11.07.2015 Views

Kremenček št. 19, oktober 2011 - Kema.si

Kremenček št. 19, oktober 2011 - Kema.si

Kremenček št. 19, oktober 2011 - Kema.si

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

uvodnikDragi prijatelji Keme!IZ VSEBINEČe bi leto ocenjevali po septembrskemvremenu bi lahko rekli,da so stvari okoli nas čudovite.Sončni dnevi so se ponavljali danza dnem in ob vstopu v <strong>oktober</strong>smo se počutili čisto poletno.Taki dnevi mi dajejo vedno občutekvarnosti in me navdajajo zoptimizmom. Kot da se dogodkiokoli mene morajo razviti že samipo sebi v pozitivno smer. Seveda,ko poletje mine in se začne jesenska turoba z dežjem in meglo, pridevedno znova do streznitve. Dobri občutki minejo in naenkratse mi zdi, da me je poletje nekako uspavalo in da mar<strong>si</strong>kaj, kar bimoralo biti že postorjeno, ni in da časa že primanjkuje.Gradbeniki smo morali letos doživeti že nič koliko streznitev in tone glede na vreme, ki nas spremlja to leto. Če smo mislili, da je lanibilo zadnje leto krize, že dolgo tako ne mislimo več. Če smo upali,da bo naša vlada našla razumevanje za našo panogo, so oni delaliravno nasprotno. Zaradi nekaj ljudi so nas stigmatizirali kar vsepovprekin kot da bi z vsem, kar so povzeli, hoteli reči, prav vam je,saj zaslužite kazen. Nihče <strong>si</strong> ni upal sploh pomisliti, da so padci vbranži lahko tako globoki, kot so se dejansko tudi zgodili in da bodno doseglo takšne globine. Pravzaprav moramo spoznati, da <strong>si</strong>tuacijodelno rešujejo privatne investicije in bati se je, da tudi leto, ki jepred nami, ne bo prineslo nekih vidnih sprememb, ker zanje splohni osnove. Padec vlade, ki ni znala ali ni hotela storiti nekih stvari,pred nas postavlja vprašanje, kdo zna in hoče spremeniti stvari injih obrniti v drugo smer. Ko se ozrem malo okoli, vidim, da nekateritam preko naših meja znajo in so tudi ublažili tokove krize, ali jo žespremenili v nove začetke.O novih začetkih smo se zadnje časa velikokrat pogovarjali v različnihkrogih in zdi se mi, da vse upanje še ni izgubljeno, čeprav mnoginiso uspeli preživeti in jih danes več ni. Mi v Kemi smo trdno prepričani,da bomo preživeli. Veseli nas, da smo prav v teh kriznihča<strong>si</strong>h našli mnoge nove partnerje in bil sem počaščen, da sem vasmnoge lahko pozdravil na našem pikniku zadnji petek v avgustu.Čudoviti dan nam je bil dan in upam, da ste zadovoljni odhajaliiz Prekmurja. Bilo vas je preveč, da bi vse lahko pozdravil osebno,opravičujem se, če koga v množici nisem prepoznal ali pravi časvidel. Morda je potrebno, da se srečamo še enkrat ali dvakrat, pa sebomo že bolje poznali. Zato pridite tudi ob naslednji priložnosti.Hvala za vaše zaupanje, dobro jesen vam želim in na koncu tudiuspešno leto.Branko Drvaričgeneralni direktor Keme Puconci d. o. o.4 <strong>Kema</strong> ― ustanovni član DSG5 Nova preša rešila problemodpadnega mulja6 Mednarodni <strong>si</strong>mpozijv Moravskih Toplicah7 Poslovanje v osmih mesecih <strong>2011</strong>8 Osvežitev celostne grafične podobe10 Direktna pošta na petek trinajstega11 Kemin piknik <strong>2011</strong>12 Gradbeniada <strong>2011</strong>12 Nova kvaliteta tesnilnih trakovKEMABAND13 Predstavitev na gradbeni šoliv Novem mestu14 Mednarodni ETA certifikatza <strong>si</strong>stem tesnjenja16 Obnova muzeja solinarstva18 Kemini epok<strong>si</strong>di za 720 parkirnih mest<strong>19</strong> Priprave na novo sezono20 Osvajalski pohodpo bivši skupni državi21 Razvoj no<strong>si</strong>lnih programov na Slovaškem22 Tudi v Romuniji uspešno z novimi projekti23 Beloru<strong>si</strong>ja, dežela priložnosti in tveganj24 Prezentacija Pannon na Madžarskem26 Zdaj gre zares27 Uspešni hokejisti28 Kemina križanka


aktualno<strong>Kema</strong>ustanovni član DSGLogistični center <strong>Kema</strong> za ogrevanje in hlajenjeuporablja izključno geotermalno energijoDSG – Združenje za trajnostno gradnjo Slovenije je platforma, ki želi povezovati vsez gradbeništvom povezane subjekte v prizadevanju za promocijo in uveljavljanje trajnostnegradnje. Med ustanovnimi člani je tudi <strong>Kema</strong> Puconci, ki s tem jasno nakazuje svojaprizadevanja na področju okolju in ljudem prijaznih produktov in tehnologij.Robert Smodišdruženje za trajnostno gradnjo Slovenije oziromaGBC Slovenia ( Green Building Council Slovenia)je bilo ustanovljeno marca 2010. Prva redna letnaskupščščina je bila izvedena letos aprila, ko je tudi potekelrok za pridobitev statusa ustanovnega člana. Med21 ustanovnimi člani je tudi <strong>Kema</strong> Puconci. Prvi predsednikje že od same ustanovitve Robert Smodiš, vodja<strong>Kema</strong> Akademije in zelenih tehnologij v podjetju.S svojim pristopom želi <strong>Kema</strong> dodati svoj prispevek krazvoju trajnostnega oziroma zelenega gradbeništva,hkrati pa se povezovati in sodelovati tudi z ostalimipodjetji in institucijami, ki delujejo znotraj združenja.Med člani so meddrugim podjetja, kot so Knauf Insu-lation, Velux, Marko 5, Lumar IG, Tondach ter organizacije:ZAG-Zavod za gradbeništvo Slovenije, ZRMKter Fakulteta za gradbeništvo Univerze v Mariboru.Združenje DSG jetudi predstavnik Slovenije v svetovnemzdruženju za zelene stavbe WGBC – World Gre-sveža voda les CO izpusti ²energija surovine17 % 25 % 33 % 30-40 % 40-50 %glede na razpoložljivost naravnih viroven Building Council, v katerega je trenutno vključenihže čez 80 držav. Nacionalne organizacije širom po svetu<strong>si</strong> prizadevajo za promocijo in uveljavitev trajnostnegradnje kot ključne usmeritve pri načrtovanju, gradnjiin upravljanju objektov v prihodnje. Gradnja objektovin njihovo obratovanje je namreč v svetovnem meriluodgovorno za ca. 30 % vseh izpustov CO2, ca. 40 %vse porabljene primarne energije in ca. 50 % vseh odpadkov.Potencial za izboljšanje je izredno velik, sajpo mnenju strokovnjakov velja, da bi že danes lahkozmanjšali omenjene vplive na polovico, če bi doslednouporabljali danes razpoložljivo znanje in tehnologijo.Trajnostna gradnja pa ni le izziv za celotno gradbenostroko, ampak tudi izjemna priložnost za razvoj novihproduktov, tehnologij in storitev za dvig kvalitete načrtovanjater storitev, predvsem pa za nov, spremenjenodnos do narave in okolja, ki smo ga v preteklosti velikokratnekontrolirano izkoriščali ter obremenjevali.Trajnostni objekti so tisti, ki zagovarjajo:• ekološko kvaliteto• ekonomsko kvaliteto• družbeno socialne vrednoteTo pomeni, da so objekti, katere gradijo na teh temeljih,okolju prijazni, ekonomsko učinkoviti ter zagotavljajoljudem zdravo delovno in bivalno okolje. Enakovelja tudiza produktein opremo, ki se v takih objektihvgrajujejojo in uporabljajo. <strong>Kema</strong> Puconci je že do sedajaktivno v svojem proizvodnem procesu sledila tem vrednotam,v bodoče pa želi s svojim pristopom in delomv združenju DSG svoja prizadevanja še povečati.4 kremenček 10 | <strong>2011</strong>


aktualnoNova prešarešila problem odpadnega muljaČeprav je bilo zadnje obdobje v Kemi investicijsko izjemno bogato, je bilav lanskem letu rešena še problematika naravnega usedalnika z gradnjo preše.Marko FirbasDvig preše na no<strong>si</strong>lnestene in podestZaradi težav na naravnem usedalniku, kateri ježe zvrhano poln, je <strong>Kema</strong> Puconci že lansko letopristopila k iskanju ustreznih tehničnih rešitev, ki birešile nastalo problematiko. Po analizi večih rešitev(poševni zgoščevalnik, tračna preša, dinamični alistatični usedalnik v kombinaciji s prešo ipd.) smo seodločili za dinamični usedalnik v povezavi s prešo,ki deluje popolnoma avtomatsko.Izbran je bil italijanski proizvajalec Diemme, ki ima velikoizkušenj na tem področju. Sodeloval je tudi pri projektuv Katarju, kjer je postavil prešo v največji separacijina svetu, ki deluje s kapaciteto 1200 ton/uro. S to investicijosmo v podjetju dolgoročno rešili problematikonastajanja odpadnega mulja pri pranju rudnine.GradnjaPo nekaj začetnih težavah s projektno dokumentacijoter zemljiščem se je začel izkop ter gradnja novegaobrata v drugi polovici novembra 2010. Delo jebilo zaupano sestrskemu podjetju Salinvest d.o.o., kije na podlagi gradbenih načrtov temeljev tehnološkeopreme izdelalo načrte jeklene konstrukcije (PGD)pripadajočih objektov. Celotno ogrodje le-teh je biloizdelano v Salinvestu, za antikorozijsko zaščito pa jebilo izbrano vroče cinkanje, ki predstavlja na dolgi rokkvalitetnejšo korozijsko obstojnost. V začetku februarjaletošnjega leta se je pričela sestava ogrodja hal,že v sredini meseca pa je sledil dvig preše na no<strong>si</strong>lnestene in podest. Sestava celotne tehnološke opreme jepotekala brez večjih težav ob sodelovanju z dobaviteljevimipredstavniki, ki so dobro opravili svoje delotako terminsko kot tudi kvalitetno. Sledila je montažasten in strehe objekta, zatem pa izdelava vseh potrebnihstrojnih in elektro instalacij. Strojne instalacijeso zajemale napeljave vseh potrebnih instalacij vode,komprimiranega zraka in hidravlike. Na koncu se jevgradilo še stavbno pohištvo, ki je dalo objektu praviizgled, vsa dela pa so bila končana do pričetka maja.Prešo smo zagnali v začetku aprila, ko je bilo zagnanonajprej postrojenje za čiščenje zamuljene industrijskevode, nato pa tudi preša, ki deluje od druge poloviceaprila dalje.Delovanje prešeTehnološka oprema preše je deljena na dva dela. Vprvem delu se iz zamuljene industrijske vode s pomočjoflokulantov in usedalnika mulj loči od čiste vode,ki se vrača nazaj v proces. Iz mulja se v drugem delupostrojenja – preši s pomočjo črpalke iztisne preostanekvode, ki se prav tako vrača v proces. Nastanemuljna pogača, ki je primerna tudi za nadaljnjo uporabo,npr. glinenih ometov itd.Končni izglednove investicijeIz odpadnega mulja nastajamuljna pogača, primerna zanadaljnjo uporabokremenček 10 | <strong>2011</strong>5


