Edvard KardeljPrvi oče UDBERojen je bil v delavski druţini v Ljubljani. Leta 1926 se je kot 16 letnik včlanil vmladinsko organizacijo jugoslovanskih komunistov (SKOJ), dve leti kasneje je postalčlan Komunistične partije Jugoslavije (KPJ). Leta 1929 je končal učiteljišče, a učiteljskesluţbe ni nikoli nastopil. Zaradi aktivnega delovanja v prepovedani stranki KPJ je bilfebruarja 1930 v Beogradu aretiran in obsojen na dve leti ječe. Po izpustitvi iz zapora seje leta 1932 vrnil v Ljubljano, kjer so ga imenovali za člana novega Pokrajinskegakomiteja KPJ za Slovenijo. Po tem, ko so nekateri starejši vodilni slovenski komunistiizstopili ali bili izločeni iz KPJ je Edvard Kardelj skupaj z Borisom Kidričem in FrancemLeskoškom postal eden od članov novega vodstva slovenskih komunistov.Kardelj je propagiral boj proti kapitalizmu, imperializmu, parlamentarnim demokracijamin podpiral Stalinovo politiko in politični sistem Sovjetske zveze. Leta 1935 se je izLjubljane preselil v Sovjetsko zvezo. V Moskvi je delal za Kominterno in bil skupaj zJosipom Brozom Titom in Aleksandrom Rankovićem član NKVD. Po tem, ko je Stalinukazal likvidacije vseh najpomembnejših članov Centralnega komiteja Komunističnepartije Jugoslavije (CK KPJ) kot so Filip Filipovič, Sima Markovič in Milan Gorkič soKardelja oprostili vseh obtoţb. Stalin je Josipa Broza Tita imenoval za novega voditeljaKPJ, člani novega vodstva so postali še Edvard Kardelj, Aleksandar Ranković, MilovanĐilas in Franc Leskošek. Leta 1937 se je novo vodstvo KPJ iz Moskve vrnilo vJugoslavijo, s ciljem priprave oboroţenega drţavnega prevrata, rušenjem izvoljeneoblasti in izvedbo komunistične revolucije. Po vrnitvi je s podporo KPJ odstranil izvodstva slovenskih komunistov vse predvojne člane in postal nov vodja Pokrajinskegakomiteja KPJ za Slovenijo. Aprila 1937 je na Čebinah organiziral sestanek, na kateremso ustanovili Komunistično partijo Slovenije (KPS) kot sestavni del Komunistične partijeJugoslavije (KPJ). Propagiral je boj proti zahodnim demokracijam, fašistični Italiji,nacistični Nemčiji. Po podpisu pakta med Stalinom in Hitlerjem o nenapadanju, je kotsekretar KPS skupaj s Titom opustil obtoţbe proti fašizmu in nacizmu ter se usmeril vboj proti kapitalizmu, imperializmu, Franciji, Veliki Britaniji in ZDA. Po napadu Nemčijein njenih zaveznikov na Jugoslavijo, 6. aprila 1941, se skupaj s Titom, po naročilu izMoskve ni ţelel opredeliti o okupaciji Jugoslavije. 27. aprila 1941 je bil eden odpobudnikov ustanovitve Protiimperialistične fronte. Kljub okupaciji Jugoslavije s stranisil osi KPJ tedaj še ni imela za cilj osvoboditve izpod okupatorja. Šele po napadu naSovjetsko zvezo je Kardelj pozval k oboroţenemu odporu proti okupatorju inpredstavnikom drugih slovenskih političnih strank.
Protiimperialistično fronto so preimenovali v Osvobodilno fronto. Z Dolomitsko izjavo jeKPS izsilila vodilno vlogo v OF in s tem ustvarila podlago za onesposobitev političnihnasprotnikov in izvedbo komunistične revolucije.V tem obdobju je bil Kardelj neposredno ali posredno odgovoren za umorepolitičnih nasprotnikov, t.i. "razrednih sovraţnikov" oz. premoţnih alivplivnih posameznikov in celo sodelavcev iz lastnih vrst, ki so jih izvajalipripadniki KPS.V času druge svetovne vojne je bil politični in ideološki vodja slovenskih partizanskihenot. Bil je član Vrhovnega štaba NOV in POJ. Kot odposlanec se je udeleţil Zboraodposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Po koncu vojne maja 1945 je bil Kardelj sTitom in Rankovićem eden od organizatorjev obračuna s sodelavci okupatorjev,civilistov in političnih nasprotnikov. Na različnih krajih Jugoslavije je bilo po ocenah izleta 2001 do decembra 1945 ubitih pribliţno 190.000 Jugoslovanov, vključno s pribliţno12.400 ljudmi slovenske narodnosti.Edvard Kardelj je bil od leta 1946 do 1948predsednik kontrolne komisije, v letih od 1948 do 1953 zunanji minister Jugoslavije,leta 1949 so ga zaradi političnih zaslug imenovali za častnega člana Slovenskeakademije znanosti in umetnosti (SAZU). Leta 1953 je postal predsednik izvršnegasveta Jugoslavije, kasneje predsednik jugoslovanske ljudske skupščine in do smrtizasedal najvišje funkcije v drţavni oblasti. Bil je najvišji in najvplivnejši funkcionarZveze komunistov Slovenije (KPS) in