Revijo si lahko v celoti prenesete tukaj - Zelena Slovenija

Luka Koper, Uprava in nadzorni svetdružbe Luka Koper:Na podlagi do zdaj predstavljenih gradiv,razprav, predstavitev in drugih znanihdejstev glede projekta slovenski logističniholding se nadzorni svet in uprava družbe nemoreta pozitivno opredeliti do predlaganegaprojekta. Predlogi, ki so jih pripravili tujisvetovalci, ne odgovarjajo na vprašanja, ki soključna za Luko Koper, kot so na primer nevtralnostpristanišča, koncesijsko razmerje z državo,protimonopolna zakonodaja in podobno.Predlogi ne dajejo konkretnih odgovorov nitiglede predvidenih sinergij, ki temeljijo samona potencialnih poslih, medtem ko finančnihsinergij sploh ni pričakovati.Luka Koper je uspešno podjetje, kar dokazujejofizični in finančni kazalniki. Njen cilj jemednarodna konkurenčnost, kar lahko dosežele z nevtralnim obravnavanjem vseh členov vlogistični verigi. Kakršno koli kapitalsko povezovanjev logističnem holdingu je v tem trenutkuvprašljivo, saj je že samo zamisel naletela nanegativen odziv pri poslovnih partnerjih, zatoje realno pričakovati, da bi se z uresničitvijoholdinga ti preselili v sosednja, konkurenčnapristanišča.Luka Koper že danes dobro sodeluje sSlovenskimi železnicami in z Intereuropoin na področju skupnih tržnih in prodajnihaktivnosti je še veliko manevrskega prostora,ki ga je mogoče izkoristiti tudi brez kapitalskegapovezovanja. Nadzorni svet in upravadružbe bosta dokončno mnenje sprejela napodlagi konkretnega predloga o ustanovitvislovenskega logističnega holdinga, sta papripravljena še naprej tvorno sodelovati pripripravi strokovnih analiz.Dr. Damjana Jerman, Intereuropa:Zavedati se je treba, da slovenska logistikadeluje na relativno omejenem gospodarskemprostoru, prek katerega potujejopredvsem tranzitni blagovni tokovi, ki lahkona ciljna tržišča pridejo tudi po alternativnihpoteh. Za nadaljnjo rast slovenskega logističnegaprostora je torej ključno, da je odprt zakonkurenco, kar pomeni, da imajo do logističneinfrastrukture dostop vsi zainteresiranipartnerji. Zato je vitalnega pomena, da LukaKoper ostane nevtralna in ponudi dostop dopristaniške infrastrukture kar največjemuštevilu ladjarjev, železniškim operaterjem inšpediterjem, in sicer pod enakimi pogoji, karzagovarja tudi EU.Strateškega pomena za Intereuropo je zagotavljanjecelovitih logističnih rešitevnašim kupcem. Skladno z zahtevami našihkupcev si moramo zagotoviti odprta vrata dopartnerstev, ki nam omogočajo dostop do tržišč,kjer nismo prisotni z lastno družbo, oziromado proizvodov, ki jih sami nimamo. Teganam SLH ne omogoča oziroma nas pri tem celoomejuje. Alternativa povezovanju v SLH jetorej povezovanje s strateškim partnerjem, kibi z infrastrukturo Intereurope in s tržnim položajemprepoznal svoje interese na Balkanu.Igor Hribar, Slovenske železnice:Ustanovitev slovenskega logističnegaholdinga pomeni veliko priložnost zaslovenski transportni sektor in za celo gospodarstvo,saj je prav logistika ena od strateškihprednosti slovenskega gospodarstva. Tovornivlaki Slovenskih železnic že danes prepeljejokar okrog 60 odstotkov tovora Luke Koper,Intereuropa pa je eden naših najpomembnejšihposlovnih partnerjev. Z združitvijo v holdingbi Luka Koper, Intereuropa in Slovenskeželeznice ter morebitni drugi člani holdingalahko uspešneje konkurirali na globalnemlogističnem tržišču. Uporabnikom lahko logističniholding ponudi resnično celovito logističnostoritev, kakršno pričakujejo. Danesposamezna podjetja to težko zagotavljamo insi na nekaterih področjih brez potrebe konkuriramo.Na drugi strani pa bi z združevanjemzdaj podvojenih funkcij in investicij tudioptimizirali poslovanje in dosegli precejšnjeprihranke. Na Slovenskih železnicah logističniholding vidimo kot možnost usklajenegarazvoja slovenske logistike, ne kot oblikolastne sanacije. Prestrukturiranje Slovenskihželeznic že poteka in ni odvisno od logističnegaholdinga. Vsekakor pa pričakujemo, da bise Slovenske železnice s sinergijami v slovenskemlogističnem holdingu laže vključevale vevropske logistične tokove.Kaj bo torej naslednja poteza snovalcevin predlagateljev ideje o SLH? HartmutMehdorn je med drugim izjavil, da idejo logističnegaholdinga vsi kritizirajo, alternative pane pokaže nihče. Novo, vertikalno povezavoutemeljuje predvsem z dodatnimi prednostmiza vsakega partnerja posebej, hkrati pa vintervjuju za Delo omenja nacionalni razvojniprogram, ki bi moral do leta 2023 zagotovitiza vlaganja v logistiko od tri do štiri milijardeevrov. Z argumenti tudi zavrača misel, da binajprej ozdravili Slovenske železnice, saj se ponjegovem zamujenega časa ne bo dalo nadomestiti.Čas je za premik, meni.Kakšna bo odločitev o Slovenskem logističnemholdingu, je najbrž res vprašanje zamilijon evrov. Ali pa morda ne, če zdajšnje razpravedodatno požlahtnimo z ozadji, o katerihse lahko ugiba. A da so, ni dvoma. Pa najbrž toni ključno.Vendar je bistveno vprašanje, kakšna najbo razvojna strategija najpomembnejšihslovenskih logistov, ki ne morejo spregledati,katere širše evropske logistične poti se snujejo,ali pa so jim nekatere države zelo blizu. Kje je vteh povezavah Slovenija? Kdo bo strateški partner,ki bo Slovenski logistični holding umestilv osrednje evropske logistične koncepte intokove? Ali je vse to znano?oktoberoctober 201053 43logistika