aktualno1. mednarodni <strong>si</strong>mpozijSodobni materiali za ohranjanje stavbne dediščinePod pokroviteljstvom Keme Puconci in v sodelovanju s »Tehničkim veleučilištemZagreb« je v mesecu juniju <strong>2011</strong> potekal 1. mednarodni <strong>si</strong>mpozij o sodobnih gradbenihmaterialih za zaščito stavbne dediščine. Dvodnevni dogodek je potekal v MoravskihToplicah v Prekmurju, udeležili pa so se ga ugledni strokovnjaki iz Hrvaške in Slovenije.Robert SmodišDr. Živa Deu, Fakultetaza arhitekturo LjubljanaRoman Granfol,<strong>Kema</strong> Puconci d.o.o.Ivo Nemec, ZVKDS,Restavratorski centerUdeleženci <strong>si</strong>mpozijana ogledu Plečnikovecerkve v BogojiniStavbne dediščine predstavljajo pomembendel identitete naroda, saj je skozi arhitekturoin stavbarstvo velikokrat vizualiziran kulturni razvojnaroda skozi različna zgodovinska obdobja. Iz preteklostižal poznamo veliko primerov, ko je nepravilenpristop k sanaciji oziroma uporaba neprimernihmaterialov povzročila škodo na starih objektih, ki jevelikokrat ni bilo mogoče več popraviti. Nova znanjain nove tehnologije vgradnje in priprave materialovomogočajo, da je danes mogoče obnavljati starejše inspomeniško zaščitene objekte bistveno bolj kvalitetnoin dolgotrajno, kot je to bilo možno v preteklosti. Kljubtemu je potrebna velika natančnost in skrben pristop kizbiri materialov, ki se pri tovrstnih delih uporabljajo.<strong>Kema</strong> Puconci kot eden izmed vodilnih ponudnikovgradbenih materialov za sanacijo in obnovo starejšihobjektov želi tudi preko podpore srečanj strokovnjakovprispevati k razvoju novih produktov in tehnolo-gij, ki bi celovito in v največji možni meri odgovarjalivisokim zahtevam spomeniškega varstva in varstvastavbne dediščine. Izmenjava strokovnih mnenj,predvsem pa bogate izkušnje domačih in tujih strokovnjakov,kakor tudi njihovih kolegov iz Hrvaške, binaj pomagale razumeti možnosti in zahteve pri uporabisodobnih materialov pri obnovi stavb.Zraven zanimivih prispevkov o uspešno izvedenihprimerih strokovnjakov iz področja zaščite in varstvastavbne dediščine, je bila predvsem zanimiva razpravao potencialu in karakteristikah ometov ter zaključnihobdelav za obnovo starih stavb, predvsemz vidika trajnosti in reverzibilnosti. Več kot očitno jebilo izraženo dejstvo, da sodobni materiali vsekakorimajo svoje mesto pri obnovi in zaščiti stavb, vendar leob ustrezni kvaliteti in strokovni vgradnji.V okviru srečanja je potekal tudi ogled nekaterih obnovljenihobjektov stavbne dediščine na področjuPomurja, kjer je s svojimi proizvodi in strokovnjakiuspešno sodelovala tudi <strong>Kema</strong> Puconci. Dolgoletneizkušnje, predvsem pa skoraj 20 letne reference domain v tujini, uvrščajo Kemo med najkvalitetnejše ponudnikena tem področju.Z nadaljnjim razvojem produktov za sanacijo in obnovostarih objektov želi <strong>Kema</strong> pripraviti nove in nadgraditiobstoječe rešitve, ki ne bodo ustrezale samo visokimzahtevam spomeniškega varstva, ampak bodovključevale tudi trajnostne kriterije in seveda poskušalebiti ekonomsko čim bolj učinkovite.Organizatorji in skoraj 40 udeležencev se je strinjalo,da bo <strong>si</strong>mpozij postal tradicionalno srečanjestrokovnjakov s področja spomeniškega varstva ingradbene industrije, kjer se bodo v bodoče poskušaliiskati odgovori na obnovo in sanacijo stavb, ki z vidikagradbene industrije postaja eno izmed ključnihpodročij razvoja panoge v prihodnosti.kremenček 10 | <strong>2011</strong>


poslovanjePoslovanje Kemev osmih mesecih leta <strong>2011</strong>Že v prejšnjih številkah Kremenčka smo tožili o izredno slabihrazmerah v gospodarstvu, predvsem na področju gradbeništva,in tudi tokrat prav nič ne kaže na skorajšnje izboljšanje.Iztok SmoličKot kažejo podatki, je prav gradbeništvo tistadejavnost, ki v Sloveniji zavira rast BDP, medtem,ko so se ostale delno že uspele izviti iz objemakrize. Da bi bile razmere še težje, nas je letos udariloše povišanje nabavnih cen nekaterih ključnih surovin.Med stroški so se najbolj dvignili stroški za energijo,predvsem za elektriko in plin. Višji so tudi nekateridrugi stroški, ki pa so sezonske narave in jih v drugipolovici leta ne predvidevamo. Če smo glede na razmerena trgu še lahko zadovoljni z višino prihodkov,pa nam končni rezultat poslovanja omejujejo predvsempovišane cene vhodnih surovin in energentov.Gradbeni materiali, ki ustvarijo največji delež prihodkov,so v prvih osmih mesecih leta <strong>2011</strong> dosegli vrednost,ki je bila podobna lanski. Prodaja v tujino jezrastla za 7 odstotkov, medtem ko smo v Slovenijiprodali za 3 odstotke manj. Prodaja peskov je padla vDelež prodanih količin gradbenih materialovKemev letu <strong>2011</strong>izvozu, medtem ko so prihodki suhih peskov v Slovenijivišji za pet odstotkov. Pri prodaji trgovine – takov Puconcih kot v Murski Soboti – so prihodki nekolikonižji kot lansko leto.Prihodki, ustvarjeni s prodajo v tujino, so bili višji zasedem odstotkov, predvsem na račun višje prodajegradbenih materialov, ki predstavljajo večinski delež vblagovni strukturi izvoza. Izvoz peska in storitev, ki jihopravimo v tujini, se je znižal, vendar te postavke predstavljajole manjši delež izvoza Keme Puconci.Prodaja odvisnih družb je višja od lanskoletne za29 %, čemur so največ prispevale družbe v BiH, Srbiji,na Slovaškem in Ukrajini. Prodaja je rastla tudi v ostalihdružbah, vendar je bila tam osnova iz predhodnihlet nekoliko nižja. Veseli nas dogajanje na Slovaškem,kjer beležijo zavidljivo gospodarsko rast in upamo, dabodo podobne razmere poča<strong>si</strong> prevladale tudi na ostalihKeminih trgih.Gradbena lepila so največja blagovna skupina in nji-hova prodaja se je v letu <strong>2011</strong> še povečala, tako da jenjihovdeležež v skupnihgradbenih materiaialih višji kot vprvi polovici predhodnega leta zaskoraj 5 odstotnihtočk. Rastkoličinske prodaje gradadbeninih lepil je gledenapredhodno leto 8 odstotna. K takšnirasti najajveč pri-pomorejo lepila, ki jih proizvajamo za izvoz. Med pomembnejšimiblagovnimi skupinami smo dvignili prodajotudi pri vodotesnih masahah in hitroveznih maltah,ki smo jih prodali za 8 odstotktkov več kot v prvih osmihmesecih predhodnega leta. Večinaostalihblagovnihskupin je imela trend padanja, tako da so skupnpne prodane količine gradbenih materialov v prvih osmih me-secih leta <strong>2011</strong> sovpadala e s trendi pri prihodkih.➔ Kljub pomanjkanjuznakov oživljanjagradbeništva želimo vletošnjem letu zadržatipribližno podobne prodajneštevilke kot predhodnoleto, hkrati pa upamo, dase bo ustavila rast nabavnihcen vhodnih materialovin energentov. S tem bidosegli rezultate, ki soglede na razmere v panogiže kar neverjetni in bi namv prihodnje omogočilizadovoljivo osnovo zanadaljnjo rast podjetja.➔ Višje cene energiješe poglababljajojo krizov gradbeništvu.kremenček 10 | <strong>2011</strong>7


aktualnoOsvežitevcelostne grafične podobeV marketinškem oddelku Keme smo prenovo celostne grafične podobe izkoristilikot priložnost, da na boljši in inovativnejši način skozi grafično podobo izrazimo vrednote,poslanstvo in vizijo Keme ter tako osvežimo celovito vizualno podobo našega podjetja.Marko HancV konstrukcijski mrežije natančno določenadefinicija znaka in logotipa.Vodič CGP vsebujeprimere tipičnih rešitevpri najpogostejeuporabljenih aplikacijah.Ideja o prenovi grafične podobe je v Kemi zorela ženekaj časa, saj zadnja prenova sega že v leto 2005.Da bi na domačem in tujih trgih ohranili svojo vizualnoprepoznavnost, je zaradi spreminjajočega okusapotrošnikov in modernih trendov, smiselno s časomposkrbeti za »pomladitev« identitete.TRŽNA ZNAMKATržna znamka ni le logotip ali celostna podoba,temveč skupek vtisov, izkušenj in idej, ki jih imapotrošnik o tržni znamki. Je pomembno strateškoorodje vsakega podjetja in je med najpomembnejšimipokazatelji uspešnosti podjetja. S tega stališča jegradnja tržne znamke ravno tako pomembna, kot jepomembna osnovna dejavnost podjetja.Uspešne tržne znamke so posledica strategije segmentacijetrga, razlikovanja proizvodov in premišljenegatržnega komuniciranja. Slednje igra pri poslovnemuspehu vse večjo vlogo. Namen uspešnega tržnega ko-municiranja je na učinkovit način poslati jasno sporočilodoločeni ciljni skupini, s čimer se doseže večjaprodornost, učinkovitejši vtis in ohranjanje v spominu.CELOSTNA GRAFIČNA PODOBACelostna grafična podoba podjetja zagotavlja tržniznamki visoko vrednost v očeh potrošnika in njenoprepoznavnost. Ustvarjanje in vzdrževanje celostnegrafične podobe zahteva natančno strategijo in prefinjenonatančnost pri oblikovanju tako na <strong>si</strong>mbolni kotna grafični ravni.Pri celostni grafični podobi smo se osredotočili nadve glavni področji, ki se morata povezovati in dopolnjevatimed seboj: korporativna identiteta in kor-porativna podobatržneznamke. Pripadajočiglavnielementi celostne podobe so: identiteta in osebnost,vizija in poslanstvo, <strong>si</strong>mbol in logotip, ime, slogan terbarve in tipografija blagovne znamke.➔ Blagovna znamkaje izraz, ki ga v prak<strong>si</strong> vsepogost eje nadomeščamoz izrazom tržna znamka, kipa ni le logotip in celostnapodoba, temveč skupekvtisov, izkušenj in idej, ki jihima uporabnik o tržni znamki.Potrošniki <strong>si</strong> s tržno znamko ustvarjajo jj čustveno vez,identificirajo se z njenimi vrednotami, poslan stvom invizijo. To lahkopodjetje dosežes stalnimin kon<strong>si</strong>sten-tnim komuniciranjem, ki mora biti izraženo skozi posamezneelemente celostne grafične podobe: logotip,barve, slogan …8


