X - Osnovna šola Franceta Prešerna Kranj

ŠOLSKO LETO 2006 / 2007ŠTEVILKA 1DROBIŽ je šolsko glasiloOŠ FRANCETA PREŠERNA KRANJ,Podružnica KokricaUREDNIŠKI ODBOR:Tanita Hozjan, Dominika Kne, Maja Tepina,Ajda Galič, Nina Petačin mentorica Anita Žibrek, prof.ŽIVLJENJE IN UČENJEŽivljenje je ena lepa stvar,ki vsak ga dobi v dar.Vedno znova se učimo,da bolje mi živimo.Življenje, ki ga mi živimo,ga radi z drugimi delimo.Če tega ne bi bilo,življenje bi bilo pusto.Urša Kapler, 4.fLOKACIJA IN DATUM IZDAJE DROBIŽA:Kokrica, maj 2007Natisnjeno v 80 izvodih.Slika na naslovnici: Klara Bohinc, 3.cRešitve str.30: jezik, in, bolha, hlače; ker bi leže zavzela preveč prostora;Rešitve str. 29: Rim, ikre, mleko, laboda, Josip, ananas, nogomet, iglavci

SPOMLADANSKI RECEPTNajprej,seveda, pripraviš velik lonec mrzle vode.Vanj streseš eno pest trave in dobro premešaš.V lonec daš dva ščepca sladkorja in malce poškropiš z gnojilom. Nato dodašenaindvajset trobentičinih cvetov.Malo poskusiš in če ima juha okus po jabolku, si lahko brez skrbi, da juhazaenkrat dobro uspeva. Mirne duše nadaljuješ s pripravo. Iz recepta jerazvidno, da dodaš dva kozarca vode iz najbližjega potočka. To moraš storitipo čimhitrejšem postopku, sicer se juha obarva rdeče, postane zelo vroča,potem gre vse skupaj le še k vragu.Prilij malo čežaninega soka in zelo zelo dobro in natančno premešaj, kajti koje zime konec, mora biti juha nared! Ogrej pečico na petinštirideset stopinj invanjo postavi lonec za točno sedem minut in pol. Bravo, juha je gotova! Najvam slastno tekne!Žan Jauh in Jaša Bavdek, 4.gSANJSKA DOGODIVŠČINANekoč je živel deček z imenom Janez. Vsako noč se mu je sanjalo nekaj zelo,zelo in še enkrat zelo groznega. Nekoč je sanjal, da ga je pojedel zmaj. Drugičje padel v prepad. Tretjič so ga obsodili na smrt. Spraševal se je, kdaj bo konecteh njegovih groznih sanj. Njegova največja želja je bila, da bi vsaj enkratsanjal lepe sanje.Nekega dne se mu je to tudi posrečilo. Sanjal je, da je bil najboljši učenec vsehčasov. Imel je same petice pri slovenščini, matematiki, družbi, naravi inangleščini. To je bilo zelo lepo zanj, saj je bil v resnici slab učenec. No, tako jev sanjah nekega dne dobil vabilo na svetovno tekmovanje iz angleščine. Sevedase je odločil, da se ga bo udeležil. En teden po prejemu pisma je prispel vAnglijo, kjer naj bi tekmovanje potekalo. Tekmovalcev je bilo tisoč. Toda samoon je bil Slovenec. Takoj se mu je posvetilo, da nima veliko možnosti za dobrouvrstitev. Drugim tekmovalcem sta namreč znanje in učenje kar iz glav gledala.Že naslednji dan jih je čakal prvi test. Vseh testov pa je bilo deset. Prvi test se jezdel Janezu lahek, drugi že ne več, tretji je bil že malce težek, četrti še bolj intako dalje. Štiri dni po napornih testih so končno dobili rezultate. Prvi je bil nekiNemec, drugi Italijan, tretji pa Janez. V roke je zmagoslavno vzel majhen pokal,nato pa se je zbudil. Od takrat naprej ni imel nikoli več groznih sanj, temvečlepe, mirne sanje.3

Aljaž Rogl, 4.a4

Bernarda Štern, 4.aRECEPT ZA JUHOV knjigi, ki je že zelo stara, sem našla recept za spomladansko juho. Poiskalasem velik lonec, sestavine in vzela mamino kuhalnico. V lonec sem dala petzvončkov, tri trobentice, deset tulipanov, sedem vrtnic in devet sončnihžarkov. Vse skupaj sem zmešala in premetavala sem ter tja. Ko sem šeenkrat pogledala v knjigo, sem videla, da mi manjka še nekaj začimb. Zatosem skočila na travnik. Nabrati sem namreč morala še eno uro ptičjegapetja, pet litrov cvetličnega vonja, tri zamahe kril metuljčka cekinčka in petminut brenčanja čebelice Maje. Medtem, ko sem bila na travniku, je juha žezavrela. Hitro sem dodala še začimbe, ki sem jih nabrala. Nato sem juhoposkusila. Ugotovila sem, da še nekaj manjka. Spomnila sem se, da moramdodati še nekaj kapljic dežja. Začelo je deževati, zato sem z lončkomodhitela ven in vanj ujela nekaj dežnih kapljic. Primešala sem jih k juhi.Poskusila sem jo in bila je odlična. Vendar pa nisem mogla vedeti, kako bomoja juha sploh lahko pregnala zimo.Ko sem naslednji dan že navsezgodaj vstala, sem začutila, da je zunaj zelotoplo. Pogledala sem skozi okno in opazila, da vse cveti. Čebelice so ženabirale med. Ko pa sem pogledala na koledar, sem videla, da je šele prvifebruar.Pomlad se pa začenja šele enaindvajsetega marca. Drugo leto bommorala vprašati babico ali mamico, kdaj naj skuham tako juho, da ne boprezgodaj.Tamara Popovič, 4.g5

