oktoberoctober 2010 logistika 53 42Slovenski logističniholdingKdo bo strateški partner,to je vprašanjeBojan StojanovićAli je slovenski logistični sektorkos izzivom, ki ga pred njegapostavlja brzeča globalizacija,milijardne konsolidacije inprevzemi, novi konceptilogističnih storitev in načinovposlovanja? Sodeč po poslovnihrezultatih, ki jih dosegatanajvečji logistični družbi priSlovenskilogističniholdingnas, Slovenske železnice inIntereuropa, zagat ni malo.Boljšo sliko kaže Luka Koper,ki je že veliko bolje vpeta vmednarodne logistične tokovein poslovne procese ter takoupravičeno zaseda mesto enegaključnih pristanišč v severnemMediteranu in vstopno točko vEU za vrsto držav izvoznic.Na prvi pogled se zdi konsolidacija slovenskegalogističnega sektorja v Slovenski logističniholding (SLH) dobra. Majhni igralci natrgu prej ali slej začnejo životariti, saj ne morejoslediti ponudbi ekonomije obsega, ali pa jihvelika, globalna podjetja kupijo in integrirajo vsvojo poslovno strukturo. Seveda obstaja možnostnišnih storitev, ki jih <strong>lahko</strong> manjše podjetjeveliko bolje izkorišča, vendar je problem,da naša glavna logistična podjetja niti nisotako majhna, a le za slovenske razmere. Zatood deklarirane okretnosti, prilagodljivosti inponujanja nišnih storitev konec koncev ostanebore malo, menedžment pa večinoma šenaprej deluje po principu »bu<strong>si</strong>ness as usual«,pač kolikor dolgo gre. Ko ne gre več, sledi stečajali pri<strong>si</strong>lna poravnava, ki sta v zadnjem času vSloveniji postala že povsem običajna dogodka,ob katerih se nihče niti ne zdrzne več. Razenzaposlenih.Zato je treba idejo o SLH dodobra pogledatiz vseh mogočih strani in zagotovodolgoročno. Obstajajo namreč argumenti zain proti. Problem je v tem, da imajo približnoisto težo, zato se je zelo težko odločiti za enoali drugo možnost. Seveda ne smemo pozabitina zelo pomemben podatek: idejni vodja projekta,Hartmut Mehdorn, je v Slovenijo prišelreševat Slovenske železnice. Osnovna naloga,zaradi katere ga je predsednik vlade BorutPahor pripeljal kot svetovalca Vlade RS, je rešitiin prestrukturirati Slovenske železnice, dabodo prenehale delati izgubo, ki obremenjujeproračun in s tem posredno vse državljane,predvsem pa, da bo postavljena nova razvojnavizija. Po Mehdornovem predlogu bi državamorala odkupiti deleže preostalih delničarjevv Luki Koper in Intereuropi ter obe družbipovezati s Slovenskimi železnicami v holding.Zamisel o povezavi pristaniške, logistične inprevozniške dejavnosti omogoča, da bi na trgu<strong>lahko</strong> ponudili popoln proizvod, vabljiva pa jetudi ocenjena vrednost <strong>si</strong>nergij in prihrankov.Po Mehdornovi oceni bi združitev pomenilaposlovne <strong>si</strong>nergije v vrednosti približno 20milijonov evrov (integracija poslovnih funkcijin storitev, večja produktivnost in ekonomičnost,nižji stroški financiranja, proizvodnadiverzifikacija ipd.), ki bi se pozneje povzpelena 40 milijonov evrov na leto, pa tudi prihranekpribližno 50 milijonov evrov zaradi črtanjapodvojenih naložb. Eno izmed ne povsemstranskih vprašanj pa je, ali je boljše horizontalnopovezovanje ali takoj vertikalno. Vladnosrečanje na Brdu ni dalo vseh odgovorov, a prvipolčas so akterji odigrali na odprtem igrišču.Slovenske železnice vsekakor potrebujejosvež zagon in novo vizijo. Ali je to mogočedoseči prek združitve v SLH in seveda ne naškodo drugih podjetij, ki bi se združila v holding,smo povprašali Luko Koper, Intereuropoin Slovenske železnice.foto: arhiv podjetja
Luka Koper, Uprava in nadzorni svetdružbe Luka Koper:Na podlagi do zdaj predstavljenih gradiv,razprav, predstavitev in drugih znanihdejstev glede projekta slovenski logističniholding se nadzorni svet in uprava družbe nemoreta pozitivno opredeliti do predlaganegaprojekta. Predlogi, ki so jih pripravili tujisvetovalci, ne odgovarjajo na vprašanja, ki soključna za Luko Koper, kot so na primer nevtralnostpristanišča, konce<strong>si</strong>jsko razmerje z državo,protimonopolna zakonodaja in podobno.Predlogi ne dajejo konkretnih odgovorov nitiglede predvidenih <strong>si</strong>nergij, ki temeljijo samona potencialnih poslih, medtem ko finančnih<strong>si</strong>nergij sploh ni pričakovati.Luka Koper je uspešno podjetje, kar dokazujejofizični in finančni kazalniki. Njen cilj jemednarodna konkurenčnost, kar <strong>lahko</strong> dosežele z nevtralnim obravnavanjem vseh členov vlogistični verigi. Kakršno koli kapitalsko povezovanjev logističnem holdingu je v tem trenutkuvprašljivo, saj