aktualnoBistveni elementi celostne grafične podobe bodo oprekigadeljeni v priročniku celostne grafične podobe,imamo namen pripraviti v začetku prihodnjegaleta,saj za vse aplikacije še nismo razvili nove podobe inso še v fazi nastajanja. Do izdaje celovitega priročni-(Corporate Identity Guide), ki zajema osnovne smerni-ce in ponuja vrsto primerov, na osnovi katerih lahkoka smo pripravili t.i. Vodič celostne grafične podobeizvedemo dovolj kakovostno oglaševanje v vsaki <strong>si</strong>tua-s tržno znamko in zagotavlja dosledno enako vizualnopodobo komunikacijskihciji v doslednem slogu. Vodič je osnova za upravljanjesredstev.IDEJNA REŠITEVDružba <strong>Kema</strong> Puconci je prepoznavna po svojem logotipuin značilni rumeni barvi. Napis KEMA, ki jev tipografiji črne barve, je pozicioniran sredinsko nadnavzdol obrnjen zaobljljen rumeni trikot nik. Logotipje poseben po svoji pojavnosti in za ozadje zahtevanevtralno belo podlago, saj v nasprotnem primeru, zdrugačnim ozadjem ali kakšno drugo barvno kombinacijo,izgubi svojo prepoznavno unikatnost.V okviru prenove je bil k obstoječemu logotipu dodangrafični element, določen z barvo, obliko in pozicijo.Ta dodatni element je prilagojen logotipu, posnemakonturo trikotnika in ga obriše na določeni razdalji.Linijaje v polni rumenibarviin lahko postopoma izgi-ne v belo ozadje pri posameznih specifičnih uporabah.PISAVEZa primarno družino pisav smo izbrali pisavo Magistral,ki se uporablja v notranji in zunanji komunikaciji.Ta sans serif pisava je na voljo v različnih rezih inse uporablja za naslove, podnaslove in kratka udarnabesedila. Za naše potrebe sta najpogosteje uporabljenareza Condensed Regular in Condensed Bold.Kot sekundarna pisava za dopolnitev primarne družinese uporablja sans serif pisava Myriad Pro. Je vizualnomehkejša od primarne in je kla<strong>si</strong>čna pisava z viso-ko stopnjo čitljivosti pri majhnih velikostih. Lahko seuporablja s primarno pisavo za telo besedila.Naša tretja pisava je Minion Pro. Ta serif pisava seuporablja redkeje in <strong>si</strong>cer za daljše besedilne sklope(PR članki, gla<strong>si</strong>lo Kremenček).Prenovljena oblika logotipa z dodanim grafičnim elementom,ki asociira na prikaz srčnega utripa.BARVEBarve podjetjaso pomembendelcelostne grafiičnepodobein imajo poleg fizikalnih lastnosti tudi p<strong>si</strong>hološkiučinek na ljudi.Osnovni barvi podjetja sta rumena in črna. Rumenabarvajebarvasonca, svetlobe in optimizma, ki poživlja,spodbuja koncentracijo ter <strong>si</strong>mbolizira ustvarjalnostin modrost. Črna barva je najbolj formalna barvain je barva ponosa ter elegance, označuje pa moč inskrivnostnost.Pri tržnem komuniciranju je vselej potrebno uporabljatiobe barvi, razen, ko to ni mogoče zaradi objektivnihzahtev (enobarvni tisk, vezenje …).POVZETEKUspešnost prenove grafične podobe bomo lahko ocenjevalipo določenem obdobju s stališča zavedanja invšečnosti oglaševanja. Če se bo kvaliteta oglaševanjadvignila, bo dosežen osnovni namen prenove: gradnjauspešne tržne znamke na temelju sodobnihgr rafičnih elementov celostne podobe.➔ Nov izgledimajo tudi korespodenčnetiskovine podjetja.V tipografiji so serifistrukturni detajli na koncihposameznih črt, ki tvorijočrke in <strong>si</strong>mbole. Pisavebrez serifov imenujemosans serifne pisave (franc.sans pomeni brez).PANTONE BARVNI MODELuporaba za natančno ujemanje barv v tiskuCUPantone 116 C / 108 UPantone Black C / Black Uza premazne papirjeza nepremazne papirjeCMYK - 4 BARVNI MODELC = 0, M = 17, Y = 100, K = 0C = 0, M = 0, Y = 0, K = 100za uporabo v 4-barvnem tiskuRGB - 3 BARVNI MODELR = 255, G = 209, B = 0R = 26, G = 23, B = 27za uporabo na TV in računalniških zaslonih➔ Rumeno in črno barvoKeme opredeljujejo barvnimodeli, ki se v prak<strong>si</strong>najpogosteje uporabljajo.kremenček 10 | 201<strong>19</strong>


kema slovenijaDirektna poštana petek trinajstegaPetek 13. velja za nevaren dan na koledarju, ki se ga zaradi starih vraž boji veliko ljudi.To je med vraževernimi ljudmi najhujši in najbolj depre<strong>si</strong>ven dan v letu. Mi pa smo ljudemdokazali, da ta dan s Kemo sploh ni črn, ampak je lahko tudi srečen dan.Nina Hari➔ Izžrebani nagrajenci:1. nagrada:Vikend paket v prenovljenemhotelu Izvir v ZdraviliščuRadenci za 2 osebi:Dragana Stojčič, Ljubljana2. nagrada:Preventivni specialističnipregled v Zdravilišču Radenciza 1 osebo:Marjan Kovač, Radomlje3. nagrada:Celodnevno kopanjes ko<strong>si</strong>lom v ZdraviliščuRadenci za 2 osebi:SonjaPoderčnik, Dravograd4. nagrada:Celodnevno kopanjev Zdravilišču Radenciza 2 osebi:Dušica Senekovič, Sv. Ana5. nagrada:Ko<strong>si</strong>lo za 2 osebi vRestavraciji park v Radencih:Slavko Hajdinjak, RogašovciKer je bil 13. dan v letošnjem maju ravno petekin ker velja petek 13. za zlovešči dan, smo vpodjetju <strong>Kema</strong> za vse naše prijatelje pripravili presenečenje.Z direktno pošto so postali prejemniki po-sebnega popusta ob bivanjuv ZdraviliščuRadenci.In ker smo hoteli petek 13. prikazati res kot vesel insrečen dan, so lahko prejemniki pošte sodelovali tudiv nagradni igri za zanimive nagrade.Nagradna igra jepotekala v času od 13. do 26. maja,v kateri so sodelovali v<strong>si</strong>, ki so pravilno odgovorili nanagradno vprašanje, ki je bilo zastavljeno na kuponu inki se je gla<strong>si</strong>lo: Naštejte tri produkte Keme Puconci.Na naslov organizatorja je prišlo skupno 407 kuponov,med katerimi ni bilo prav nobeneganapačnega, kar nasše posebej veseli, saj to pomeni, da je poznavanje našihproizvodov med našimi zvestimi kupci, izpopolnjeno.Kupon sreče v oblikištiriperesne deteljiceNajpogostejši odgovori so bili: Adheziv, <strong>Kema</strong>kol Flex170, Hidrostop 94, <strong>Kema</strong>glet FX in Hydroment.Izmed vseh prejetih kuponov smo 30. maja v sodelovanjuz Zdraviliščem Radenci izžrebali 30 srečnežev inprejemnikov nagrad: vikend paket v prenovljenem hoteluIZVIR v Radencih za dve osebi, preventivni specialističnipregled za eno osebo, celodnevno kopanje sko<strong>si</strong>lom za dve osebi, celodnevno kopanje za dve osebiter ko<strong>si</strong>loza dve osebi v RestavracijiPark v Radencih.Sledilo je še nekaj praktičnih nagrad, po odzivu s trgapa so bili tudi dežnik in brisačaa<strong>Kema</strong> ter majicaaKe-mabond, lepo presenečenje za vse dobitnike nagrad.Želimo <strong>si</strong> veliko dobrih prijateljsj kih vezi z našimi par-tnerji, zato nas veseli, da vam lahko občasno tudi takopolepšamo dan.10 kremenček 10 | <strong>2011</strong>


Kemin Piknik <strong>2011</strong>Zadnji petek v avgustu se je v vročih Predanovcih na že <strong>19</strong>. Keminem piknikuza poslovne partnerje zbralo okrog 750 Keminih prijateljev.Nina HariKot vsa prejšnja leta smo povabljence že ob prihodurazvajali. Za darilo so prejeli sončno/zaščitna očala, ki so bila tistega popoldneva dobrodošlana vročem soncu. Zatem jih je že pričakala prijetnaanimatorka z aperitivom in slanim prigrizkomza dobrodošlico. Goste so na začetku s ciganskimimelodijami razvajali člani Male Lange, in <strong>si</strong>cer so»popotovali« kar od mize do mize. Gostje so se čezcel dan lahko okrepčali z bogračem, izvrstno hranoz žara, langašem, suhomesnimi dobrotami terznačilnimi prekmurskimi sladicami, manjkal pa niniti sladoled za ohladitev. Za zabavo, ples in dobrorazpoloženje so čez dan in pozno v noč skrbeli fantjeiz skupine Blue Planet, moške pa je s svojimi čariogrela Rebeka Dremelj.Na noge so goste dvignili fantje iz skupine Blue PlanetKot vsako leto so povabljenci tudi letos lahko uživali načudoviti Kemini plaži, kjer so se zabavali na mehkempesku ob bazenu z barmanom in koktajli. Bazen je ponazarjalnekoč »živeče« Panonsko morje. Ob pokušanjukoktajlov so gostje bili deležni tudi pokušine vin VinarstvaGjerkeš iz Fikšinec. Da ob degustaciji niso bililačni, so pridne gospodinje cvrle langaše, za ljubiteljemesnih izdelkov pa so na žaru pekli Kemine kloba<strong>si</strong>ce.Tudi razgibavanje je bilo prisotno. Kot vsako leto sose v nogometni tekmi pomerili Kemini igralci s Keminimiposlovnimi partnerji. Gledalci so uživali obgledanju tekme, saj sta se obe mreži precejkrat zatresli.Sledila je zabava z Blue Planet pozno v noč.➔ Kemina plažaMoški del publike jeogrevala Rebeka DremeljNogometna tekma med Keminimi igralci in Keminimi poslovnimi partnerji je že prava tradicija.Rezultat? Prijateljski…Dragi prijatelji, spet se vam moramo zahvaliti, da stenam s svojo prisotnostjo na pikniku izkazali zaupanjeza katero upamo, da bo trajalo še dolgo let. Mi pa žepričenjamo razmišljati, kako se bomo veselili naslednjeleto na jubilejnem 20. Keminem pikniku.kremenček 10 | <strong>2011</strong>