NEDELJSKO POPOLDNEBilo je sončno vreme in naša družina se je odpravila v Radovljico k prijateljem. Avto smopustili na parkirišču pred blokom in se skupaj s temi prijatelji odpravili proti kampuŠobec.Skozi staro mestno jedro Radovljice smo prišli do manjšega viadukta. Pod njim smovideli železniško progo. Ob poti je bil tudi studenček. Ker je bilo vroče, smo se veseloškropili. Opazili smo, da so tudi čebelice in metulji pili vodo. Prišli smo do mostu, podkaterim teče reka Sava. Z mostu smo v vodo metali vejice in jih opazovali. Po gozdnipoti smo prišli do hiš, kjer so se lovili majhni dalmatinčki. Malo smo se poigrali z njimi innadaljevali pot. Med potjo smo si pripovedovali šale. Ko smo prišli do Šobca, smo videli,da v jezeru ni vode. Bili smo radovedni in preiskali dno jezera. Zaradi naše radovednostismo imeli blatne čevlje. Očistili smo jih v malem potočku. Na poti do avta smo se ustavilina otroškem igrišču in se nekaj časa igrali. Za konec dneva smo si privoščili še sladoledin tortico.Želim si, da bi še kdaj preživela tako lepo popoldne.Neža Vombergar, 4.f7

SANJSKA DOGODIVŠČINANeko pomladno noč se mi je sanjalo o vijoličnem krokodilu, ki je imel velikanske oranžnezobe in rdeče lase. Imel pa je tudi modra sončna očala, ki so mu visela do ust. Bil jesmešen in hkrati zelo grozen. Bila sem nekje sredi Afrike, ko me je z velikimi zobmizgrabil in znašla sem se v reki. Tam pa je bilo še na tisoče pisanih krokodilov, ki so staliv zboru in peli:V Afriki je reka Nil,notri plava krokodil,prav hudobno se drži,ven iz reke nos moli,nos moli.Opazila sem, da so to krokodili zelo zelo lačne vrste.Zato sem hitro, kot sem lahko,plavala do krokoribice. To je pol ribica, pol pa krokodil. Zaupala mi je rešitev, kakopobegniti krokodilom. Komaj mi je to povedala, že je za mojim hrbtom stal tisti pisanikrokodil. Čez nekaj trenutkov sem bila med oranžnimi zobmi in kmalu zatem skupaj skrokoribico v želodcu. Bilo je temno in v kotu so bile tri lobanje in dvesto kosti.Krokoribica je potočila nekaj tisoč solz, a sva ugotovili, da so ji tekle zaman, zato svapričeli peti na ves glas. Tudi to je bilo zaman.Poskusili sva tudi tolčipo vegastem želodcu,vendar je bil predebel.Slišali sva samo bobnein nekakšno petje terpiskanje.Toda prav kmalu semse znašla v mehkipostelji v moji sobi.Zavedala sem se, daso bile to le sanje,ampak krokoribica mije ostala v spominu.Klavdija Melinc, 4.a8

ŠOLE IZ SMETANEV vasi Smetana so bile vse hiše, stolpnice, tovarne in šole izsmetane. Nekoč pa je v to vas prišel tat, ki ni bil čisto navadentat. Bil je velik požeruh! Pojedel je že skoraj vso vas, ni bilo večne hiš, ne stolpnic, ne tovarn. Ostala je samo še ena šola. Tistepa tat ni mogel pojesti. Zato je sklenil, da bo v četrtek spetprišel. Res je prišel in pojedel polovico šole. Vrnil se jenaslednji četrtek in videl, da je bila šola spet cela. V enemtednu so zgradili tisto polovico. Tat se je tako razjezil, da je kariz kože skočil in pojedel samega sebe. Vaščani so nato celotnovas ponovno postavili, tistega tatu pa nihče več ni videl.Doroteja Okorn, 3.čNekoč je živela šola, ki je bila edina na svetu. Ta šola je bilazelo stara. Vsak dan so otroci hodili k njej in se igrali na vrtu.Nekega dne je Minka sklenila, da bo obnovila šolo. In jo je res!Toda zdaj ni bila več navadna šola, bila je čisto drugačna. Bilaje smetanova šola. Minka se je preselila v šolo iz smetane.Sandra Boncelj, 3. čTiana Hozjan 4.gBil je temačen večer, v galaksiji daleč proč pa je lebdela šola iz smetane. V njej so živeliSmetanoski. Tako so se imenovali zato, ker je imel vsak velikansko smetanovo bradavico nanosu. Ti Smetanoski so bili nekaj posebnega, namreč bili so edini v galaksiji, ki so se vsegaveselili. Enkrat pa je en Smetanosek v spanju vpil: »Na pomoč! Utaplja se!«Od tistega dne se je cela šola in še celo cela galaksija vseskozi smejala.Matic Žumer, 3.čNekoč se je šola podrla. Zgradili so novo šolo, ampak je bila iz smetane. To pa zato, ker nisoimeli zidakov. V šoli je bilo vse pohištvo iz smetane in tudi tla. Zato se je vse udiralo podnogami. Jaz sem malo šole celo pojedla.Nina Verčič, 3.čNekoč je živela deklica Ana, ki ni marala šole. In zakaj je ni marala? Zato, ker ni bila čisto ničposebnega. Prijateljica Izabel ji je zato svetovala, da naj si skuša predstavljati šolo iz smetane.Ko je bilo pouka konec, je šla Ana domov. Nekaj časa je razmišljala o Izabelinem nasvetu in sires skušala zamisliti takšno sladko šolo. Nato je bil čas za spanje. Ana je spala in sanjala o takišoli. Naslednji dan se je Ana čudila, ker šola ni bila več navadna, temveč je bila iz smetane.Dora Grašič, 3.č9

