodo zamudni postopkiza občasne uporabnike sistema, pozitivniučinki pa bodo zlasti boljši pretok prometa,zmanjšanje zastojev pred cestninskimi postajamiin olajšanje mednarodnega transporta.2. Tovor inlogistikaOd vseh vrst transporta se promet težkihtovornih vozil danes najhitreje povečuje.Videti je tudi, da bosta naraščajoči trg transportadobrin in povezovanje evropskega gospodarstvapodpirala to rast tudi še kar nekajdesetletij. Največje ovire pri transportu dobrinso slabo stanje nekaterih cestnih omrežij,pomanjkanje mednarodne harmonizacijein kooordinacije transporta, spremljanja tovoraitd. ITS naj bi na tem področju ponudilifoto: Shutterstockpredvsem možnosti za optimiziranje poti tovora,poenotenje standardov za transport inspremljanje nevarnih snovi in »nadstandardnih«tovorov, podajanje informacij o prostihin varovanih parkirnih prostorih za tovornavozila ter nečlenjeno prehajanje tovora iz enevrste transporta na drugo (multimodalnost).3. Potovalneinformacije vrealnem časuEvropska unija želi zagotoviti evropskemupotniku potrebne informacije razumljivo,v harmonizirani obliki in v čim realnejšemčasu, kar vključuje informiranje o različnihmožnostih izbire transporta (npr. avtobus,vlak, trajekt ...) in o razmerah na cestah.Informiranje naj bi bilo poenoteno v celotniEU. Na tem območju naj bi ITS omogočili visokokakovostneinformacije, posredovane v jezikuposameznega potnika, ne glede na to, kjeje, informacije o nevarnih cestnih odsekih, nanivoju EU naj bi omogočili poenotenje oznakna elektronskih znakih za informiranje ali t. i.VMS (Variable Message Signs), v kombinaciji ssatelitskim sistemom bi bilo mogoče ponuditiinformacije o lokaciji itd.4. Projekt e-Callletu 2009 je bilo samo na evropskih cestahV v 1,15 milijona prometnih nesrečah ubitihpribližno 35.000 ljudi in ranjenih okrog 1,5milijona, kar je po statističnih ekonomskih izračunihznašalo dobrih 160 milijard evrov naleto. Z zbiranjem podatkov je bilo ugotovljeno,da lahko reševalne službe že s takojšnjimvedenjem o natančni lokaciji prometne nesrečeskrajšajo svoj reakcijski čas (t. i. »responsetime«) za 40 do 50 odstotkov. Projekt e-Callje evropski projekt, namenjen zmanjšanjuštevila mrtvih in poškodovanih v prometnihnesrečah. Pričakuje se, da bo ta projekt letnorešil približno 2.500 življenj, olajšal posledicepoškodb več tisoč poškodovancem ter omogočilprihranek kar 20 milijard evrov letno.V projekt je trenutno vključenih 20 držav EU.Sistem temelji na elektronskem varnostnemsistemu v vozilu, ki ob nesreči sproži klic naštevilko 112, sporoči natančno lokacijo vozilain hkrati odpre zvočni kanal za komunikacijo.Sistem se lahko sproži ročno ali samostojno,če je voznik nezavesten, in naj bi deloval nacelotnem območju EU, tudi če voznik ne govorilokalnega jezika.gornjimi štirimi prednostnimi aplikacijamiITS sta tesno povezani še dve področji,Zki sta hkrati tudi nujni za nemoten potek preostalihstoritev. To sta poenoteno »zbiranjein izmenjava osnovnih podatkov o prometuin prometni infrastrukturi« ter »evropskasatelitska navigacija EGNOS« kot predhodnicaevropskega satelitskega omrežja Galileo.Področje podatkov o prometu se vzpostavljaz dveh vidikov: 1. zbiranje podatkov za zagotavljanjeITS-storitev in 2. vzpostavljanjepoenotenih baz prometnih podatkov v EU,njihova izmenjava za potrebe upravljanjaomrežja TERN ali strokovnega raziskovanjana področju cestnega transporta. PrekEGNOS in pozneje Galilea želi EU ponuditirazlične možnosti uporabe satelitske navigacije,trenutno pa se aplikacije GNSS najboljspodbujajo v letalskem, cestnem, pomorskemtransportu in kmetijstvu.Situacija vSlovenijiTudi v Sloveniji spoznavamo prednosti ITSza lažji potek cestnega transporta, saj sonekatere aplikacije že nekaj časa v aktivniuporabi, zlasti na avtocestnem omrežju innekaterih delih hitrih in regionalnih cest. Grepredvsem za tehnologijo VMS (elektronskihopozorilnih tabel), sistemov za spremljanjevarnosti v predorih, sisteme za videospremljanjeprometa, ABC-sistem cestninjenjaje predstavljal zametek elektronskega cestninjenja,vsi poznamo storitve prometnihinformacij na radijskih postajah itd. Glavniproblem pri nas in v EU ostaja, da organizacijain uporaba ITS-storitev še ni ustrezno urejenav pravnih aktih in je odvisna bolj od zmožnosti,želja in interesov ponudnikov, torej podjetij,ki lahko priskrbijo ustrezno tehnologijo.Evropska unija je težavo že začela urejati zdvema krovnima dokumentoma, navedenimana začetku članka (Akcijski načrt EU za ITS inDirektiva za uvajanje ITS), Slovenija pa ji sledis prvimi aktivnostmi za sistemsko ureditevproblematike ITS pri nas, ki bo seveda usklajenaz evropsko.Namestosklepa (kritičenrazmislek o ITS)Velja povedati še nekaj besed o malo manjprivlačni strani novih tehnologij, to je otežavah, ki se lahko pojavijo ob njihovi implementaciji.Če odmislimo tehnično-tehnološketežave, ki se lahko pojavijo pri izdelavi, delovanjuin kompatibilnosti novih tehnologij,bomo morali biti po mojem mnenju še posebnoprevidni pri vključevanju ITS v osebna vozila.Posredovanje veliko različnih informacijo prometu na invaziven način (s piskanjem,utripanjem lučke, projiciranjem na vetrobranskosteklo – tehnologija Head Up Display aliHUD ...) utegne biti za voznika zelo moteče inoktoberoctober 201053 45logistika