kema slovenijaGradbeniada <strong>2011</strong>V Novem mestu je letos potekalo 13. mednarodno tekmovanje gradbenih šolSlovenije. Organizator letošnje prireditve je bila Srednja gradbena in lesarska šolas Šolskega centra Novo mesto.Aleš HrovatičGradbeno/tekmovalnipoligon v pričakovanjuizvajalcevMoram priznati, da mi je bilo v veliko čast, kome je nekaj tednov pred dogodkom poklicaldirektor podjetja Keragrad d.o.o., Franc Bukovec, innas povabil k sodelovanju kot enega od pokroviteljevsrečanja, mene osebno pa predlagal v ocenjevalno komi<strong>si</strong>jo.Seveda smo se v Kemi vabilu z veseljem odzvali,saj že leta sodelujemo z gradbenimi šolami poSloveniji in bodoče mlade izvajalce seznanjamo takoz našimi izdelki kot tudi s tehničnimi rešitvami.Sodelovali smo na tekmovanju polagalcev keramičnihoblog, ki je potekalo v novih prostorih podjetja Keragradiz Novega mesta. Tekmovalo je pet ekip, in <strong>si</strong>ceriz Celja, Kranja, Ljubljane, Maribora ter Novega mesta.V komi<strong>si</strong>ji za ocenjevanje smo bili Aleš Svetel (Keragrad),Igor Strnad (Ragno) in zgoraj navedeni avtorčlanka. V komi<strong>si</strong>ji smo imeli veliko dela, saj so bili kriterijiza ocenjevanje naloge pečar – keramik zelo dobroNavodila komi<strong>si</strong>je pred pričetkom tekmovanjarazdelani. Ocenjevali smo tako načrtovanje del kot tudistrokovnost izvedene delovne naloge.Priznati moram, da so se fantje iz vseh petih ekip delalotili zelo resno in da so bili končni izdelki na koncuprecej izenačeni. Seštevek točk je na koncu zmago vendarleprinesel domači ekipi iz mesta ob reki Krki, kiso zgolj s točko prednosti slavili pred ljubljansko ekipo.Pridružujem se mnenju funkcionarjev, da Gradbenijadani le tekmovanje, temveč predvsem druženje in promocijastrokovnih poklicev. Vsekakor bo <strong>Kema</strong> z veseljemsodelovala tudi v bodoče.Nova kvaliteta tesnilnih trakov KEMABANDGradbena industrija, predvsem pa proizvajalcigradbenih materialov, so zaradi vednonovejših zahtev trga, hkrati pa tudi zaradi novihspoznanj na področju gradbene kemije, pri<strong>si</strong>ljeniobstoječe materiale prilagajati in seveda razvijatinove materiale za potrebe, ki se pojavljajo.Naša zadnja novost, ki smo jo na trg uvedliv letošnjem poletju, izhaja iz potrebe izboljšanjacelovite <strong>si</strong>stemske ponudbetesnjenja mokrih prostorov. Tako smoprenovili program tesnilnih trakov za potrebetesnjenja stikov in dilatacijskih reg pritesnjenju kopalnic, bazenov, teras in balkonovs <strong>si</strong>stemom vodotesnih mas. V prodajnemprogramu boste tudi v prihodnje našli naborKEMABAND trakov, a izboljšane kvalitete:KEMABAND tesnilni trak 12, kakor tudi vogalnikein manšeto M12, dosedanjo manšetoM42 pa je zamenjala manšeta M35,dimenzije 350 x 350 mm.Bistvene prednosti novih trakov so:prevleka iz flisa bistveno poveča oprijemtraku s tesnilno maso;prevleka iz flisa omogoča enostavno lepljenjena preklop kar s tesnilno maso, vkatero se KEMABAND vgrajuje (HIDRO-STOP ELASTIK, HIDROSTOP FLEX, HI-DROSTOP DP, HIDROSTOP MONOPUR);ima povečano odpornost na pritiskvode (do 3 bar);odporen je proti alkalijam;združljiv je s <strong>si</strong>likoni.Prepričani smo, da se bodo novi tesnilni trakovina trgu obnesli še bolje kot dosedanji,saj izboljšave bistveno olajšalo tako delo kot<strong>si</strong>stemsko kakovost celovitih <strong>si</strong>stemov.12 kremenček 10 | <strong>2011</strong>


kema slovenijaTeoretični predstavitvis predavateljem GoranomGombošijem iz Kemineslužbe tehničnegasvetovanja je sledilše praktični prikazobdelovalnosti Keminihproizvodov.Predstavitev Kemena gradbeni šoli v Novem mestuPredstavitve in obveščanja naših strank o novostih v podjetju so potrebna tudi takrat,ko je gradbeništvo v težavah in je po svetu vsesplošna gospodarska kriza. In zato smotudi mi v Kemi, kljub trenutnim razmeram v gradbeništvu, tekom celega leta pripravljalirazlična izobraževanja ter predstavitve o novih in že poznanih gradbenih materialih.Goran GombošiTudi letos smo v Kemi pričeli s predstavitvaminovih izdelkov na področju gradbeništvaata-koj meseca januarja in februarja. Bilo jih je okrog 50in o njih smo pisali že v prejšnji številki Kremenčka.Predstavitve so bile namenjene podjetjem, trgovinamin raznim zbornicam v okviru gradbeništva.V izjemno veselje pa nam je bilo vabilo in pobuda organizatorkestrokovnih ekskurzij Lili Žnidaršič, zaposlenev Šolskem centru Novo mesto, za praktično terteoretično predstavitev naših proizvodnih programov.Pripravili smo dve različni predstavitvi, ki sta bili vločenem terminu.Prva predstavitev praktičnega značajaaje bila pripra-vljena za dijake, ki se izobražujejo za poklic zidarjaainsuhomontažerja. Teh je bilo okrog dvajset. Predstavilismo proizvode, ki se v gradbeništvu najbolj uporabljajoin kamor smo za boljšo ponazoritev vključilitudi našega demonstratorja Petra Pertocija iz labo-ratorija, ki je prikazal način dela z materiali, mešanjematerialov, pripravo podlage, nanos itd. Sproti smotudi strokovno razložili, na kaj je potrebno paziti privgrajevanju in uporabi posameznih materialov in kjese največkrat pojavljajo težave. Kasneje so priložnostza preizkus dobili tudi dijaki sami in se preizku<strong>si</strong>li vspretnostih vgradnje materialov na pripravljene panoje.Material smo pripeljali kar iz Keme, in <strong>si</strong>cer v malovečjih količinah, tako da so ga lahko dijaki preizku<strong>si</strong>litudi v nekaj naslednjih urah praktičnega pouka. Nadmaterialom so bili navdušeni in zadovoljni, nekateriod njih pa so z našimi materiali že delali.Druga predstavitev je bila namenjena gradbenimtehnikom in je bila predvsem teoretična. Na predstavitvije bilo okrog 50 dijakov tretjih letnikov iz dvehrazredov, kjer so bili prisotni tudi profesorji, ki so zdodatnimi vprašanji pokazali, da je bila tematika predavanjazanimiva tudi njim. Prestavitev je zajemala triproduktne skupine in <strong>si</strong>cer: proizvode za sanacijo inzaščito betona, proizvode za sanacijo kapilarne vlagein proizvode za tesnjenje objektov. Kljub temu, da jebilo to le nekaj dni pred koncem šolskega leta, sta biliposlušnost in sodelovanje z dijaki odlični in zanimivi.Vsak od udeležencev predavanja je prejel tudi <strong>si</strong>mboličnodarilo Keme, vključno s katalogom za leto <strong>2011</strong>.Po končani predstavitvi nas je sprejel tudi direktor šolskegacentra Novo mesto Štefan David, ki je pokazalinteres tudi za nadaljnje medsebojno sodelovanje.Ker pa so tudi v fazi novogradenj v bližini šole, smoz materiali dobrodošli tudi na njihovem gradbišču.Šolski center Novo mestoSrednje gradbena inlesarska šola Novo mesto zveseljem sodeluje s Kemokremenček 10 | <strong>2011</strong>13


azvojMednarodni ETA certifikatza <strong>si</strong>stem tesnjenjaČeprav podjetje <strong>Kema</strong> Puconci že dlje časa spada med vodilne proizvajalcespecialnih gradbenih materialov v Sloveniji, imamo redko priložnost, da se pohvalimos pridobitvijo, ki naše mesto med elito proizvajalcev gradbenih materialov potrjuje.Stanko Polajner➔ Namen <strong>si</strong>stemaje vzpostaviti vodotesnobariero pod ploščicami(ali katerokoli drugo zaščitopred obrabo) na tleh in steniv notranjih mokrih prostorih,katera bo delovala pritemperaturah od +5 °C do+40 °C v predvideni življenjskidobi najmanj 25 let.KEMABANDtesnilni trak 12Pridobitev ETA certifikata(evropskega tehničnega soglasja)za Hidrostop DP <strong>si</strong>stemtesnjenja za mokre prostore poevropski smernici ETAG 022predstavlja potrditev nespornekvalitete produktov <strong>si</strong>stema za tesnjenje.To še toliko bolj, ker smoprvi v Sloveniji in eden prvih vEvropi, ki se lahko s takšnim certifikatompohvali.V zadnjih letih vedno bolj razširjena suhomontažnagradnja kopalnic in mokrih prostorov zahteva uporabopred leti skoraj nepoznanih materialov in <strong>si</strong>stemovza tesnjenje pred vdorom vlage in vode. V ta namensmo na Kemi razvili <strong>si</strong>stem tesnjenja, katerega sestavljaflek<strong>si</strong>bilna vodotesna masa HIDROSTOP DP,<strong>si</strong>stem tesnilnih trakov KEMABAND, grundirnosredstvo KEMAGRUND S in flek<strong>si</strong>bilno lepilo za ploščiceKEMAKOL FLEX 170.ZahteveZahteve za <strong>si</strong>stem določa Evropska tehnična smernicaETAG 022 – Vodotesni <strong>si</strong>stemi za tla in stenemokrih prostorov, 1. del: tekoče vgrajeni premazi z alibrez obrabne površine.Izpolnjevanje zahtev omenjene tehnične smerniceproizvajalcu omogočajo namestitev CE znaka na <strong>si</strong>stemin s tem prodajo po celotnem območju EU. Podrugi strani pa skladnost <strong>si</strong>stema z zahtevami evropsketehnične smernice kupcu zagotavlja dodatnovarnost in garancijo za dolgotrajno in brezhibno de-Področje uporabelovanje vgrajenih proizvodov, skladnoz bistvenimi zahtevami Direktive89/106/EEC, ki so:• mehanska odpornostin stabilnost,• varnost pred požarom,• higienska in zdravstvenazaščita ter varovanje okolja,• varnost pri uporabi,• trajnost (skladnoz zahtevama 2. in 3.).Sistem KEMA HIDROSTOP DP je namenjen vodotesnizaščiti tal in sten v mokrih prostorih. Sistem tesnilnihtrakov KEMABAND, ki ga vključuje, omogočatesnjenje stikov in vogalov, posebne manšete pa omogočajozatesnitev prebojev cevi ter tesnjenje odtokov.Namen <strong>si</strong>stema je vzpostaviti vodotesno bariero podploščicami (ali katerokoli drugo zaščito pred obrabo)na tleh in steni v notranjih mokrih prostorih, katerabo delovala pri temperaturah od +5 do +40 °C v predvideniživljenjski dobi najmanj 25 let.Mogoča je naslednja uporaba:• Talne in/ali stenske površine z le občasno neposrednoizpostavljenostjo vodi, na primer dovoljoddaljene od tuša ali kopalne kadi.• Talne in/ali stenske površine tušev oziroma okolicekopalnih kadi namenjene za le nekajkratnodnevno tuširanje, na primer običajna stanovanja,večdružinske hiše in hoteli.14 kremenček 10 | <strong>2011</strong>