LUNA JE PADLA NA ZEMLJOLuna je padla na Zemljo. Padla je v gozd. Živali so sekomaj uspele umakniti. Naslednje jutro je gozdar ženavsezgodaj opazil, da ni več gozda, temveč je natistem mestu luna. Živali so prestrašene sedele natravniku kot kupčki nesreče. Sploh se jim ni sanjalo,kaj bi to lahko bilo. Gozdar jim je vse lepo razložil.Rekel jim je tudi, da si bodo poiskale nov dom. Tako seje tudi zgodilo. Luno pa so s posebnimi strojiizstrelili nazaj v vesolje. Tako še danes sije, ampakponoči. Upajmo, da nikoli več ne bo padla z neba.Lana Miklavc, 3.cČEZ NOČ SEM SE SPREMENILAČez noč sem se spremenila v prelepo vijolico, ki zna prepevati, plesati in tudi leteti.Zjutraj sem bila še vedno vijolica. Počutila sem se zelo sproščeno in umirjeno. Potemsem vzletela. Videla sem čudovito pokrajino. Mimo mene so leteli metuljčki, čebelice,nekje je tekel potoček. Sonce je pripekalo in vsi so bili srečni. Ko se je na nebu pojavilaluna, so vse luči po hišah ugasnile, ob cestah pa so se prižgale. Počasi sem seodpravljala na svoje mesto. Ponoči nisem mogla zaspati, zato sem gledala v nebo inštela zvezde. Kar naenkrat sem zagledala zvezdni utrinek, hitro sem si nekaj zaželela.Tisto nekaj je bila sposobnost, da lahko prinašam srečo. Potem sem sladko zaspala.Naslednje jutro sem se prebudila in zagledala nekega moškega, ki je naokoli hodil zvrečami. Naenkrat so se vrečke raztrgale, iz njih so se vsule stvari. Kotaliti so se pričelepo bregu. Moški se je takoustrašil, da bo vse izgubil, da seje kar za glavo držal. Toda jazsem mu prinesla srečo.Zaustavila sem stvari pri nekemdrevesu. Tako se niso odkotalilev dolino in moški jih je lahkopobral. Srečen je odšel domov.Ni vedel, da mu je pomagalavijolica. Od tedaj naprej semzelo zadovoljna. Zadovoljni paso tudi vsi tisti ljudje, ki si okolimene kaj zaželijo.Špela Lužovec, 3.cSara Peklenik, 2.č10

LOVLJENJE PAGLAVCEVV petek nam je ati rekel, da bomo šli v nedeljo s prijateljico Hano v Preddvor. Zelo težkosem čakala, da je minila sobota. Ko je končno prišla nedelja, smo se s kolesom odpraviliv Preddvor. Med kolesarjenjem sem videla velike travnike, najbolj pa mi je bilo všeč, kosmo se peljali skozi gozd. Ko smo prispeli, smo najprej jedli sladoled, nato sem sprijateljico Hano in sestro Korino lovila paglavce. Medtem sta ati in njegov prijatelj Borisodšla na pivo. Med lovljenjem paglavcev smo se zelo zabavali, saj so nas paglavcimočno žgečkali. Čez nekaj časa sta prišla ati in Boris ter nam povedala, da bomo moralidomov. Spustili smo paglavce, ki smo jih imeli v steklenici in se počasi odpravili domov.Na poti nazaj sva s Hano tekmovali, katera bo prej prišla do znaka stop. Izkazalo se je,da sva obe dobri kolesarki, saj sva naenkrat prispeli do znaka.Domov smo prišli prijetno utrujeni in nasmejani, saj smo preživeli čudovito popoldne.Ariana Rozman, 4.fMOJA PRIJATELJICAMoja prijateljica je Manca. Je prijazna in ima dolge lase. Skupaj hodiva vdrugi razred, je moja sošolka. Tudi k verouku in na gasilske vaje hodivaskupaj. Rada se igrava.Andrej Benedičič, 2.cMOJA PRIJATELJICAMoja prijateljica je Zala. Zala se rada igra z mano skrivalnice. Ko svautrujeni, se greva igro, ki se imenuje Mala račka. Danes mi je delala verižico.Zala me zelo preseneča. Všeč mi je zato, ker mi bo za rojstni dan prineslanalivko.Manca Podpeskar, 2. cMOJ PRIJATELJNajboljši prijatelj je Gaber. Z njim se zelo rad igram. Ob torkih hodim znjegovo babico in z njim k mlinčkom. Zelo dobro se razumeva. Rad gapovabim na rojstni dan. Je moj sošolec.Tilen Jelenc, 2.c11

ŠOLE IZ ČOKOLADEče bi bila šola čokoladna, bi jo sigurno začeli lizati. Gotovo bi jo v treh dneh celo pojedli.Nekega dne je šola kihnila, zato jo je razneslo. Tako so morali zgraditi novo šolo, ki ni bila izčokolade, ampak iz betona. Od takrat gradijo samo betonske šole. Če šola kihne zdaj, se nemore podreti.Saša Žitnik, 3.cNekoč je živela deklica Lili, ki je hodila v tretji razred. Kar naenkrat ni hotela več hoditi v šolo,ker se ji je zazdela dolgočasna. Ko je Lili prišla iz šole, se je kmalu stemnilo in je šla spat. Trdnoje zaspala in sanjala. Sanjala je o tem, da je njena šola iz same čokolade. Zjutraj je najprejpogledala, koliko je ura. Bila je že devet! Ojoj! Hitro se je uredila in šla v šolo. Prišla je predšolo, se ustavila in se čudila. Šola je bila iz same čokolade!Julija Rudež, 3. cBila je nekoč šola iz čokolade. Otroci so jo bili zelo veseli, saj sobile iz čokolade tudi mize, stoli, omare in celo cela kuhinja!Nekateri otroci so bili strašno veliki sladkosnedi in so kakšen delčekšole kar pojedli. Nekaterim pa to sploh ni bilo všeč. Ko so sedeli, seje čokolada topila in postajali so vse bolj umazani in na stolih sonastajale vse večje luknje. Tako so nekateri otroci popadali sstolov.Nekega dne, ko je sonce sijalo zelo močno, so iz strešnikov začelekapljati čokoladne kapljice. Bilo je zelo neprijetno. Kapljalo je naglave vseh, ki so vstopali v šolo ali pa odhajali ven. Vsi so bilipopackani. Otroci so stekli ven in čakali trenutek, kdaj se bo šoladokončno stopila.Zarja Hude, 3.cV neki vasici je stala šola iz čokolade. Otroci bi jo radi pojedli, pa so jim mame prepovedale.Povedale so, da bi jo gotovo pojedli preveč, ker je res okusna, vendar bi jih zato začeli boletitrebuščki. Nekega dne je nek otrok na skrivaj poskusil šolo, bila je iz mlečne čokolade. Zelo jebila dobra, zato jo je pojedel preveč. Nič se ni zgodilo, zato je povedal sošolcu in tudi on jo jeposkusil. In tako naprej in tako naprej. Kar nekaj učencev se je najedlo čokolade. Šele čez časso jih začeli boleti trebuščki. Mame so mislile, da so bolni in so jih peljale k zdravniku. Zdravnikje ugotovil, da so jedli prepovedano čokolado.»Kakšno zdravilo naj jim damo?« so vprašale zdravnika.»Prav nič jim ne bomo dali, naj jih kar malo boli. Nikoli več jim ne bo padlo na pamet, da bi sebasali s šolsko čokolado!«Tadeja Rožman, 3.c12

