prezentacija-udba

Alojzij Šuštar-0011068-00000Ljudsko šolo je obiskoval v Trebnjem, po končanem petem razredu, pa so ga staršizaradi izredne nadarjenosti poslali v današnjo škofijsko gimnazijo v Šentvidu, kjer jeleta 1940 maturiral z odliko.Po maturi je na Teološki fakulteti končal prvi letnik filozofskega študija. Jeseni leta1941 ga je ljubljanski škof Gregorij Roţman poslal v Rim, kjer je na papeški univerziGregoriani pridobil licenciat iz filozofije in doktorat iz teologije. 27. oktobra 1946 so gav Rimu posvetili v duhovnika.Zaradi tuberkuloze je odšel na zdravljenje v Švico. Churski škof ga je nastavil zakaplana v kraju (1949–1951), nato pa je postal profesor filozofije in verouka na licejuMaria Hilf v Schwyzu (1951–1963). Nastopil je še v več sluţb in predaval na različnihtečajih po Švici, Nemčiji, Avstriji, Italiji in Franciji. Od 1971 do 1976 je bil stalni tajnikSveta evropskih škofovskih konferenc (CCEE) s sedeţem v St. Gallnu.Leta 1977 se je vrnil domov. Dne 23. februarja 1980 ga je papeţ Janez Pavel II.imenoval za ljubljanskega nadškofa in metropolita. Škofovsko posvečenje je prejel 13.aprila 1980 v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja.Ob 10. obletnici osamosvojitve je Šuštar prejel najvišje drţavno odlikovanje zapomembno vlogo pri osamosvajanju Slovenije. V utemeljitvi podelitve Zlategačastnega znaka svobode RS je zapisano, da je kot ljubljanski nadškof in slovenskimetropolit s svojim osebnim prizadevanjem, pogumno drţo in jasnim predstavljanjemresnice o slovenski stvari v svetu nenadomestljivo prispeval k uresničitvi plebiscitneodločitve in k mednarodnemu priznanju naše drţave. Leta 1998 je postal tudi častnimeščan mesta Ljubljana.Leta 1997 je nadškofa Šuštarja nasledil kardinal Rode. Umrl je 29. junija 2007 vZavodu svetega Stanislava v Šentvidu, kjer je ţivel in deloval od upokojitve dalje.Vir: Wikipedija