azvoj• Talne in/ali stenske površine, katere bodo boljfrekventno in dalj časa izpostavljene vodi, kot jeto v običajnih stanovanjih, na primer javni mokriprostori, šole in športne dvorane.Zgradba <strong>si</strong>stemaSistem je sestavljen iz impregnacije podlage KEMA-GRUND S, na katero se v dveh nano<strong>si</strong>h izvede premazvodotesne mase HIDROSTOP DP. Na popolnomaosušeni HIDROSTOP DP se s flek<strong>si</strong>bilnim lepilomKEMAKOL FLEX 170 prilepijo ploščice.Komponente <strong>si</strong>stemaza tesnjenje detajlovZa tesnjenje stikov, vogalov, prebojev cevi in odtokov<strong>si</strong>stem vključuje tesnilni trak, vogalnike (zunanje/notranje)in posebne manšete.Tehnične karakteristike <strong>si</strong>stemaLastnostPredvidena življenjska dobaVodotesnostPrepustnost za vodno paro (23 °C – 50/93 % rel. zr. vl.)Minimalna debelina vodotesnega slojaOdziv na ogenj po EN 13501-1Izjava o vsebnosti nevarnih snoviSposobnost premoščanja razpokSprijemna trdnostSposobnost premoščanja stikovTesnjenje okrog prebojevOdpornost na temperaturoOdpornost na vodoOdpornost proti alkalnostiUporabnostPopravljivostZaključekDejstvo, da fugirna masa ni vodotesna, se pri domačiindividualni finalizaciji kopalnic velikokrat pozablja.Ploščice se na primer položijo neposredno na mavčno-kartonskeplošče kar brez hidroizolacije. Žal jepa preveč mojstrov, ki še niso slišali za alternativneoblike tesnjenja in poznajo le hidroizolacijski <strong>si</strong>stemhladnega bitumenskega prednamaza in privarjenihbitumenskih trakov. Ker na tako hidroizolacijo s cementnovezanim lepilom ni mogoče neposredno prilepitiploščic, se zanjo ne odločajo in hidroizolacijesploh ne izvedejo.Sistem tesnjenja kopalnic pod ploščicami HIDRO-STOP DP je enostaven za izvedbo in izredno učinkovitter dolgotrajen. Z vgradnjo <strong>si</strong>stema HIDRO-STOP DP preprečimo neljubo zamakanje skozi fuge,stike in preboje ter s tem preprečimo mar<strong>si</strong>kateronevšečnost. Evropsko tehnično soglasje, katero smona Kemi pridobili za <strong>si</strong>stem HIDROSTOP DP, pa jedodatna garancija, da bo <strong>si</strong>stem v vseh predvidenihpogojih deloval najmanj 25 let.Vrednost25 letIzpolnjujeS d = 2,3 m0,5 mmRazred ENe vsebuje nevarnih snoviRazred 1: 0,4 mmRazred 2: ≥ 0,5 MPaRazred 2: vodotesnoRazred 2: vodotesnoRazred 2: ≥ 0,5 MPaRazred 2: ≥ 0,5 MPaRazred 2: ≥ 0,5 MPaUporabnoPopravljivoKEMABANDstenska manšeta M12KEMABANDtalna manšeta M35KEMABAND Y vogalnikCelovit <strong>si</strong>stem tesnjenjatesnilni trak KEMABAND 12grundirno sredstvo KEMAGRUND Sflek<strong>si</strong>bilna vodotesna masa HIDROSTOP DP – prvi nanosflek<strong>si</strong>bilna vodotesna masa HIDROSTOP DP – drugi nanosflek<strong>si</strong>bilno lepilo za ploščice KEMAKOL FLEX 170KEMABAND X vogalnikkremenček 10 | <strong>2011</strong>15


eferenčni objektVlaga in soli neposredno ali posredno vplivajo na degradacijo skoraj vseh vrst materialovin konstrukcij. Vzroke za to je treba iskati predvsem v specifičnosti posameznega objekta,podcenjevanju obstoječe vlage in soli v zidovih ter ometih in neustrezno izbranih materialihter postopkih sanacij.Goran GombošiZaradi dobrih preteklih izkušenj in obstojnosti saniranihobjektov, kljub nenehni izpostavljenosti neugodnimnaravnim vplivom (sol, voda), se je MartinaGamboz tudi tokrat obrnila na nas s prošnjo o pomočipri sanaciji na novo poškodovanih objektov za ohra-nitev kulturnih spomenikov solinarstva v Sloveniji.Sklicali smo sestanek, kjer smo se dogovorili o potrebniizbiri in količini materiala za sanacijo dveh objekoso objekti locirani neposredno na morju, negre podcenjevativloge prisot nih škodljljivihihsoli. Le-te vedno vsebuje že zemeljska vlaga, v konkretnemprimeru pa so objekti tej težavi še dodatnoizpostavljeni zaradi bližine morja. Soli se tako transportirajopo konstrukciji, se odlagajo na ometanihpovršinah in povzroč ajo razkroj ometov.Prvi kontakt s predstavniki Solin smo vzpostavili jesenileta 2006, in <strong>si</strong>cer z Andrejem Sovincem, vodjoprojekta. Takrat smo opravili ogled objekta skladiščnehale solin (poškodovani prefabricirani betoni na hali),hkrati pa smo <strong>si</strong> ogledali tudi pred leti sanirano upravnostavbo (poškodbe zaradi vlage), ki je bila še vedno vodličnem stanju, za kar smo tudi prejeli pohvale.Leta 2008 smo dobili ponovno povabilo na ogled gledesanacije muzeja v Sečovljah (skladišče, soba zaspanje, fotografije itd.), kjer so bili močno poškodovaniometi na zgradbi, ki je bila lokalno že saniranapred leti, zato se je na tistih delih omet dobro obnašalin ni bilo vidnih poškodb, nastalih zaradi vlage in soli.Stanje pred …… in po sanaciji.Nov obisk na Primorsko pa nas je popeljal na ogledin sestanek z direktorico Pomorskega muzeja v Piranu,Martino Gamboz, jeseni leta 2010 po hudournikihin poplavah, ki so takrat pustošile po večjemdelu Slovenije in prizadejale veliko škode ter nevšečnosti.Pred tem smo imeli tudi nekaj radijskih oddajv živo na temo sanacije vlage na območjih, kjer sobile poplave najhujše.➔ Poplavljen muzej16 kremenček 10 | <strong>2011</strong>


eferenčni objektSečoveljske solineohranjajo tradicijosolinarstva v Slovenijitov, ki sta bila najbolj poškodovana in ju je bilo potrebnopopraviti, saj bi se v nasprotnem primeru porušila.Glede na lokacijo naravne in kulturne dediščine solinje bila pri obnoviz uporaborazličnihstrojevsanacijatudi časovno omejena (izvedba v največ 4 tednih), in<strong>si</strong>cer zaradi izvajanja del na območju, ki je zaščitenozaradi ogrožanja različnih živalskih vrst, predvsemd.o.o. ter predstavnikom izvajalcev del, kjer smo odgovorilina vsa vprašanja, ki so bila vezana na sanacijoter materiale.Po dokončanju sanacijeobjektaje biladirektoricapovabljenatudi na mednarodno znanstveno srečanjespomeničarjev iz Hrvaške, ki je potekalo v MoravskihToplicah z različnimi ogledi kulturnih spomenikovv Pomurju, kjer je tudi sama predstavila delovanjein ohranjanje obstoja solin od začetkado danes. Vsvojem predavanju je izpostavila tudi naše podjetje,pohvalila pripravljenost pomoči pri sanaciji poškodovanihobjektov z donacijo materiala v teh težkih razmerahter predvsem izpostavila pozitivno delovanjeKemi nih materi alov za sanacijo vlage, ki so na površinahostali nepoškodovani tudi v ekstremnih pogojih.Takšna pohvala in predvsem znova dokazanaobstojnost Keminih materialov za sanacijo kapilarnevlage je nova pomembna referenca Keme in to celona kulturnem spomeniku državnega pomena, ki jevključen tudi med pomembne znamenitosti sveta.➔ Stanje med obnovoDirektorica Pomorskega muzeja Piran Martina Gambozje tudi osebno pomagala pri reševanju muzejskih eksponatovv času poplav na solinahzaščitenih ptic, ki tam gnezdijo. Za sanacijo objektovca. 300 m2 je bilo porabljenih 6000 kg materiala <strong>Kema</strong>san580, 1500 kg <strong>Kema</strong>san 580 F, 6000 kg sušilnegaometa Hydroment ter <strong>Kema</strong>fob Aqua za zaključnopovršinsko zaščito ometanih površin pred zunanjimiagre<strong>si</strong>vnimi vplivi (prisotnost soli v zraku).Poplavljena polja za pridobivanje soli ob poplavah reke Dragonje in agre<strong>si</strong>vnost zraka (v zrakuprisotne soli), ki predvsem ob prisotnosti burje preide z morja na ometane površine objekta,povzročata veliko težav na ohranjenih kulturnih spomenikih v solinah, ki jih je okrog 38. Nekateriizmed njih so se tudi porušili, ko je Dragonja prestopila svojo strugo konec poletja 2010.Zaradi zahtevnosti izvedbe je bil pred začetkom sanacijeobjektov, maja letos, sklican še zadnji sestanekglede izvedbe in uporabe materialov z MartinoGamboz, z Alojzom Zorkom iz podjetja Tering Izolakremenček 10 | <strong>2011</strong>


eferenčni objektFOTO: andrejjakobcic.blogspot.comKongresni trg v LjubljaniKemini epok<strong>si</strong>diza 720 parkirnih mestProti koncu poletja je glavno mesto Slovenije v središču dobilo največjo garažno hišo,<strong>Kema</strong> Puconci pa je z njo obogatila svoj spisek uspešno zaključenih projektov.Davorin Likovič, Primož Gider➔ Brušenje tlakas stroji HTC 950Končni izgledepok<strong>si</strong>dnega premazaKongresni trg je bil letos uradno odprt ob držav-ni proslavi, namenjeni 20. obletnici osamosvojitveRepublike Slovenije, ki je potekala na predvečerdneva državnosti. Vrednost pogodbe za izgradnjo parkirnehiše Kongresni trg, ki je vključevala tudi zunanjoureditev ter ureditev parka, je znašala 17,7 mio €.V garažni hiši bo 720 parkirnih mest v petih podzemnihetažah, od katerih bo dve tretjini namenjenihbližnjim stanovalcem, ostalo pa obiskovalcem mestnegasredišča. Parkirni prostori bodo dolžine 4,95 min širine 2,60 m, in bodo t.i. nadstandardni parkirniprostori. Dosežen je bil zastavljeni cilj, da se avtomobiliumaknejo pod zemljo in se Kongresni trg ponovnovrne prebivalcem in obiskovalcem mesta. Hiša,dolga 147 in široka 28 metrov, se spušča zgolj podnekdanjim parkiriščem, na katerem je bilo prostora za180 avtomobilov, zdaj bo ta kapaciteta torej štirikratvečja. Ploščad na vrhu, kjer je bilo nekdaj parkirišče inbo zdaj na voljo za različne prireditve, bo obnovljenapovsem po načrtih Jožeta Plečnika.Sama gradnja projekta Kongresni trg je bila zaradiglobine in neposredne bližine objektov največjega kulturnegapomena, kot so Uršulinska cerkev, Univerza,Filharmonija in niz hiš na južni strani trga, velik gradbenotehnični podvig.V poletnih mesecih letošnjega leta so na vrsto prišlatudi zaključna dela, kjer se je <strong>Kema</strong> v projekt garažnehiše vključila kot dobavitelj epok<strong>si</strong>dnih premazov zaizvedbo večslojnega epok<strong>si</strong>dnega tlaka v parkirni garaži,velikosti čez 20.000 m2.Betonska plošča je bila lepo zaglajena, zato večja delas sanacijo hrapavosti in izravnave niso bila potrebna.Betonsko površino smo tako pripravili z brušenjem,pri čemer smo uporabili največje stroje HTC 950. Zobrusom cementnega mleka smo dobili sprijemnotrdnost betonske površine med 2,5 in 3,0 N/m2. Lokalnosmo betonsko podlago popravljali s produktom<strong>Kema</strong>pox Grund 2000 v kombinaciji s <strong>Kema</strong>poxDens PL. Na ta način smo naredili kit, s katerim smopopravili vse nepravilnosti v podlagi.Epok<strong>si</strong>dni tlak smo izdelali v dveh nano<strong>si</strong>h. Za osnovnisloj smo uporabili <strong>Kema</strong>pox Grund 2000 in kot končnisloj <strong>Kema</strong>pox Final 6000. S kremenčevim peskom,ki smo ga dodajali, smo površino nahrapili, vendar jonaredili še vedno dovolj primerno za čiščenje, tako dabo garaža še dolgo <strong>si</strong>jala v vsej svoji svežini.18 kremenček 10 | <strong>2011</strong>