ČEZ NOČ SEM POSTALA MARJETICASpremenila sem se v rožo. Sem rumene, zelene, bele in svetlo rozabarve. Prvo noč me je bilo zelo strah, ker je bila tema. Pogovarjala semse s češnjo, ki je bila navajena teme in je ni bilo čisto nič več strah.Nato je mimo prišel volk, obstala sem čisto pri miru. Še dihati si nisemupala. Češnja mi je povedala, da vsako noč hodi tod mimo, ker je nekjev bližini Volčji potok. Zjutraj sem bila spet deklica. A zvečer sem postalaspet marjetica. Češnja je bila še vedno tam. To noč sva imeli zabavo. Vsaka je prineslamalo dobrot in sva se nabasali, da je bilo kar hudo. Pa toliko sva se nasmejali, da najuje trebuh bolel. Ni še bilo konec noči, ko je prišel neki deček in me utrgal. Potreboval jenamreč marjetico. Dal me je v vazico. Zjutraj sem bila še vedno marjetica. Ugotovilasem, da če sem čez dan v vodi, sem marjetica, če nisem v vodi, sem pa človek.Mojca Naglič, 3.cRECEPT ZAPOMLADANSKO JUHOPripravimo lonec in vanj damo trikilograme dobre volje, štiri litrecvetnega prahu. Vse to zmešamo indamo v pečico za eno leto. Ko to letomine, si pri kravi izposodimo črnelise in jih pomočimo v osempomladnih dni. Kuhamo jihdevetdeset let. Odstavimo in notridamo en ščepec drevesa ter svežizrak. Vse skupaj mešamo tri ure. Kokončamo, izpulimo ježu vse bodicein jih vržemo v lonec. Brez skrbi,ježu bodo zrasle nove bodice!Dodamo štiri deževne spomladanskedni in sok slabe volje. Počakamo, dapada dež in posije sonce. Poiščemomavrico z rdečo barvo. Nekaj ji jovzamemo proč in jo vmešamo vjuho. Počakaj, da se zgosti! In juhaje naposled pripravljena.Pa en dobertek vam želiva!Nina Petač, 4.b13Nika Šter in Sara Vindiš, 4.g

ČEZ NOČ SEM POSTAL TULIPANNajprej so me posadili na vrt. Prvi dan še nisem pokukal na plan. Naslednji dan sem želahko videl, kako lepa je pomlad. Dan kasneje pa sem zagledal tudi moje prijatelje, ki soprišli na svetlo. V naslednjih dneh sem cvetel. Dve čebelici sta z mene in tudi z vsehmojih prijateljčkov pobrali ves cvetni prah in ga odnesli k čebelarju. Kasneje so okolimene zrasli tudi zvončki, marjetice in še veliko drugih spomladanskih rožic. Kar prehitroje prišla jesen in moral sem se skriti nazaj v zemljo. Na pomlad so me spet zalivali inspet sem prišel na svet. Tokrat je name priletelo še več čebelic, počutil sem se zelo vredu. Kmalu so me utrgali, pristal sem v vazi. A sem se na srečo tudi tam zelo dobropočutil. Malo so v naslednjih dneh name pozabili, zato sem ovenel. Končno me je opazilneki človek in me obilno zalil. Prišel sem k sebi. Toda ko so prišle počitnice, so namespet pozabili, saj so se odpravili na morje. Ponovno sem ovenel. Ko so se vrnili, so sezame ustrašili in me zalili preveč. Ker sem imel zadosti vode, sem rasel in rasel in še karrasel! Ljudje so se čudili, jaz pa sem postal največji tulipan v vsej deželi.Miha Jelovčan, 3.cIZGUBLJENA DENARNICAV letošnjem šolskem letu smo bili septembra v šoli v naravi. Bili smo v Seči priPortorožu. Nekega dne smo se pripravljali, da gremo v Portorož na sladoled. Nisemnašel svoje denarnice. Mislil sem, da sem jo izgubil. Denar za sladoled mi je posodilaučiteljica Mojca. Ko smo se vrniliiz Portoroža, prijetno siti odsladoleda, smo imeli še plavanjev bazenu, nato pa je bil ževečer. Naslednji dan sva šla zučiteljico iskat mojo denarnicona obalo. Nisva je našla. Šeistega dne smo v hotelu pakiraliza domov. Vse sem dal vpotovalko in čisto zadaj vomarici sem zagledal denarnico.Takoj sem to povedal učiteljici inji vrnil denar. Bil sem zelo vesel.David Peklenk Urbanč, 4.fŠpela Penček, 2.č14

POMLADNAV deželo prišla je pomlad,vsak izmed nas jo ima rad,vsi grmički so se razcveteli,naša srca so vneli.Vsi po vrsti smo se zaljubili,pred tablo znova se potili,znanje ušlo nam je iz glave,misli niso več 'taprave'.Lara Jauh, 4.gMojca Šterk, 4.aPESMICAKo sonce sijein ura bije,tu je že pomlad.Ko se marjeticarazcvetiin metuljk njej prileti,tu je že pomlad.Ko ptički zapojoin zvončki zacveto,tu je že pomlad.Metka Jordan inTiana Hozjan, 4.g15

