prezentacija-udba

Franc Rode-0010918-00000Danes: kardinalDuhovnik, ljubljanski nadškof, ljubljanski metropolit, lazarist, kardinal, * 23.september 1934, Rodica. Po koncu druge svetovne vojne je z mnogimi Slovenciodšel v Argentino, kamor se mu je uspelo umakniti. Študiral je v Buenos Airesu,kjer je vstopil k lazaristom. Po devetletnem študiju filozofije je odšel na študij vRim, kjer je študiral teologijo. Študij je nadaljeval v Parizu, kjer je leta 1963promoviral za doktorja teologije. Njegova disertacija nosi naslov Le miracle dans lacontroverse modérniste, obravnava pa modernistično gibanje v Cerkvi.Leta 1965 se je vrnil v domovino in delal dve leti na pastoralnem področju. Leta1968 je postal honorarni predavatelj veroslovja in misiologije na Teološki fakultetiv Ljubljani. Pozneje je prevzel še predavanja iz modernega ateizma. Leta 1971 jenapredoval v docenta in začel predavati osnovno bogoslovje ter leta 1976 postalizredni profesor. Kot strokovnjak je bil leta 1973 imenovan za konsultatorjaTajništva za neverne v Rimu. Od leta 1977 je bil član podobnega tajništva priJugoslovanski škofovski konferenci. Bil je tudi provincial slovenskih lazaristov,urednik revije Znamenje in Bogoslovnega vestnika. Mohorjeva druţba je leta 1978izdala njegovo knjigo Ţiva verstva, v Tinjah na Koroškem pa je izšel njegov Uvod vmoderni ateizem. Veliko je deloval na teoloških tečajih za laike in predavanjih zaštudente. Ljubljansko nadškofijo je vodil od 1997 do 2004.Papeţ Benedikt XVI. je 22. februarja leta 2006 sporočil, da ga je imenoval zakardinala, kar je izvršil na konzistoriju 24. marca. Sveti oče Benedikt XVI. je leta2009 dr. Franca kardinala Rodeta imenoval za posebnega odposlanca naslovesnostih, ki so se odvijale 29. septembra 2009 v Romuniji. Kmalu potem, ko jebil Rode imenovan in posvečen, je slovenska javnost začutila drugačen načinkomunikacije s strani slovenske Rimokatoliške cerkve. V nasprotju s Šuštarjem, kije deloval umirjeno in vedno verjel v dialog, je Rodetov nastop, predvsem panjegove pridige, odraţal drţo odločnega in samozavestnega človeka. Novi nadškofse ni ustavljal pred odpiranjem kočljivih vprašanj, ki so se dotikala tudi politike.Odkrito je spregovoril o uvajanju verskega pouka v šole, o denacionalizaciji, splavuter tudi o splošni politični situaciji v Sloveniji. Zaradi tega, včasih tudi za vernikevprašljivega načina komunikacije, je bil Rode pogosto kritiziran s strani medijev.Največkrat mu je bilo očitano neposredno vpletanje slovenske Cerkve v politiko.Vir: Wikipedija