kema skupinaZnanje je vir razvoja v današnji družbi, zato se morajotudi zaposleni stalno izobraževati in izpopolnjevati.Primož Giderpreteklosti so menili, da lahko človek s pridobljenimznanjem in izobrazbo shaja vse življenje.V sodobnem času pa se čedalje bolj zavedamo, davsaka izobrazba hitro zastareva, saj kar naprej prihajado novih odkritij, čas od odkritja do dejanske uporabenove tehnologijepa se drastično krajša. Nova odkritjazahtevajo od ljudi, da se neprestano izobražujejo, samoizobražujejoter izpopolnjujejo, saj so le na ta načinsposobni iti v korak s splošnim razvojem, z zahtevamičasa in sodobnega življenja. Zaradi vsega naštetega postajaizobraževanje nepogrešljiv sestavni del človekovegadela in življenja, njegova stalna pravica in obveznost,kakor tudi sestavni del Keminega poslanstva.Poznavanje ključnih informacij za zaposlene lahkoveliko pripomore k temu, da zaposleni lažje razumejoin sprejemajo novosti, ki jih prinašajo produkti na eniin zahteve standardov na drugi strani. Pogosto podjetjazaradi pomanjkanja časa in ljudi zaposlenim nezmorejo pravočasno podati vseh ustreznih informacij,zato nastane vrzel v podajanju in prenosu znanja terinformacij do končnega potrošnika.V izogib temu v Kemi neprestano skrbimo za izobraževanjenaših zaposlenih, ne samo v Sloveniji, pačpa v celotni skupini <strong>Kema</strong>, ki jo sestavljajo zaposleniiz 13-ih držav. Naše znanje, ki ga nenehno nadgrajujemoin izkušnje, ki smo jih pridobili s sodelovanjemv številnih projektih, je mogoče koristno uporabiti.Vlagamo v naše zaposlene, se spoznavamo z izzivi iztujine ter prenašamo primere dobrih praks na lokalnetrge, vse to v okviru Kemine akademije, ki je tovrstnoobliko izobraževanja dvignila na profe<strong>si</strong>onalno raven.Tako je bilo tudi v sredini poletja v Budimpešti na»Tehnical meetingu«, kjer je bilo govora predvsemo odzivih s trga in trendih ter o pridobivanju dodatnihveščin strokovnega in kompetentnega nastopa natrgu. Vse to je le delček znanja, ki ga posrkamo in setudi na ta način že pripravljamo na novo sezono, kobomo vse prednosti in izkušnje delili z vami. Vi stenaši zaupanja vredni partnerji, s katerimi gradimouspešno zgodbo na trgu, in še naprej se bomo trudili,da bomo z nadaljnjim skupnim delom, strankam ponudilistrokovne in dolgoročne rešitve.Marketing meetingV okviru takšnih delovnih srečanj smo letos že pripravilitudi srečanje oseb zadolženih za marketingaktivnosti. Srečanje družb nekdanje Jugoslavijeje potekalo v Sarajevu, nekaj dni kasneje pa smo sev Budimpešti sestali še na »Marketing meetingu«Vzhodne Evrope. Tokratto ni bilo zgolj kla<strong>si</strong>čnoizmenjavanjeizkušenj, kjer smo <strong>si</strong>cer spregovorili tudi opreteklih aktivnostih v marketingu, temveč predvsemiskanje novih inovativnih in trgom zanimivih idej gledena razpoložljiva sredstva.Podajanje idej v t.i. nevihti možganov je sproduciralokar nekaj zanimiv idej z vseh področij, prav zanimivopa je tudi na ta način spoznavati sodelavce, ki vrejo odkreativnih misli, ki se jih pri »brainstormingu« ni nitikritiziralo, vrednotilo ali ocenjevalo, pač pa ob koncurealno povzelo, na temelju povzetkov pa smo pripravilipodrobnejše korake za naprej. Običajno je le na koncu<strong>si</strong>cer le majhno število idej dobrih in uresničljivih hkrati.Literatura navaja, da vča<strong>si</strong>h zgolj 5 %, kar pa je odvisnotudi od narave problema. Sicer pa kdo ve, mordaboste katere izmed novih idej v kratkem spoznali tudina slovenskem trgu. Mi smo v to zagotovo prepričani.Delovni utrineks »Technical meetinga«➔ Budimpešta:spoznavanje gostiteljskegamesta sodi med večerniprogram srečanj.Vzhodnoevropska ekipana »marketing meetingu«kremenček 10 | <strong>2011</strong><strong>19</strong>


kema skupinaOsvajalski pohodpo bivši skupni državiTržišča držav naše bivše domovine so bila osrednja tržišča Slovenije v časunekdanje skupne države. Dolga leta so bila potrebna, da celotna nekdanja država znovagospodarsko okreva in da poslovanje med nekdanjimi članicami znova postaja pomembnaoblika mednarodnega gospodarskega delovanja slovenskih družb.Vojko FaričDržave nekdanje Jugoslavije se tako poča<strong>si</strong>, avztrajno postavljajo na noge in gradijo temeljesvoje prepoznavnosti. Po nekaj letih trdega dela inogromno vloženega truda smo tudi v Kemi ob do-brem mednarodnem sodelovanju s skupnimi močmidosegli, da je naša blagovna znamka že dobila ustreznoprepoznavnost in da so naši materiali iskani vsegmentu produktov za zaključna dela v gradbeništvu.Predstavitev na samem gradbišču se je izkazala za domiselnoin predvem praktično potezo.aktivneje, z željo in prepričanjem, da blagovna znamkaKEMA postane prepoznavna tudi v tem delu Evrope.Še zadnje pripravena sejmu v Prištini<strong>Kema</strong> s svojimi hčerinskimi družbami tako že delujena Hrvaškem, v Srbiji, BIH, Makedoniji ter ČrniGori. Kot zadnji v nizu kamenčkov pri sestavljanjucelotnega mozaika trenutno predstavlja velik izzivtržišče republike Kosovo.Začetki naših tamkajšnjih aktivnosti segajo v minuloleto, a majhne republike nekaj časa nismo postavljali vospredje. Iskanje distributerjev ni obrodilo želenih sadovin tržišče je še čakalo na pravo priložnost. Le to smodobili v tekočem letu <strong>2011</strong>, ko smo na tržišče vstopiliPrisotni smo bili na gradbenem sejmu v Prištini,kjer smo srečali predsednika Kosova in slovenskegaveleposlanika, opazili nekaj slovenskih razstavljavcev,predvsem pa stkali prve resne poslovne vezi.Nastop na sejmu je začetek našega aktivnejšega sodelovanja,uspešno smo izvedli nekaj prodajnih in tehničnihpredstavitev, med drugim tudi na enem izmedpotencialnih objektov za vgradnjo naših materialov,ki se je izkazalo za zelo posrečeno rešitev, katere sebomo tudi v prihodnosti še posluževali.Prvi koraki naših aktivnosti za večjo prepoznavnostso tako bili narejeni, z veseljem pa spremljamo dogajanjein se tudi osebno udejstvujemo na novemtržišču, za katerega menimo, da se bo dobro razvilo.Tako smo prepričani, da bomo na našem novemtrgu sledili uspešnim korakom, ki smo jih naredili vdrugih državah nekdanje Jugoslavije, kamenček zakamenčkom pa sestavljamo mozaik, ki tudi generalnovključuje vedno nova tržišča. Ta nam ponujajoizzive in hkrati zahtevajo, da se trudimo biti boljši inprepoznavnejši na mednarodnem gradbenem trgu.20 kremenček 10 | <strong>2011</strong>


kema skupinaRazvoj no<strong>si</strong>lnih programovna Slovaškem trguKljub dejstvu, da na Slovaškem ni posebnih spodbud za toplotno izolacijo stavb,se trg fasad zelo hitro razvija ter je po dveh letih postal tudi za Kemo najpomembnejšiprogram ter gonilo razvoja na Slovaškem.Fredi ŠirovnikKo smo pred približno dvema letoma prvičpredstavili program <strong>Kema</strong>term skupaj z zaključnimimineralnimi ometi, smo ga pospremili zdokaj mešanimi občutki. Slovaški trg velja za enegarazvitejših na področju fasad, zatonismovedeli, kajlahko dejansko pričakujemo. Pot vsekakor ni bila lahka,premagati je bilo potrebno mar<strong>si</strong>katero oviro, ki jenismo pričakovali. Kljub dejstvu, da na Slovaškem niposebnih spodbud za toplotno izolacijo stavb, se trgfasad zelohitrorazvija. Zaradivisoke osveščenostise investitorji, tudi privatni, še kako dobro zavedajoprednosti, ki jih le ta prinaša.Rezultat številnih srečanj, predstavitev in izobraževanjv preteklih dveh letih so predvsem zadovoljnestranke, za nas pa številne reference od privatnihhiš do velikih stanovanjskih ter poslovnih objektov.Skupaj z našimi partnerji ter s sedmimi nian<strong>si</strong>rnimicentri pokrivamo praktično celotno Slovaško. Stem nam uspevazagotovitimateriale na gradbiščuv času od 24-36 ur od prejetega naročila.Obseg del na področju fasadnih <strong>si</strong>stemov pokriva tudi večjeposlovne objekteDa smo na pravi poti, kažejo tudi letošnji polletnirezultati. Kljub precej muhastemu vremenu, ki šekako vpliva na možnost izvedbe fasadnih <strong>si</strong>stemovter vsesplošni negotovosti zaradi krize, nam je v prvipolovi ci leta kljub vsemu uspelo praktično več kotpodvojiti rezultat glede na leto poprej. Navedenonas navdaja, da z optimizmom ter smelimi načrti,gledamo v drugo polovico leta.Ker <strong>si</strong> ne dovolimo zaspati na lovorikah, gledamotudi v prihodnost. Že v začetku tega leta smo se odločili,da certificiramo dodatni fasadni <strong>si</strong>stem z nekateriminovostmi, ki bo še konkurenčnejši in zanimivejšiza naše kupce.Zaradi visoke osveščenostiso vse pogostejše obnovetudi na stanovanjskih blokih.➔ Fasadni <strong>si</strong>stemidodajajo nepremičninamnovo vrednost – prihranijodenar pri investiciji inv prih odnosti.kremenček 10 | <strong>2011</strong>21


kema skupinaTudi v Romunijiuspešno z novimi projektiKljub težkim razmeram smo na precej specifičnem romunskem trguz letošnjim letom uspešno zagnali program toplotnoizolacijskih fasad.Fredi ŠirovnikŽe v zimskem času letošnjega leta smo začeli z intenzivnimipripravami za sezono fasad, ki smojih želeli z letošnjim letom še intenzivneje predstavitiromunskemu tržišču. Tako smo z namestitvijo nian<strong>si</strong>rnihkapacitet ter z lastnim dostavnim vozilom zagotovilinujne logistične zahteve za podporo kupcem.Uspešno dokončanje del in zadovoljni novi uporabnikiso samo še nova potrditev naših rešitev ter dela.Za drugi del sezone želimo zagotoviti nian<strong>si</strong>rno napravotudi za področje Temišvara, s čimer bi samo šeokrepili našo prisotnost na trgu.Skupaj s tremi partnerji pokrivamo v glavnem šezmeraj zgolj področje Bukarešte, kjer smo danes prisotnina skupaj 18 prodajnih mestih. Svojo prisotnostželimo še razširiti in od tam pokriti večji del južneRomunije. Kljub težkim razmeram smo na precejspecifičnem romunskem trgu, kjer je upad gradbenedejavnosti precejšen, z letošnjim letom uspešno zagnaliprogram toplotnoizolacijskih fasad.➔ Bukarešta veljaza mesto hrupa in nasprotij –veliko se gradi in obnavljaReferenca, ki vam jo predstavljamo v tokratni številkiKremenčka, je iz zahodnega dela glavnega mesta Bukarešte.Ta del mesta slovi tudi kot »bogatejši« in zatotudi bolj zanimiv za privatne investitorje v stanovanjskeobjekte. Gre za objekt Castranova, kjer je <strong>Kema</strong>Romunija za celotni objekt v skupni velikosti 2.000 m2dobavila <strong>si</strong>stem toplotnoizolacijske fasade ter materialeza tesnjenje in hidroizolacijo v kopalnicah interasah za 55 stanovanj.V <strong>si</strong>stemu fasade so bili uporabljeni lepilo Styrokem215 ter izravnalna masa <strong>Kema</strong>term 225, ustrezna toplotnaizolacija a v debelini 10 cm, armirna mrežicater tankoslojni zaključni omet na osnovi organskihvezi žlebičaste strukture v granulaciji 2 mm. Za razlikood prakse v Sloveniji je v Romuniji žlebičasta strukturabolj priljubljena.Na terasah in v kopalnicah je bil uporabljen že velikokratpreverjeni <strong>si</strong>stem tesnjenja s <strong>Kema</strong>band trakoviin vogalniki ter Hidrostop elastikom.Castranova predstavlja nov objekt v nizu uspešno zaključenihprojektov v Romuniji.22 kremenček 10 | <strong>2011</strong>