TANITA IN DOMINIKA IZ 4.a STA ČETRTOŠOLCE SPRAŠEVALI O PRVOAPRILSKIHŠALAH ☺. TAKOLE SO JIMA POVEDALI:Anja Klemenčič, 4.a: Oče me je naaprilil, da so v Kranjski Gori naredili smučišče iz voska.Jerneja Šušteršič, 4.a: Mami se mi je zlagala, da me kliče moja prijateljica.Nina Nardoni, 4.a: Mene ni nihče nahecal. Le jaz sem nahecala sošolca, da ima na puloverjuveliko packo.Lara Jauh, 4.g: Naaprilila sem brata, da ima umazan rokav.Jaka Kokalj, 4.g: Nahecal sem staro mamo, da sem našel denar. Bilo bi super, če to ne bi bilprvi april!Ariana Rozman, 4.f: Sošolka Maja me je potegnila za nos, ko je rekla, da je na steni muha.Nika Šter, 4.g: Mami sem se za prvi april zlagala, da je sošolka dobila brata. V resnici jedobila sestro.Lenart Okorn,4.b: Mami sem za prvega aprila dejal, da je ušel naš piščanček.Miha Grašič,4.b: Pri nas pa naj bi za prvega aprila ušla papiga, ha ha.Nik Koželj, 4.f: Mamico sem naaprilil, da zunaj pada sneg.David Peklenik Urbanč, 4.f: Soseda sem nahecal, da imam obisk in naj pride k meni.Jaka Kapler, 4.f: Očeta se za nos potegnil, ko sem mu rekel, da je ura že pol dveh. V resnicije do pol druge ure manjkalo kar še nekaj časa.Neža Flis, 4.f: Pomislite, oče mi je za prvega aprila rekel, da imam na laseh pajka. Le kdo nebi verjel!Žiga Zupanc, 2.č16

UGANKEOkrogla so in običajnobela,za veliko noč pa boljvesela,takrat krasi jih barvardeča,zraven spada poticain šunka dišeča.S ku-ku se oglaša,pomlad nam prinaša,jajčka drugim izmika,pa svoja tja podtika.V šolo hodi, pa učenec ni,če pridno ga poslušaš,mnogo se naučiš stvari,saj drugim svoje znanjedeli.Sem velik kavalir,notam ne dam mir.Na sebi imam tipke,črne so posebej vitke.Sem deklica s štirimistrunami,poznam pa moža kontrabasa.Po vseh nekdo žaga,ime mu je lok.Nisem ne čelo, ne viola,z mano je vedno dobravolja.Živa Hude in Maja Tepina,4.bPatricija Pelc, 4.bMOJ KUŽA PIKOPri mami in atu v Dvorjah imam psička z imenom Piko. Ko je bil še majhen, sta ga našlav gozdu. Ker je bil zelo nebogljen, sta ga odnesla domov, ga okopala in nahranila. Imakratko, črno dlako in je zelo ubogljiv. Takrat, ko pridem na obisk, ga peljem na sprehodali pa se igrava z žogo. Najbolj uživa, ko ga ata pelje z motorjem.Peter Pavc, 2.čMOJA NAJLJUBŠA IGRAČAMoja najljubša igrača je Vevi. Ima rjave oči in je zelo velik. Dal mi ga je stric Tomaž.Ima črno-bel rep in kosmat trebušček. Zobe ima snežno bele. Uhlji so majhni. Zelo jeljubek. Z mano gre na potovanja. Njegov nosek je rjav. Ima tudi malo las. Star je štirileta. Imam ga zelo rad.Bor Zagoričnik, 2.č17

KAJ BI SE ZGODILO, ČE BI LUNA TREŠČILA NA NAŠ PLANET:Nekaj učencev iz 3.č razreda je takole razmišljalo o tem!Po moje bi padla pred mišjo luknjo in potem bi jo miš pojedla.Hahaha! - Tjaša KodričZemlja in Luna bi se raztreščili na meteorite, ljudje bi umrli, dinozavri in ljudožerci paoživeli. - Matic ŽumerVseskozi bi bila noč. Jaz bi se skrila v svojo sobo in jedla sladkarije. Čisto vseeno bi mibilo, kaj se dogaja zunaj. - Nina VerčičVse bi se obrnilo na glavo. Avto ne bi bil več avto, ampak otava. Limuzina bi sespremenila v limono. - Timi RavniharLuna bi se kotalila po zemlji, podirala bi hiše, nebotičnike in gozdove. - Gašper ValjavecLuno bi zvlekla v raketo in jo odpeljala nazaj na svoje mesto. - Sandra BonceljMOJ PLIŠASTI PRIJATELJ HASKIOd vseh igrač imam najraje plišasto igračo z imenom Haski. Ko se zvečer odpravljamspat, je vedno ob meni. Tako je mehak, da vedno takoj lahko zaspim. Če gremo nadaljše potovanje, na morje ali v toplice, ga obvezno vzamem s sabo, ker se ob njempočutim dobro.Haskiji so prijazni psički, ki žive na severu. Ko bom velik, bi si želel imeti pravegahaskija.Matic Pavlin, 2.čVOLČJI POTOKV šoli smo imelinaravoslovni dan. Šlismo v Arboretum Volčjipotok. Tja smo se peljaliz avtobusom. Ogledalismo si različna drevesa:hrast, črno jelšo,močvirsko cipreso… Tamje bilo tudi velikotulipanov. Nekateri sobili razporejeni v oblikiključa, drugi pa v oblikikroga. Videli smo tudiraco in želvo.Maja Peklenik, 2.čALIN RAVNIHAR, 1.C18

MOJ PRIJATELJZ Markom igrava nogomet.Ima rjave oči in rjave lase. Imaveliko igračk. Zelo lepo piše.Zelo rad igra na računalnik.Miha Sodnik, 2.cMoj najboljši prijatelj je Marko.Poznava se že od vrtca. Z njimse rad igram. Oba se dobrorazumeva. Včasih se grevanogomet. Zelo velikokratriševa.Gaber Krč, 2.cOPIS PREDMETA- RADIOPeter Pavc, 2.čJe uporaben za poslušanje glasbe na glasbenih zgoščenkah. Širok je približno petnajstcentimetrov in visok dvajset centimetrov. Je oranžne, črne, sive in srebrne barve. Imaročaj, dva velika in dva majhna zvočnika, osem gumbov, prostor, kamor vstavišzgoščenko, čisto nizke nožice in dno. Radio je iz plastike, majhen del je tudi iz kovine.Dolg je približno petinsedemdeset centimetrov. Ima tudi majhen ekranček, kjer vidiš,katero glasbo poslušaš in koliko časa traja posnetek. Zraven ekrana so tudi izrezljanečrte. Na njem je tudi nekaj napisano, ampak ne vem kaj. Vem samo to, da je napisano zoranžno in sivo barvo. V zvočniku sta črna gumba. Zvočnik je sestavljen iz dveh malovečjih krogov. Radio je zaobljen in nima robov. Tudi ročaj je zaobljen. Ima kabel, ki gapriklopimo v vtičnico. Na splošno se mi zdi, da je velik.Jaša Bavdek, 4.g19

