"Å US". - Å olski center Slovenj Gradec

ŠTUDIJSKI PROGRAMI2PROGRAM POSLOVNI SEKRETARČe želite opravljati dinamično delo, ki zahtevakomunikativnost, vestnost, natančnost, poleg tega pa velikomero samostojnosti, iznajdljivosti in smisla za organizacijo, sevključite v višješolski izobraževalni program Poslovnisekretar.Kdo je poslovni sekretar?V vsakem podjetju, majhnem ali velikem, v vsaki ustanovi spodročja negospodarstva potrebujejo in zaposlujejo sodelavcena področju pisarniškega poslovanja. Z razvojemgospodarstva, globalizacijo in povečevanjem konkurence natrgu je postalo pisarniškoposlovanje, kot podpornopodročje delovanjaorganizacije, izrednokompleksno in temelji nainformacijsko-komunikacijskitehnologiji. Organizacijepričakujejo v poslovnemsekretarju kompetentnegačloveka, usmerjenega vsposobnost upravljanja inobvladovanja informacij inpodatkov, s sposobnostjoučinkovite komunikacije inuporabe informacijskokomunikacijsketehnologijekot podpore delovnimprocesom v pisarni.Naziv poklicne izobrazbe,pridobljen po končanem študiju:POSLOVNI SEKRETAR/POSLOVNA SEKRETARKAPROGRAM EKONOMISTEkonomisti so v poslovnem svetu nepogrešljivi za izvedbouspešnega poslovanja na prodajno-nabavnih področjihproizvodov in storitev ter spremljanju poslovanja zorganizacijskega in s finančno-računovodskega vidika.Kdo je ekonomist?Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se slovenskogospodarstvo sooča z novimi izzivi, predvsem pa z večjokonkurenco na evropskem trgu, na katerem realiziramo skorajdve tretjini zunanjetrgovinske menjave. Organizacijepričakujejo v ekonomistu kompetentnega človeka,usmerjenega v sposobnost organizacije in izvedbe nakupnoprodajnegaprocesa proizvodov in storitev, ob zagotavljanjuučinkovite komunikacije in uporabe informacijskokomunikacijsketehnologije kot podpore spremljanjurealizacije v okviru financ in računovodstva.Naziv poklicne izobrazbe, pridobljen po končanem študiju:EKONOMIST/EKONOMISTKAECTS SISTEMVišješolski programi so ovrednoteni s 120 kreditnimi točkami,in sicer:• obvezni moduli z 52 KT,• izbirni moduli z 58 KT,• prosto izbirni predmet s 5 KT,• diploma s 5 KT.Praktično izobraževanje je ovrednoteno s KT v okvirumodulov.V 2. letnik lahko napreduje študent/ka, če uspešno opraviobveznosti modulov,predmetov in praktičnegaizobraževanja, ovrednotenihnajmanj s 45 krediti, pri temmora v celoti opravitiobveznosti vaj in praktičnegaizobraževanja.Za dokončanjeizobraževanja mora študentopraviti vse študijskeobveznosti programa, prostoizbirni predmet in diplomskonalogo z zagovorom.MOŽNOSTINADALJEVANJAŠTUDIJARazpis za vpis v dodiplomskeštudijske programe v študijskem letu 2010/2011 je žeobjavljen in 12. ter 13. februarja bodo na vseh univerzah insamostojnih visokošolskih zavodih potekali informativnidnevi. Razpis lahko najdete na naši spletni strani in na spletnistrani Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.Diplomanti višjih strokovnih šol lahko nadaljujejo študij vdrugem letniku visokošolskega strokovnega študijskegaprograma na vseh tistih visokošolskih ustanovah, ki vRazpisu za vpis objavijo to možnost.V letošnjem letu smo se dogovorili s Fakulteto zakomercialne in poslovne vede Celje za ustanovitev enote zaizredni študij na lokaciji naše šole. Vpis bo potekal v 2.letnik po merilih za prehode. Vpišejo se lahko vsidiplomanti višješolskih strokovnih programov poslovnisekretar, komercialist in računovodja brez diferencialnihizpitov. Vse informacije lahko dobite na informativnihdnevih 12. februarja ob 16.30 in 13. februarja ob 10. uri vpredavalnici P15.Dodatne informacije lahko dobite na tel. št. 02/88 46 502.Mag. Gabrijela Kotnik