kema skupina<strong>Kema</strong> se vsako pomlad in jesen v zadnjih štirih letih predstavljana največjem gradbenem sejmu Budpragres v Minsku.➔ <strong>19</strong>. mednarodni sejemse je v Minsku odvijalmed 6. in 9. septembrom,razsta vlj alo pa je večkot 400podjetij iz 14 držav.Marko Janžaa letošnjem <strong>19</strong>. sejmu se je prestavilo skupaj270razstavljavcev na prostoru velikosti 7.000 m2.Glavni poudarek na Keminem razstavnem prostoruje bil na vodonepropustnih masah, epok<strong>si</strong>dnih inindustrijskih podih ter maltah za sanacijo betona.Zanimanje smo vzbudili pri podjetjih, ki se ukvarjajoz veleprodajo, gradbenih podjetjih, podjetjih, ki seukvarjajo s projektiranjem, kot tudi med arhitekti.Največja prednost predstavitve Keme na omenjenemsejmujestikje stik spodjetji, ki delujejo v ostalih regijah Be-loru<strong>si</strong>je, ki so nekoliko oddaljene od glavnega mestaMinska. Na sejmu Budaprogres <strong>2011</strong> smo se predstaviliskupaj s podjetjem Baumit-Bel, ki se usmerja naprodajo fasadnih <strong>si</strong>stemov in barv ter tako dopolnjujeKemin prodajni program. Nastop na sejmu predstavljaše vedno najpomembnejše tržno-komunikacijskoorodje v drugi polovici letošnjega leta in načinneposrednega trženja, ki nam daje najboljše rezultate.V letošnjem letu nam je v sled aktivnosti na beloruskemtržišču v prejšnjih letih uspelo sodelovati navečjih projektih. Eden izmed takšnih je bila sanacijamednarodnega nogometnega stadiona v Brestu. Naobjektu so bili uporabljeni produkti iz skupine produktovza sanacijo in zaščito betona. V teku je tudi objektna področju epok<strong>si</strong>dnih tlakov v mestu Gomel v veli-kosti čez 1.000 m2, kot tudidrugidelsanacije papirneproizvodnje v mestu Shklov ter nekaj manjših objektov,na katerihse bodo uporabljalili produkti za tesnjenje.Kljub zelotežkigospodarski<strong>si</strong>tuaciji, v katerise jeznašlaBeloru<strong>si</strong>ja v letošnjem letu, so pričakovanjaKemeše naprejusmerjenav rast in povečevanjepro-daje. Gospodarstvo je v letošnjem drugem četrtletjudoživelovelikšok, ko je vlada zaradivelikega trgovin-skega primanjkljaja morala konec maja naznaniti 36 %devalvacijo, ki se še danes ni ustavila. Tesno omejevanjena medbančnem valutnem trgovanju vednobolj duši trg in omejuje nemoteno delovanje uvoznousmerjenih podjetij. Kot izhod iz omenjenega stanjaje zveza nekdanjih držav Sovjetske zveze, ki jo vodiRu<strong>si</strong>ja, obljubila Beloru<strong>si</strong>ji skupno 3 mrd $ posojil vnaslednjih treh letih, vključno s prvim 800 mio $ izplačilom,ki se lahko dostavi že naslednji mesec.IP <strong>Kema</strong> se poskuša prilagajati trenutnim razmeram inišče svoje možnosti tudi z izvozom v Ru<strong>si</strong>jo. Za Kemopredstavlja podjetje v Beloru<strong>si</strong>ji priložnost boljšegain intenzivnejšega prodora na rusko tržišče. S proizvodnimikapacitetami v Minsku, poznavanjem jezikain poslovne kulture je prodor na rusko tržišče lahko šeuspešnejši. Tako smo v letošnjem letu uspeli prodati Kemineproizvode tudi v bodoče olimpijsko mesto Soči.➔ Stadion Dinamav Brestu, ki sprejme10.080 obiskovalcev,je bil zgrajen leta <strong>19</strong>87.kremenček 10 | <strong>2011</strong>23


kema skupinaPrezentacija Pannon<strong>Kema</strong> na MadžarskemZ novim letom je <strong>Kema</strong> začela svojo prenovljeno zgodbo na Madžarskem.Metka Feher Pal➔ Predstavitev Kemečlanom drugega največjegazdruženja trgovcevz gradbenim materialomna MadžarskemSosednji trg je za vsakega proizvajalca in ponudnikaprav gotovo velik izziv in zahtevnanaloga. Potrošniki so vse bolj zahtevni in številnadomača ter tuja podjetja in multinacionalke se trudijozadovoljiti povpraševanje tudi v naši branži.<strong>Kema</strong> gradi svoj trg na Madžarskem pravzaprav odtemeljev. Uveljavljanje blagovne znamke in izdelkovna novem trgu ima svoje zakonitosti, ki temeljijo namnogih majhnih in vztrajnih korakih, ki jih morapodjetje prehoditi samo. Samoiniciativa, vztrajno delona trgu in vrhunski izdelki, ki jih ponuja <strong>Kema</strong>, slej koprej prinesejo rezultate.V tej novi zgodbi smo spomladi dobili izjemno priložnost,da naše podjetje in prodajni program predstavimočlanom drugega največjega združenja trgovcevz gradbenim materialom na MadžarskemPannon2010 Zrt.Že v 90. letih je Madžarska postala odprta za evropskein svetovne proizvajalce izdelkov za gradbeništvo. To<strong>Kema</strong> se je predstavila članom drugega največjega združenjatrgovcev z gradbenim materialom na Madžarskemso proizvajalci, ki danes opredeljujejo in zagotavljajotrgovanje z gradbenim materialom na Madžarskem.V času se je razvila tudi izjemno flek<strong>si</strong>bilna in konkurenčnastruktura veleprodaj in maloprodajnihtrgovin. Proizvajalci in trgovci so dosegli soglasje prinajpomembnejših vprašanjih: kdo in s kakšnimi danostmimora razpolagati tisto podjetje, ki lahko odproizvajalca direktno kupuje izdelke (primerno pokritoskladišče, strokovno izobražen prodajni kader,logistične kapacitete, …).Razvoj je prinesel spremembe in trgovci so na straninabave med seboj našli tiste stične točke, s katerimiso lahko še bolj učinkovito zastopali in razvijali svojeinterese ter interese dobaviteljev. Tako so po letu 2000nastala prva nabavna združenja.O pomenu, ciljihin poslanstvuzdruženjaPannon2010 Zrt. smo se v kratkem intervjuju prijazno pogovoriliz Jánosom Hegedűsem, komercialnim direktorjemin solastnikom združenja. Gospod z bogatimiposlovnimi izkušnjami je v preteklih 15 letihod temeljev zgradil tuditrg Rigipsa na Madžarskem.Gospod Hegedüs, verjetno je izziv poslovativ vlogi trgovca na strani nabave po mnogih letih,ko ste se pogajali na drugi strani mize kot dobavitelj?Morda zato bolje razumem potrebe obeh strani intudi cilji združenja so postavljeni tako, da zagotavljajoprednosti in stabilnost tako trgovcem kot proizvajalcem.Trgovcem omogoča enotno nabavno politiko, večjo kon-kurenčnost, krepitevtržnih pozicij, skupno reklamo inmarketinške aktivnostiob ohranitvi lastnetržneiden-titete trgovcev. Dobaviteljem pa zagotavljamo izjemnoplačilno disciplino, stabilnost, enotni cenovni nivo inprodajno mrežo, ki je razpredena po vsej Madžarski.24 kremenček 10 | <strong>2011</strong>


kema skupinaKdo so člani združenja?Trenutno ima združenje več kot 115 članov. Večinomaso to družinska podjetja, ki imajo letni promet 1-2 mioEUR. To so uveljavljena trgovska podjetja z dolgoletnotradicijo, priznana v domačem okolju in, ki 80 % svo-jega prometa realizirajo »v cashu« (podobno kot DYIcentri). Vsa podjetja so lastniki skladišč in parcel, kjerposlujejo. Imajo zelo malo ali nič kreditov in so zaradištevila zaposlenih izjemno flek<strong>si</strong>bilna. Po moji oceni jetak tip podjetja »survivor« v teh težkih ča<strong>si</strong>h. Skupnoimamo 136 prod aj nih mest na Madžarskem, zato smozdruženje z največjo tržno pokritostjo.Kako ocenjujete trenutne razmerev gradbeništvu na Madžarskem?Kljub nenehnim drastičnim padcem v madžarskigradbeni branži, se kriza še naprej poglablja. Po mojioceni bosta naslednji dve leti odločilni za preživetjetako trgovcev, gradbenih firm in tudi dobaviteljev. Verjamem,da bo prišlo do sprememb, ki bodo na dolgirok prinesle rešitve, na kratek rok pa bodo imele dramatičenučinek:1. ustavilo se bo financiranje,2. spremenila se bo plačilna morala,3. trg se bo še boljskrčil,4. promet v sektorju obnove bo upadel.Državnih investicij skorajda ni več. Podjetja so investicijepreložila na ugodnejši čas. Velik problem naMadžarskemso tudikrediti, ki so jih ljudjenajeli (tudipo nasvetu bank) v švicarskih frankih. Ker Madžarskaše ni uvedla evra, tečajne razlike drastično dvigujejovrednosti mesečnih obrokov in onemogočajo prebivalstvu,da bi razmišljali o investicijah ali obnovi svojihnepremičnin ter stanovanj. Osnovni problem pa je,da povprečnega madžarskega državljana niso naučili,kako je treba pametno gospodariti ob pomoči kredita.Brez kreditov pa žal ni mogoče ponovno zagnati gospodarskerasti.Kako se v teh ča<strong>si</strong>h odzivajo proizvajalci,vaši dobavitelji?Dobavitelji so kar preveč »radodarni« v želji po preživetju.Opažam, da ponekod prihaja do velikih razhajanjv razmišljanju med lastniki in managementom. Tam,kjer managementu ne uspe doseči pametnega konsenzao poslovni politiki, možnostih in pričakovanjih, začnomanagerji, obremenjeni z raznimi strahovi in pritiski,brezglavo ponujati izdelke po nesmiselnih cenah in pogostoignorirajo ustaljene stabilne prodajne poti. Tako seuničujejo cenovni nivoji in medsebojno zaupanje meddobavitelji in trgovci. Začaran krog.<strong>Kema</strong> je dobila priložnost za predstavitev vašimpartnerjem, z nekaterimi že uspešno sodelujemo.Kako vi vidite trenutne priložnosti za novedobavitelje na madžarskem trgu ?Vstopiti na madžarski trg v najtežjem času in v najtežjobranžo je za proizvajalca zelo odgovoren projekt.Svetujem previdnost in verjamem, da Vam bo s kvalitetnimiizdelki, konkurenčnimi cenami in kvalitetnimtržnim delom uspelo. Vso srečo Vam želim.Tudi jaz se vam zahvaljujem za Vašo odprtost,prizadevali <strong>si</strong> bomo za dobro sodelovanje sPannonom. Ob 5. obletnici ustanovitve združenjaVam v imenu podjetja KEMA iskreno čestitamin želim obilo uspeha.➔ János Hegedűs,komercialni direktor insolastnik združenja Pannonkremenček 10 | <strong>2011</strong>25