ŠKRATOVŠČINADomišljijski spisMiha Grašič, 4.bNeke noči nisem mogelzaspati zaradi filma, ki semga tistega dne gledal. Odstrahu sem bil ves poten.Naenkrat pa mi je nekamajcena oseba pihnila vnos. Tako močno in mrzloje pihnila, da je zazeblo še'smrkelj'. V hipu jepoledenel. Mene pa je tosilno požgečkalo. Kljubtemu sem se ustrašil,potem pa sem zagledalnenavadno bitje. Zelo jebilo podobno ledeni vili izpravljic, ki sem jih bral.Predstavila se mi je in res je bila ledena vila. Tudi jaz sem se ji predstavil. Ko mi je zlezla v dlan,me je kar zmrazilo, ker je bila tako mrzla. Kljub mrazu, ki sem ga čutil, sem se vseeno počutilprijetno. V sebi sem začutil prijateljstvo. Vedel sem, da je ona čutila enako. Pogovarjala sva se,kako je pri njej doma. Povedala je, da je vse iz ledu. Zaupala mi je tudi, da je bila prej navadnadeklica in da jo je čarovnica spremenila v ledeno vilo. Ko je pripovedovala, ji je šlo kar na jok.Kar naenkrat pa je začela močno jokati, njene solze so padale na mojo dlan. V hipu so sespremenile v ledene kocke. Nato je vila izginila, iz nje pa je padel majhen listek. Hitro sem gaprebral in ugotovil, da mi v življenju želi veliko sreče in veselja. Na koncu je pripisala: Tvojazvesta prijateljica Mrzlica.Jaša Bavdek, 4.gMOJ ČUDEŽNI DEŽNIKValjal sem se po travi, pa sem bil žejen. Šel sem k mizi in sem pil, ampak dolgočasil semse. Potem sem se odločil, da bi se igral. Šel sem po dežnik in sem odletel v Italijo. Šezmeraj sem se dolgočasil. Šel sem v Gardaland. Videl sem polno igral in šel sem se igrat.Potem sem bil zelo žejen, ampak pojedel sem jabolko. Šel sem na vsa igrala razenenega, ker sem bil še premajhen.Jernej Pelc, 3.č21

PRVOŠOLČKI SO SE RAZGOVORILI, KAJ JIM JE V ŠOLI VŠEČ.TAKOLE SO POVEDALI:UČENCI IZ 1.C RAZREDA:…VŠEČ MI JE KNJIŽNICA. (GAL R.)…ŠPORTNA VZGOJA. (GAL G.)…UČITELJICA. (SAMO)…DA LAHKO RIŠEM. (PIJA)…DA USTVARJAMO Z GLINO. (LARA)…KO RIŠEMO. (ALIN)…KO IZDELUJEMO VOŠČILNICE. (URŠA)…DA SE KAJ NAUČIMO. (LUCIJA)…REVIJA ZAKAJČEK. (MIA)…DA SE LAHKO KARTAM. (EVA ST.)…KO POVEM KNJIGO. (ALIN)…KO SE IGRAM Z ALJAŽEM. (METKA)…DA OBLIKUJEM GLINO. (IRENEJ)…DA GREM LAHKO V KNJIŽNICO. (GLEN)…DA DELAM Z GLINO. (EVA SL.)UČENCI IZ 1.Č RAZREDA:…DA IMAMO ŠPORTNO VZGOJO IN SMO VELIKO ZUNAJ. (GAL)…LEGO IN RAČUNALNIŠKI KOTIČEK. (DEJAN)…DA RIŠEMO VZORČKE V ČRTASTI ZVEZEK. (AJDA)…IGRALNI KOTIČKI. (ALJOŠA)…UČITELJICE IN NE PREDOLGI ODMORI. (SARA)…DA SE VELIKO IGRAMO IN RIŠEMO. (ANDRAŽ)…UČENJE. (TJAŠA)…NAMIZNE IGRE. (LAN)…DA IMAMO IGRALNE KOTIČKE. (ALJAŽ)…DA SE LAHKO IGRAM. (TEJA)…DA SE UČIMO IN IMAMO KOTIČKE. (NIKA)…GRAFOMOTORIČNE VAJE IN IGRALNI KOTIČKI. (MANCA)…RAČUNALNIK IN GRAFOMOTORIČNE VAJE. (KORINA)…DA IMAM PRIJATELJE IN PRIJATELJICE. (ROK)…DA VELIKO RIŠEMO. (JAN)PIJA DEBELJAK, 1.C23

KAJ BI SE PO TVOJE ZGODILO, ČE BI LUNA PADLA NA ZEMLJO?Drugošolci so takole povedali:Ponoči ne bi bilo svetlobe. - Hana, 2.cIn ne bi bilo več noči. - Evita, 2.cSigurno bi se podrle vse tiste reči, ki ne stojijo trdno. - Tilen, 2.cBi bil potres. - Lucija, 2.cZemlja bi zgorela. - Veronika, 2.cZemlja je mehka in se meni zato ne bi nič zgodilo. - Manca, 2.cBil bi skoraj potres, ker je zelo velika. - Žiga, 2.čLuna bi se razbila. - Maruša, 2.čSvet bi se podrl. - Špela, 2.čNe bi bilo več svetlobe. - Tilen, 2.čLahko bi padla na kakršnega človeka in bi ga poškodovala. - Stella, 2.čNa Zemlji bi iznenada postalo zelo svetlo. - Manca, 2.čŠKRATOVŠČINADomišljijski spisNeke lepe noči mi je nekdo skakal po trebuhu. Odprla sem oči in zagledala majhnegaškrata. Še ust nisem dobro odprla, ko se mi je že začel predstavljati.Ne ven točno, kajmi je rekel, vem le to, da se je predstavil za škrata Kuzmo. Nato me je vprašal, če bi šlaz njim domov, saj sem mu bila všeč. Rekla sem, da z veseljem, toda da sem prevelika,da bi šla lahko v majhno špranjo. Odgovoril je, da bo to že on uredil, jaz moram leprivoliti. Seveda sem privolila. S tem pa sem v trenutku postala škratovka. Tako sem zlahkoto skočila v špranjo. Tam sem zagledala čudovito palačo. Zaplesala sva in takorajala vse do jutra. Potem mi je ponudil roso.Tam sem ostala dve leti. Potem pa je nekega dne pritekel Kuzma in mi naročil, naj seskrijem, ker prihajata njegova starša, vendar je bilo prepozno. Kuzmova očka in mamicasta me zagledala in zahtevala, da odidem domov. Res sem odšla, a doma sem imelaproblem, saj tako majhna nisem mogla iti v svojo domačo posteljo. Kuzma je trikrattlesknil s prsti in spet sem se spremenila v veliko punco. Vprašal me je, če se bova šekdaj videla. Privolila sem in res sva se še videla. Ampak to je že druga zgodba.Živa Dolenšek, 4.g24