Zveze komunistov Jugoslavije (KPJ). Leta 1960 soga imenovali za rednega člana Srbske akademije znanosti in umetnosti (SANU). Leta1978 ga je Ekonomska fakulteta v Ljubljani, čeprav ni imel univerzitetne izobrazbe,imenovala za izrednega profesorja za področje marksistične politične ekonomije. KPJ,KPS, jugoslovanske in slovenske oblasti so ga odlikovale z vsemi takrat obstoječiminajvišjimi drţavnimi odlikovanji, kot so: red narodnega heroja, red junakasocialističnega dela, red ljudske osvoboditve, red partizanske zvezde I. stopnje, redzaslug za ljudstvo I. stopnje, red bratstva in enotnosti I. stopnje, red za hrabrost inpartizanska spomenica 1941.Poročen je bil s Pepco Kardelj, sestro slovenskega politika Ivana Mačka - Matije.V bivšem reţimu so v Sloveniji po Kardelju poimenovali mnogo objektov, ustanov, ulicin naselij. Med leti 1979 in 1990 je nosila njegovo ime tudi Univerza v Ljubljani, in sicerUniverza Edvarda Kardelja v Ljubljani. Po razpadu reţima so večino objektovpreimenovali, nekateri objekti (npr. Kardeljeva ploščad v Ljubljani) pa so še ohranilinjegovo ime.vir: Wapedija
- Page 1: KDO NAM PIJE NAŠO SRČNO KRI?KDO S
- Page 5 and 6: Zločinec Maček se je skoraj zjoka
- Page 7 and 8: UDBA (srbohrvaško Uprava drţavne
- Page 9 and 10: h. 15696 - stevilke dosjejev posebn
- Page 12 and 13: Janez KocijančičPolitik, poslanec
- Page 15 and 16: Rojen 13.12.1944. Drugih ţivljenje
- Page 17 and 18: Barbara Brezigar-0000198-07363Barba
- Page 19 and 20: Lev KreftLEO Kreft, politik, poslan
- Page 21 and 22: Zmago JelinčičPlemenitiRodil se j
- Page 23 and 24: Borut Miklavčič-0001008-00000Dane
- Page 25 and 26: Politolog, pedagog, diplomat in pol
- Page 27 and 28: Novinarka in sociologinja, * 5. mar
- Page 29 and 30: Miha BrejcMihael (v javnosti znan t
- Page 31 and 32: Politik in ekonomist, * 4. december
- Page 33 and 34: Politik, ekonomist in partizan, * 4
- Page 35 and 36: Miroslav »Miro« Cerar, slovenski
- Page 37 and 38: Boris ŢnidaričDelal je v policiji
- Page 39 and 40: Radoslav Bohinc-0000198-32784Politi
- Page 41 and 42: Politik, diplomat, podjetnik in pis
- Page 43 and 44: Franci ZavrlRojen 3.1.1962, psiholo
- Page 45 and 46: Rodil se je leta 1958 v Celju in ot
- Page 47 and 48: Rojen 09.01.1950. Drugih ţivljenje
- Page 50 and 51: Politolog in politik * 3. december
- Page 52 and 53:
Marjan Podobnik-0000198-28267Politi
- Page 54 and 55:
Rojen 22. 9. 1949 v Kamniku. Ţe v
- Page 56 and 57:
Janez Koţelj-0020000-00000oznaka z
- Page 58 and 59:
Boţo RepeZgodovinar, 6. marec 1956
- Page 60 and 61:
Tone (Anton) JerovšekRojen 24. 12.
- Page 62 and 63:
Dušan KumerPolitik in poslanec, *
- Page 64 and 65:
Boris ŠuštaršičRojen junija 194
- Page 66 and 67:
Anton StresDuhovnik, teolog, filozo
- Page 68 and 69:
Slovenski politik, poslanec in kmet
- Page 70 and 71:
Slovenski jezikoslovec, * 11. oktob
- Page 72 and 73:
V javnosti poznan kot Ivo Vajgl. Po
- Page 74 and 75:
Zdravnik in športni reporter, * 28
- Page 76 and 77:
Niko TošNiko Toš(1934), dipl. pra
- Page 78 and 79:
Bolj poznan kot Mirko, slovenski od
- Page 80 and 81:
Adi SmolarSlovenski kantavtor in pe
- Page 82 and 83:
Rojen 01.02.1952 v Tešanovcih. Dru
- Page 84 and 85:
Rudi RizmanSociolog. Rojen 1944 v S
- Page 86 and 87:
Walter WolfKanadski poslovneţ avst
- Page 88 and 89:
Slovenski rimskokatoliški teolog,
- Page 90 and 91:
Humorist in novinar, * 12. april 19
- Page 92 and 93:
Joţe Vogrinc-0013588-00000stevilke
- Page 94 and 95:
Jurij Gustinčič-0013547-00000stev
- Page 96 and 97:
Rojen 8. februarja 1939 v Rajndolu
- Page 98 and 99:
Rojen 10.09. 1950. Drugih ţivljenj
- Page 100 and 101:
Rojen 04.07. 1941. Drugih ţivljenj
- Page 102 and 103:
Franc HočevarOd leta 2005 do 2007
- Page 104 and 105:
Ivan SvetlikRojen 4. septembra 1950
- Page 106 and 107:
Rojen 12.04.1944 v Dolah pri Suhorj
- Page 108 and 109:
Politik, poslanec in pravnik, * 7.
- Page 110 and 111:
Janez J. Švajncer-0055000-00000ozn
- Page 112 and 113:
Rojen 03.03.1951 v Ljubnem ob Savin
- Page 114 and 115:
Rešitev!
- Page 116 and 117:
ZAKONo Odpravi Privilegijev Sociali
- Page 118 and 119:
Reke in drugod, vendar so ob odprtj
- Page 120 and 121:
7. členS tem zakonom se ukinjajo d
- Page 122 and 123:
VI. KONČNA DOLOČBA10. členTa zak
- Page 124:
SE NADALJUJE…April 2010Predstavit