je že samo zamisel naletela nanegativen odziv pri poslovnih partnerjih, zatoje realno pričakovati, da bi se z uresničitvijoholdinga ti preselili v sosednja, konkurenčnapristanišča.Luka Koper že danes dobro sodeluje sSlovenskimi železnicami in z Intereuropoin na področju skupnih tržnih in prodajnihaktivnosti je še veliko manevrskega prostora,ki ga je mogoče izkoristiti tudi brez kapitalskegapovezovanja. Nadzorni svet in upravadružbe bosta dokončno mnenje sprejela napodlagi konkretnega predloga o ustanovitvislovenskega logističnega holdinga, sta papripravljena še naprej tvorno sodelovati pripripravi strokovnih analiz.Dr. Damjana Jerman, Intereuropa:Zavedati se je treba, da slovenska logistikadeluje na relativno omejenem gospodarskemprostoru, prek katerega potujejopredvsem tranzitni blagovni tokovi, ki <strong>lahko</strong>na ciljna tržišča pridejo tudi po alternativnihpoteh. Za nadaljnjo rast slovenskega logističnegaprostora je torej ključno, da je odprt zakonkurenco, kar pomeni, da imajo do logističneinfrastrukture dostop v<strong>si</strong> zaintere<strong>si</strong>ranipartnerji. Zato je vitalnega pomena, da LukaKoper ostane nevtralna in ponudi dostop dopristaniške infrastrukture kar največjemuštevilu ladjarjev, železniškim operaterjem inšpediterjem, in <strong>si</strong>cer pod enakimi pogoji, karzagovarja tudi EU.Strateškega pomena za Intereuropo je zagotavljanjecelovitih logističnih rešitevnašim kupcem. Skladno z zahtevami našihkupcev <strong>si</strong> moramo zagotoviti odprta vrata dopartnerstev, ki nam omogočajo dostop do tržišč,kjer nismo prisotni z lastno družbo, oziromado proizvodov, ki jih sami nimamo. Teganam SLH ne omogoča oziroma nas pri tem celoomejuje. Alternativa povezovanju v SLH jetorej povezovanje s strateškim partnerjem, kibi z infrastrukturo Intereurope in s tržnim položajemprepoznal svoje interese na Balkanu.Igor Hribar, Slovenske železnice:Ustanovitev slovenskega logističnegaholdinga pomeni veliko priložnost zaslovenski transportni sektor in za celo gospodarstvo,saj je prav logistika ena od strateškihprednosti slovenskega gospodarstva. Tovornivlaki Slovenskih železnic že danes prepeljejokar okrog 60 odstotkov tovora Luke Koper,Intereuropa pa je eden naših najpomembnejšihposlovnih partnerjev. Z združitvijo v holdingbi Luka Koper, Intereuropa in Slovenskeželeznice ter morebitni drugi člani holdinga<strong>lahko</strong> uspešneje konkurirali na globalnemlogističnem tržišču. Uporabnikom <strong>lahko</strong> logističniholding ponudi resnično celovito logističnostoritev, kakršno pričakujejo. Danesposamezna podjetja to težko zagotavljamo in<strong>si</strong> na nekaterih področjih brez potrebe konkuriramo.Na drugi strani pa bi z združevanjemzdaj podvojenih funkcij in investicij tudioptimizirali poslovanje in dosegli precejšnjeprihranke. Na Slovenskih železnicah logističniholding vidimo kot možnost usklajenegarazvoja slovenske logistike, ne kot oblikolastne sanacije. Prestrukturiranje Slovenskihželeznic že poteka in ni odvisno od logističnegaholdinga. Vsekakor pa pričakujemo, da bise Slovenske železnice s <strong>si</strong>nergijami v slovenskemlogističnem holdingu laže vključevale vevropske logistične tokove.Kaj bo torej naslednja poteza snovalcevin predlagateljev ideje o SLH? HartmutMehdorn je med drugim izjavil, da idejo logističnegaholdinga v<strong>si</strong> kritizirajo, alternative pane pokaže nihče. Novo, vertikalno povezavoutemeljuje predvsem z dodatnimi prednostmiza vsakega partnerja posebej, hkrati pa vintervjuju za Delo omenja nacionalni razvojniprogram, ki bi moral do leta 2023 zagotovitiza vlaganja v logistiko od tri do štiri milijardeevrov. Z argumenti tudi zavrača misel, da binajprej ozdravili Slovenske železnice, saj se ponjegovem zamujenega časa ne bo dalo nadomestiti.Čas je za premik, meni.Kakšna bo odločitev o Slovenskem logističnemholdingu, je najbrž res vprašanje zamilijon evrov. Ali pa morda ne, če zdajšnje razpravedodatno požlahtnimo z ozadji, o katerihse <strong>lahko</strong> ugiba. A da so, ni dvoma. Pa najbrž toni ključno.Vendar je bistveno vprašanje, kakšna najbo razvojna strategija najpomembnejšihslovenskih logistov, ki ne morejo spregledati,katere širše evropske logistične poti se snujejo,ali pa so jim nekatere države zelo blizu. Kje je vteh povezavah <strong>Slovenija</strong>? Kdo bo strateški partner,ki bo Slovenski logistični holding umestilv osrednje evropske logistične koncepte intokove? Ali je vse to znano?oktoberoctober 201053 43logistika