ŠOLA V NARAVIPovedala vam bom, kaj se nam je zgodilo letos v šoli v naravi.Komaj sem čakala, da odidemo v Kranjsko Goro. Pakirala sem obleke in razmišljala,katere vrste oblek naj dam v potovalko: kratke hlače, kratke majice, trenirke, smučarskoperilo… Odšli smo v šolo in videli, da je avtobus že prišel. Hitro smo odšli v telovadnicoin se pripravili. Pot je bila predolga. Učiteljico smo spraševali, kdaj bomo prispeli. Kosmo končno prišli v Kranjsko Goro, smo morali zložiti oblačila v omare. Potem smo obdvanajstih odšli v jedilnico, da smo se zmenili, kakšna so pravila. Spoznali smo tudi vseučiteljice in učitelje: Barbaro, Luka, Lojzeta in Mirka.V torek smo odšli na smučanje. Razdeljeni smo bili v tri skupine: začetniki, dobri inodlični smučarji. Sonce je močno sijalo. Okrog smučišča so rasle marjetice in trobentice.Sneg na smučišču je že skoraj skopnel. Na vrh hriba nas je odpeljala štirisedežnica.Peljala sem se za učiteljico, po hribu navzdol. Sneg je bil moker in težak. Lepil se je nasmuči. Ko smo hoteli zaviti, nam je spodrsnilo in smo vsi po vrsti popadali na tla. Edenod nas je peljal smuk in na koncu smučišča padel v veliko lužo. Tako smo se smejali, dasmo skoraj spet popadali po tleh. Bili smo mokri od pet do glav. To nas ni nič motilo, sajsmo že popoldne plavali v bazenu.Iz letošnje šole v naravi mi bo namesto smučanja v spominu ostalo plavanje na snegu.Ajda Hegler, 4.bEva Zagoričnik, 4.f25

MALO ZA ŠALO, MALO ZARESPredstavljaj si, da je četrtek popoldne in da si čisto sam(a) doma. Zunaj je deževen,turoben dan. Prav ničesar se ti ne ljubi početi, zato zdolgočaseno posedaš po kavču innaveličano buljiš v televizor. Zaslišiš zvonec na vhodnih vratih in veselo stečeš odpirat.Pred vrati pa - ŠOK – ZAGLEDAŠ TVOJO UČITELJICO! Smeji se ti in pravi, da je šlaslučajno mimo, pa se je spomnila nate in prišla na kozarec soka… KAJ BI STORIL?! SČIM BI JI POSTREGEL?! KAKO BI SE POČUTIL?Tu pa so odgovori, ki sem jih dobila!»Pridite kar notri in se usedite! Ali boste sok ali vodo?«»Bom kar sok.«»Izvolite, tukaj je.«»Ali se kaj dolgočasiš, Nika?«»Ja, malo se pa res. Tukaj so tudi piškoti, če jih boste… Zakaj ste pa sploh prišli?«»Zato, da bi se kaj pogovorila s starši.«»Aja, ampak staršev pa ni doma. Ali se greva spomin?«»Prav!«Jaz bi med igro močno upala, da bi učiteljica izgubljala in da bi jo bilo zato sram in bičimprej odšla.Nika Šter, 4.gKo bi učiteljica prišla noter, bi ji rekla, naj si sleče bundo, odloži dežnik in naj obujecopate. Seveda učiteljica ne bi vedela, kje imamo copate, zato bi šla naprej kar bosa.Učiteljici bi rekla, naj lepo počaka, sama pa bi tekla v trgovino po sok. Predstavljam si,da medtem učiteljica vidi na tleh časopisni papir in si iz njega naredi copate. Pobarva jihz rdečo barvo, ki jo ima v žepu. Takoj nato obuje tiste copate. Ampak groza – barva seše ni posušila. Ko pridem domov, ugotovim, da sem namesto soka kupila kavo in kruh.Skuham ji kavo in notri nadrobim kruh. Ko učiteljica to poskusi, se namrdne, brez besedodide in zaloputne z vrati. Nekaj časa gledam za njo, potem grem nazaj v hišo in se vsepopoldne hihitam. Kaj pa je bilo s copati? Učiteljica si jih ni sezula, zato ima še danesumazane čevlje, ker jih je obula čez rdeče copate.Zarja Hude, 3.cPostregla bi ji sok in piškotke. Potem bi ji dejala, da se učim in delam nalogo. Učiteljicabi se tega razveselila, zato me ne bi hotela motiti. Z veseljem bi jo pospremila do vrat.Klavdija Štular, 4.g26

