Boris Paternu Primož Trubar – naš sodobnik Vera, ki temelji ... - SAZU

samo pisca malega slovenskega katekizma in abecednika, in ga s svojo izjemno energijo, pane lahko, prepričal, da se je lotil velike in zahtevne naloge: prevajanja svetega pisma.Postopoma je prevedel celotni Novi zakon (1582). Dalmatin je nadaljeval in zmogel prevodcelotne Biblije, vrh slovenske protestantske književne kulture. Druga velika zasluga Vergerijapa je bila, da je Trubarja prepričal, naj opusti nemško gotico, v kateri je izdal svojo prvoknjigo, in se odloči za humanistično latinico, kar je res storil. Nemajhna odločitev. Slovenskijezik je odtlej naprej pripadal latinski pisavi. Izvil pa se je Trubar nekaterim Vergerijevimjezikovnim načrtom, usmerjenim na slovanski jug, in ostal pri trdem prepričanju v veljavoslovenskega knjižnega jezika. Bil je ne samo po svoji zavesti, temveč tudi s svojo jezikovnotvornostjo intimno pripet na slovenščino. Njegova najdenja in iznajdevanja slovenskih besedkažejo na prvinskega označevalca sveta. Tako je na primer za farizeja iznašel zanimivobesedo »samopravičar«, za Kristusa ne le »odrešenik«, temveč tudi »besednik« ali celo»odvetnik«. In za skupnost je že v prvi svoji slovenski knjigi našel besedo »tovarištvo«.Naj končam! Trubar je torej na zemljevid evropske reformacije začrtal posebno,slovensko varianto. Ta varianta pa ni bila lokalno zamejena niti v duhovnem niti vorganizacijskem smislu. Na poseben način je bila vpletena v vodilne tokove evropskereformacije, ki je imela svoja glavna izhodišča v Nemčiji, Švici in Italiji. Vanje je Trubarvstopal po obrnjenem vrstnem redu. Je nekaj simbolike v tem, da se je njegova reformacijazačela v liberalnem Trstu in končala v dogmatskem Tübingenu. Toda vse te plasti tujeučenosti niso mogle nikoli do kraja prekriti njegovega v ljudstvu zakoreninjenega prvinskegaetosa. Navsezadnje se je vsa njegova verska revolucija iztekla v en sam, zelo nesofisticiranstavek: »Pelajte en pošten leben!« Erazmova modrost in kmečka pamet hkrati. To je bilTrubar. Zelo domač in evropski obenem. Videti ga je treba z obeh strani. Jernej Kopitar ga ještel za »Kolumba« slovenskega knjižnega jezika, torej tudi slovenske zavesti. OskarSakrausky pa je v našem času dodal: »Primož Trubar sodi med malo znane, vendar velikeEvropejce.« 2222Oskar Sakrausky, Primus Trubers deutsche Widmungen zum slowenischen und kroatischenReformationsschrifttum, 16. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, Obdobja VI, Ljubljana 1986,str. 146.8