Revijo si lahko v celoti prenesete tukaj - Zelena Slovenija

azlike med proizvodnjo in potrošnjo izpadeliz sinhronizma, kar bi povzročilo razpad sistemaoziroma električni mrk. Zato in zaradištevilnih drugih zahtev mora biti elektroenergetskisistem skrbno načrtovan in voden.Pri vodenju sistema pomagajo t. i. sekundarnisistemi, ki omogočajo med drugimi sprotnemeritve pomembnih veličin, avtomatizacijoin daljinsko vodenje sistema iz računalniškopodprtih centrov vodenja, in opravljajo šeštevilne zaščitne funkcije, ki preprečijo aliomejijo škodo ob nepredvidenih dogodkih aliokvarah.Principi načrtovanja, obratovanja in vodenjaelektroenergetskega sistema souveljavljeni že več desetletij, nove zahtevepo povečanju deleža proizvodnje energije izobnovljivih virov, zahteve po spodbujanjuučinkovite rabe energije, ekonomika in novetehnologije, ki prihajajo – na primer električniavtomobili – pa prinašajo potrebo pospremembi nekaterih konceptov in potrebopo razvoju novih tehnologij, ki bodo omogočilezanesljivo in varno delovanje sistema terkakovostno oskrbo odjemalcev tudi v prihodnje.Govorimo o novih konceptih in tehnologijah,ki jih prinašajo t. i. pametna omrežja,imenovana tudi aktivna omrežja ali s tujko»SmartGrids«.Pametna omrežja prinašajo nove rešitvetemelječe na sodobnih informacijskihkomunikacijskih tehnologijah, ki nadgrajujejoobstoječe sekundarne sisteme, omogočajoprenos še več informacij med elementi elektroenergetskegasistema, kot so razni senzorjiin merilniki za merjenje pomembnih veličin,detektorji okvar in naprave za avtomatskoodpravo napak, sodobni sistemi za avtomatizacijoin daljinsko vodenje sistema ipd.Predvsem pa uvedejo prenos informacij tudiza nizkonapetostno distribucijsko omrežje, kije bilo do zdaj neinformatizirano, in prinašajokončnim uporabnikom številne nove storitve,kot je na primer spremljanje porabe preksistema novih elektronskih števcev porabeenergije – t. i. pametnih števcev.Odprta možnostza hranilnikeenergijezadnjem času se močno spodbuja proizvodnjaelektrike iz obnovljivih virov energi-Vje, zato hitro narašča število malih proizvodnihenot, kot so na primer sončne elektrarne,vetrne elektrarne, naprave za soproizvodnjotoplote in električne energije ipd. Koristi tehenot so med drugimi uporaba obnovljivihvirov (sonce, veter ...), lokalna proizvodnjabliže odjemalcem, kar zmanjša prenosnepoti in s tem izgube energije zaradi segrevanjavodov in izgub pri transformaciji. Kerpa se te enote priključujejo na distribucijskoomrežje, ki pa – sploh na nizkonapetostnemomrežju – za to ni bilo načrtovano, prinašajov omrežje težave, ki se lahko odražajo v slabšizanesljivosti in kakovosti oskrbe z električnoenergijo. Poleg tega se lahko njihova proizvodnjazelo hitro spreminja, saj je odvisnaod razpoložljivosti primarnega vira energije(npr. spreminjanje jakosti vetra, osončenjaipd.) Pametna omrežja prinašajo nove rešitveza reševanje teh težav: te enote opremijo z inteligentniminapravami za daljinsko vodenjein jih povežejo v skupen informacijski sistem,ki se imenuje »virtualna elektrarna«. Ti viritako niso več prepuščeni sami sebi, temvečso optimalno vodeni glede na potrebe in stanjev elektroenergetskem sistemu, kar se zalastnike virov in upravljavce omrežij odražatudi v ekonomiki.naraščajočim številom obnovljivih virov,Z katerih obratovanje ni vedno predvidljivo(npr. težko je zanesljivo napovedati, kako bopihal veter in posledično proizvodnjo vetrnihelektrarn, podobno je s sončnimi elektrarnami),narašča tudi potreba po hranjenjuenergije. S konceptom pametnih omrežij bomogoča tudi vključitev velikega števila manjšihhranilnikov energije, ki se že pojavljajo natrgu, v omrežje.Odjemalec najmodro upravljapraksoUčinkovita raba električne energije je odvisnatudi od obremenitve elektroenergetsegasistema. Najmanj učinkovito rabimoenergijo takrat, ko je sistem zelo obremenjen.Takrat so največje izgube v prenosu energijeprek omrežja; v sistem je treba vključiti dodatnerezervne elektrarne, ki so praviloma boljobremenjujoče za okolje in proizvajajo elektrikopo višjih cenah, ali pa moramo elektrikouvažati iz sosednjih držav. V obdobju velikihobremenitev je zato dobro spodbuditi odjemalce,da zmanjšajo porabo. Tak ukrep imenujemo»upravljanje porabe«. Odjemalec, ki bo pripravljenprilagajati svojo porabo razmeram velektroenergetskem sistemu, si bo s tem lahkobistveno znižal stroške oskrbe z električnoenergijo, hkrati pa pomagal elektroenergetskemusistemu pri učinkoviti rabi obstoječihkapacitet in s tem k zniževanju stroškov.Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/61Promocijaoktoberoctober 2010okolje 53 37