Zdaj gre zaresV zadnji številki Kremenčka smo z veseljem poročali, da bodo kar tri ekipeKeme prihodnje leto nastopale v najvišjem rangu državnega ligaškega tekmovanja.Prvenstvo je pred vrati, zato je prav, da pogledamo, kako so se na novo sezonopripravili v odbojkarskem in namiznoteniškem klubu <strong>Kema</strong>.Primož Gider➔ Ana Praprotnik,kapetanka ŽOK <strong>Kema</strong> jev klubu od leta 2006, ko jebil ta še daleč od 1. lige.<strong>Kema</strong> II (od leve):Mirko Unger (trener),Tomaž Pelcar, ErvinŽelezen, Gorazd Horvatin Patrik Sukič.Odbojkarice puconske Keme so tekmovanjelani v 2. državni ligi končale brez poraza, karje bil izjemen dosežek v slovenskem merilu. A če sose skozi drugo ligo sprehodile, bo nekoliko drugačev tej sezoni v prvoligaški konkurenci. Po mnenjutrenerja Bojana Novakaapo kvaliteti <strong>si</strong>cer že sedaj neodstopajo bistveno od prvoligaških ekip, v kar so seprepričale v pripravljalnem obdobju in tudi lani, ko sose v prijateljskih in pokalnih tekmah že enakovrednokosale z ekipami iz najvišjega ranga državnega prvenstva.»Zagotovo nam bo sprva verjetno nekoliko težje,pomembno pa je, da ne bomo ostali brez samozavestiin da bomo zmagovalno miselnost prenesli tudi v prvoligo, kjer bodo o zmagah odločale že malenkosti,« pravitrener Novak in doda, da bo ekipa ostala nespremenjena,saj je bil načelen dogovor že po koncu prejšnjesezone, da gredo igralke skupaj v elitno druščino indobijo priložnost tudi v prvi ligi.Zmagovit pohod Pucončank v prvo ligo se je dejanskozačel v letu 2009. Takrat se je zgodil nekakšen prelom,saj so leto poprej po dveh tekmah proti Braniku izgubilemožnost napredovanja v drugo ligo. »Tisto sezonosmo nato igrale v močno oslabljeni tretji ligi, kjer smotekme zmagovale kot za šalo. Takrat se nam je nekajpremaknilo v glavah, pridobile smo na samozavesti inizboljšale igro«, pravi kapetanka Ana Praprotnik, kiza klub nastopa že od leta 2006, ko je bil ta še v tretjiligi in daleč od sanj o nastopanju v najvišjem kakovostnemtekmovanju.Prva liga seveda zahteva nekoliko več finančnih sredstevin celotni proračun tako še ni zagotovljen. Polegzvestih pokroviteljev v lokalnem okolju bo treba najtitudi manjše sponzorje, ki pa imajo posluh za odmevnostdosežkov predvsem prve ekipe.Glavni cilj kluba je v prvi vrsti seveda obstanek v ligi, ane skrivajo tihe želje, da <strong>si</strong> želijo poseči po zlati srediniosem članske lige. Žal bodo kot domačini gostovali vMurski Soboti, saj telovadnica v Puconcih ne ustrezakriterijem Odbojkarske zveze Slovenije za nastopanje vprvi ligi. Če bo v času letošnje tekmovalne sezone končnoprišlo do pričetka gradbenih del za novo telovadnicov Puconcih, bodo morali poskrbeti tudi za vadbeneprostore mlajših selekcij, ki so ne samo pogoj za nastopanjeekipe v prvi ligi, pač pa je delo z mladimi tudi temeljnausmeritev puconskega kluba. »Res je, da smo sez leti vse močno navadile na našo majhno, a <strong>si</strong>mpatičnotelovadnico v Puconcih. Ta je bila po drugi strani tudirahel minus za večino naših nasprotnic, ki so vajene večjihtelovadnic, pa tudi glasno navijanje navijačev tik obigrišču je bilo za mar<strong>si</strong>katero moštvo moteče,« v en glaspoudarjajo Kemine odbojkarice in se že veselijo prvenstvenihtekem v oktobru. Trenerju nekaj <strong>si</strong>vih las povzročale udeležba na treningu, saj ima v ekipi kar sedemštudentk, ki so jeseni odšle na študij, tako da sta s prvepostave doma prisotni samo dve igralki. Trener se zaveda,da to ni najboljše za ekipo, saj bo le ta skupaj samona treningu v petek ter v soboto na dan tekme, a hkratipoudarja, da je šola za dekleta vendarle na prvem mestu.26 kremenček 10 | <strong>2011</strong>


športNamizni tenisV namiznem tenisu se bo letos prvič v 20-letni slovenskizgodovini zgodilo, da bosta v prvi ligi nastopilidve ekipi istega kluba. Da to zgodovino piše pravpuconski klub, je seveda še posebna čast. Mladci, ki sopred nekaj leti svoje vzornike, kateri so osvajali naslovedržavnih prvakov, gledali s klopi in za njih navijali,se bodo sedaj pomerili v isti konkurenci in tudi protisvojim klubskim vzornikom.Prva ekipa pod trenerskim vodstvom Štefana Kovačaje letos v glavnem ostala enaka kot v lanski sezoni, karpomeni da bosta zanjo nastopila Mitja Horvat (<strong>si</strong>cerposamični državni prvak med leti 2008-2010) ter aktualnidržavni prvak Bojan Ropoša, v njuni družbi pabo tudi Dominik Škraban, ki se je prebil v širši vrhslovenskega namiznega tenisa. Iz prve v drugo ekipo seseli Tomaž Pelcar, v klub se je iz sosednje Sobote poenem letu posoje vrnil Gorazd Horvat, družbo pa jimabosta delala še Ervin Železen in Patrik Sukič, lani obpomoči trenerja Mirka Ungerja glavna »krivca«, da <strong>si</strong>je ekipa priborila nastop v najvišjem rangu tekmovanja.Če velja sklepati po uvodu sezone, tudi to leto ne bominilo brez vrhunskih uvrstitev Pucončanov. Tako jeMitja Horvat že osvojil prvi odprti turnir najboljšihslovenskih članskih igralcev, izjemno pa je presenetilPatrik Sukič, ki je prišel vse do polfinala, čeprav je letosvstopil šele v mladinsko kategorijo. Lani so Pucončanina državnih prvenstvih v vseh kategorijah osvojiliskupaj 15 medalj, kako uspešna bo ta sezona, pa bomoporočali tudi v prihodnjih številkah Kremenčka.Prva ekipa Keme se botudi letos borila za naslovdržavnih prvakov. Od leve:Dominik Škraban, MitjaHorvat, Bojan Ropošain Štefan Kovač (trener).Namestona piknik, nahokejsko igriščePrimož GiderŠportni park Predanovci je večini <strong>si</strong>cerznan po tradicionalnem prizorišču Keminegapiknika, bralcem pa je morda nekolikomanj znano, da tod domuje eden najboljšihslovenskih klubov v hokeju na travi.Klub sta v zadnjem obdobju zaznamovala dvaodmevnejša mednarodna dogodka, o katerimatokrat na športnih straneh z veseljem poročamotudi v Kremenčku.Hokejski klub Triglav je v Predanovcihletos namreč že tretje leto zapored pripravilmednarodni memorial Saše Fajsa v hokejuna travi. Tridnevni turnir je potekal nadveh igriščih z umetno travo v Predanovcih,na njem pa je sodelovalo 380 mladih igralceviz 8 držav. Mladi hokejisti so merili močiv štirih starostnih kategorijah, na revijalnihtekmah pa so nastopili tudi veterani v moškiin ženski konkurenci. S tem tekmovanjem seje klub zapisal v zgodovino hokeja na traviv Sloveniji kot organizator največjega mednarodnegaturnirja v hokeju na travi zamlade, ki je hkrati organiziran pod okriljemEvropske hokejske zveze in vpisan v mednarodnikoledar tekmovanj, kar daje dogodkutežo največje mednarodne vrednosti. Takoso na turnirju nastopili tekmovalci iz Avstrije,Malte, Madžarske, Bolgarije, Srbije, Slovaške,Hrvaške in Slovenije. Mladi predanovskihokejisti pa niso bili le dobri gostitelji, pač patudi odlični tekmovalci, saj so bili najboljši vkategoriji U12 in U16, kjer je bila konkurencanajštevilčnejša.Uspešnina NizozemskemMladi igralci Triglava so se že četrto letovključili v program šole hokeja na travi,mednarodne oblike sodelovanja v okvirukampa »Sport ways«. V letih 2008 in 2009Nagrajenci hokejskega kampa s trenerjem Fujsomso igralke in igralci sodelovali že v Albeni vBolgariji, zadnji dve leti pa je kamp potekalv Amstelveenu na Nizozemskem, ki je deželahokeja na travi.V tednu dni so otroci skozi treninge spoznalivrline hokeja na travi od bivših in trenutnihigralk in igralcev nizozemskih reprezentanc, tovrstneizkušnje in akcije pa so tudi dobra motivacijaza nadaljnje delo. Tako so že letos odločeni,da se bodo udeležili kampa v letu 2012,ko bo ta mlade športnike gostil v Barceloni.Da je kamp resnično zanimivo in dobrodošlomednarodno druženje mladih, dokazuje tudiobisk hokejistov, ki so prišli vse iz Kanade,Amerike, Španije, Francije, Švice, Belgije, Irske,Anglije in Nizozemske. Da je delo v šoli hokejana travi v Predanovcih dobro in kvalitetno, potrjujejoprav ti kampi, saj so hokejisti Triglavapo znanju hokeja v ospredju. V minulih dvehletih sta tako nagrado za najvidnejši napredekv času kampa prejela Mitja Dšuban in SašoMikola, Gregor in Anže Fujs pa sta bila izbranaza najboljša igralca mednarodnegakampa. Mladim športnikom in njihovemu trenerjuVitomirju Fujsu ob tem iskreno čestitamo,saj smo zadovoljni, da klubi v regiji, ki jihpodpira tudi naše podjetje, ne tavajo v povprečju,pač pa z dobrim delom in vizijo z velikimikoraki stopajo v svetlo prihodnost.kremenček 10 | <strong>2011</strong>27


kemina križankaKREMENČEK K | izdajatelj: KEMA Puconci d.o.o., Puconci 109, SI - 9201 Puconci | T: 02 545 95 00 | F: 02 545 95 10 | E: info@kema.<strong>si</strong> | W: www.kema.<strong>si</strong> | glavni in odgovorni urednik: Primož Gider | uredniški odbor: Simon Bagola,Roman Granfol, Dejan Šeruga, Vojko Farič, Marko Janža, Stanko Polajner, Nina Hari | oblikovanje in prelom: Marko Hanc | tisk: Tiskarna S-Tisk d.o.o. | naklada: 4350 izvodov | vprašanja, predlogi in pripombe: info@kema.<strong>si</strong>

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!