Povabila sem jo, naj sede. Postregla sem jo z jabolčnim sokom in s pehtranovo potico, kijo je mama spekla pred približno enim mesecem. Narezala sem ji kose potice in jih dalana krožnik. Začudeno me je pogledala, jaz pa sem z grozo opazila, da so na potici koščkiplesni. Vprašala me je, kaj so ti beli koščki na potici, pa sem ji rekla, da je to sladkor. Koje pojedla, je odšla. Zdaj pa čakam na posledice.Bernarda Štern, 4.aKo bi zagledala učiteljico, bi bila sicer zelo šokirana, a bi jo vseeno povabila vstanovanje. Medtem ko bi stopala po stopnicah, bi sproti malo pospravljala,da biučiteljica mislila, da je vse v najlepšem redu. Postregla bi ji s cedevito in z zmiksanimsadjem. V sobo jo ne bi povabila, ker bi mislila, da je stopila v smetnjak. Zaigrala bi ji nainstrument, pokazala domačo žival. Sicer ne bi tega navzven pokazala, a povem vam, dabi se jaz počutila kot pohojena žaba.Dominika Kne, 4.aPočutila bi se malo čudno, saj bi bilazelo presenečena, da učiteljica splohve, kje sem jaz doma. Povabila bi jonotri in ji postregla z orehovimirogljički. Pokazala bi mojo zajčico in joskušala prepričati, da bi si skupajogledali grozljivko. Pokazala bi jifotografije z naših potovanj porazličnih deželah.Nina Nardoni, 4.aBil bi prijazen in bi jo posadil za mizo.Postregel bi ji s kozarčkom borovničk,povrhu pa bi ji ponudil še rolado. Obtem pa bi me bilo tako sram, da bimočno upal, da bo kmalu odšla.Patrik Trobec, 4.aSaid Miskič, 4.f27

DIH POMLADINa kaj pomislim ob besedi pomlad…?!Takole so odgovarjali tretješolci s Kokrice:- Pomislim na to, kako bodo zvončki cingljali, kako bodo tulipani cveteli, kako lepo bobiti sredi travnika, nabirati rožice in jih potem dati mamici.- Pomislim na vse spomladanske praznike, tudi na moj rojstni dan. Hura, nič več ne boskrbi, povezanih z zimo, več bo izletov in sprehodov.- Spomladi je vse lažje. In še nogomet lahko igramo zunaj.- Veliko sonca nam sije, vse lepo žari in cveti. po zelenih travnikih se sprehajam, lahkov šopek vrtnic se skrijemo.- Pomladi ptički pojejo, zato se imamo tudi mi, ljudje, lahko lepo.- Kako lepo je gledati bele zvončke, rumene trobentice, vijolične vijolice in tulipanegrozno lepih pisanih barv.- Super, gremo na svež zrak!- Ko pomislim na pomlad, vem, da za pomladjo pride poletje. Takrat pa v morje lahkoskočimo!- Pomlad mi pomeni mladost. Pa še rojstni dan ima takrat moj bratec.- Vse živali se končno zbudijo in si privoščijo obilen zajtrk.- Ob besedi pomlad pomislim na lepo vreme, na drevesa in na – FORMULO!- Kako lep je spomladanski dan, od jutra do večera.Vemo, da pomlad prinaša s seboj tudi ljubezni, takšne in drugačne. Tako so setretješolci tudi pogovarjali o tem, če bi bili zaljubljeni…Takole so modrovali:- Če bi bil zaljubljen, bi bila prijatelja, skupaj bi hodila na večerjo.- Če bi bil zaljubljen, bi se sprehajal z njo.- Skrila bi se, ko bi ga zagledala.- Fantu bi napisala sporočilo: Danesse dobiva na soku v Tigu.- Dal bi ji rože, jo povabil v hišo in jijo razkazal, potem bi jo vprašal, kajbo pila.- Uf, zelo nerodno bi mi bilo, kozagledala svojo simpatijo.- Če bi bil zaljubljen, bi se še kžupniku zmenit za poroko.- Če bi bila zaljubljena, bi zgradilahišo na drevesu in bi se vsak danbasala s sladkarijami.Tjaša Kodrič, 3.č28

KRIŽANKA, sestavila Neža Flis, 4.f6.1. 2. 3. 4. 5.X XX 10.X7. 8. 9.XXX X 11. X12.X XVODORAVNONAVPIČNO1. NAJBOLJ POGOSTO SLOVENSKO MOŠKO IME 1. UŽITNA GOBA6. ŽUŽELKA 2. VZKLIK7. NOVA STVAR 3. GORA NA PRIMORSKEM10. ZVOK MOKRIH ČEVLJEV 4. DRUGI SAMOGLASNIK11. DEL KRATICE BIVŠE JUGOSLAVIJE 5. OVINEK12. ORGAN VIDA 8. OKRASNI PREDMET9. OLGA TOMŠIČ29

KRIŽANKA IN VICIsestavili: Alen Alidžanovič, Vid Iljaš,Nejc Merzel, Jan Sekne iz 4.bKrižanka se rešuje vodoravno!1. Katero je glavno mesto Italije?2. Kako se imenujejo ribja jajčeca?3. Kaj daje krava?4. V kaj je zrasel grdi raček?5. Kako je ime pisatelju Vandotu?6. Kateri sadež pripeljejo iz Južne Amerike iz črkNANASA?7. Pri katerem športu brcamo žogo?8. Kako se imenujejo drevesa z iglicami?Maruša Pavc, 3.č1.2.3.4.5.6.7.8.30

VICI:50 €Mujo in Haso vidita Brada Pitta, ki mu pade50 €. Mujo reče: »Pojdi iskat.«Haso gre pobrat denar ter ga strga.Mujo reče: »Pa kaj ti je? To je bilo 50 €!«Haso nazaj: »Kje si videl 50 € z dvemaničlama.«RITNICILeva in desna ritnica se pogovarjata. Desnaritnica pravi levi ritnici: »Kaj ko bi seporočili, saj sva zmeraj skupaj?« Levaritnica: »Ne bi bilo pametno, saj greva zavsak drek narazen!«BOKSARPride boksar v trgovino s kolesom innapiše listek: Ne ukradi mi kolesa, kersem prvak v boksanju. Ko pride nazaj nikolesa nikjer več, namesto tega pa jetam drug listek, na katerem piše: Nelovi me, sem prvak v kolesarjenju.DOBRA IN SLABA NOVICAMetka pride domov in reče mamici:»Imam dobro in slabo novico.« »No,povej najprej dobro,« reče mama.»Dobra novica je, da sem v šoli dobilapetico. Slaba pa je, da je vse to velikalaž.«Vprašanja kar tako, vendar ne za to!Pod streho je, vendar je moker?Kaj je med hribom in dolino?Ima šest nog in hodi po glavi? Kajje to?Skozi eno luknjo greš noter, skoz dve venin šele takrat si zares noter. Kaj je to?Zakaj za božič postavimo smrečico?Anže Okorn, 4.b31