3Kaj vam na Višji strokovni šoli Slovenj Gradec pride prav?AmstarPri predmetu računovodstva uporabljamo računovodskiprogram Amstar. Ta program je namenjen manjšim podjetjemin samostojnim podjetnikom. Na vajah vsak študent dela zasvoje namišljeno podjetje, knjižimo prejete in izdanedokumente v glavno knjigo, v DDV knjigo, materialnoknjigovodstvo in vse ostalo, kar spada k računovodskemudelu. Na ta način se seznanimo z delom s programom, kar nambo v prihodnosti omogočalo lažje uvajanje v službah.Ana LavreVideokonferenca kot sodoben pristop vizobraževanjuSodobna generacija živi v digitalnem svetu (Gmail, Facebook,Messenger…). Prav tako se informacijska tehnologija seli tudina področje izobraževanja, torej v šole, fakultete, univerze.Na naši višji strokovni šolije uporaba informacijsketehnologije postala standard,ki mu sledijo vsi študenti,predavatelji in ostalizaposleni.Ena izmed zelo dobrodošlihmožnostijevideokonferenca, kiomogoča prenos slike, govora in podatkov med različnimioddaljenimi lokacijami, in sicer dvosmerno. Sodelujejo lahkopredavatelji iz drugih držav pri učenju tujih jezikov. Študentilahko sami komunicirajo s študenti iz drugih držav v njihovemjeziku, saj je komunikacija z govorci tega jezika popolnomanekaj drugega kot učenje tega na klasičen način. Sodelujejolahko tudi posebni strokovnjaki pri raznih strokovnihpredmetih, ki jih lahko študenti preko kamere tudi sprašujejo,z njimi izmenjujejomnenja, ideje, izkušnjein znanje. Določenevsebine lahko postanejobolj zanimive zaštudente, če sepredstavijo na taknačin.Tako je naša šola ženekajkrat vzpostavilavideokonferenco z Višjo strokovno šolo Novo mesto.Predavatelja obeh šol sta skupaj izvedla predavanja o trženjupreko socialnega omrežja Facebook, nevarnostih in zlorabahna internetu ter o računalniškem oblaku kot enem izmednajpomembnejših področjih informacijske tehnologije vprihodnosti. Videokonferenco smo vzpostavili tudi s šoloISCAP na Portugalskem in z njimi komunicirali v angleškemjeziku.Študenti in predavatelji naše šole se bodo tudi v bodočepovezovali z drugimi šolami, ki imajo podobne programe kotnaša višja strokovna šola.Janja RazgoršekProjekti Erasmus od leta 2007 do 2010Mednarodni projekti Višje strokovne šole so bili vzpostavljeniže v letu 2003/2004 v okviru programov Leonardo da Vinci.Vključevanje Višje strokovne šole v mednarodne aktivnostipreko projektov Erasmus pa se je pričelo v šolskem letu2007/2008, potem, ko smo pridobili Erasmus Charter oz.Erasmus listino. Prvo leto smo v okviru teh projektov izvedlile mobilnost študentov (SMS – Student Mobility forPlacement)), kar je pomenilo, da smo pridobili sredstva zaprakso v tujini. V tujino je šlo 5 študentov:- Uroš Lukić: Gorenje Romania SRL, Bukarešta,Romunija;- Blaž Knez: Gorenje Austria, Dunaj, Avstrija;- Dejan Todorovič: ISCAP, Porto, Portugalska;- Tea Knuplež: ISCAP Porto;- Primož Brezovnik: Herberge ST Elisabeth, Berlin,Nemčija.Komentar Uroša Lukiča na izvedeno prakso v tujini, ki jo jeopravljal v podjetju Gorenje Romania SRL: »Kaj pa se tilahko zgodi boljšega… MEDNARODNE IZKUŠNJE –NEPRECENLJIVO.«V šolskem letu 2008/2009 smo aktivnosti preko projektovErasmus razširili. Poleg prakse študentov v tujini smo vErasmus mobilnost vključili še pedagoško osebje oz. ostalezaposlene. To je pomenilo, da so naši predavatelji izvajalipredavanja na šolah v tujini (STA – Teaching Staff Mobility)oz. se tam usposabljali v okviru svojega predmetnega področja(STT – Staff Training).V letu 2008/2009 je bilo zato vmobilnost Erasmus vključenih več udeležencev naše šole.Prakso v tujini so opravljali naslednji študenti:- Ana Lavre: Gorenje UK, London, Anglija,- Maja Fišer: ISCAP Porto, Portugalska,- Staša Pinter: ISCAP Porto, Portugalska.Predavatelji oz. ostali zaposleni so na Portugalskem poučevalioz. se usposabljali:

4ISCAP Porto:1. Milena Štrovs Gagič (STA),2. Marjeta Slabe (STT),3. Lidija Ajtnik (STT).ISCAL Lizbona:1. Janja Razgoršek (STT),2. Luka Urisk (STT),3. Dora Najrajter (STT),4. Sonja Smolar (STT),5. Mira Cajnko (STA),6. Silva Ledinek (STA).Študentska skupnostGlavni cilj študentske skupnosti je narediti študij čim boljprijazen za vse. Tako študente, kot tudi profesorje. V ta namenuspešno sodeluje s profesorskim zborom in vodstvom šole prisprejemanju odločitev, povezanih s študijem. Seveda pa skrbitudi za druženje in dobro voljo študentov izven predavanj.Organizira športna druženja, razne zabave ali pa samo krajšačas študentom na Facebooku (ime naše skupine je Višja šolaSlovenj Gradec, naslov povezave pa je sledeči:http://www.facebook.com/home.php?#!/group.php?gid=37594748252&ref=t).Urša AndricŠOLSKI CENTER SGVišja strokovna šolaKoroška 112380 SLOVENJ GRADECDatum: 3. 2. 2010PROJEKT ERASMUS - MOBILNOST ŠTUDENTOVV šolskem letu 2008/2009 smo v okviru projektov Erasmusizpeljali tudi »Incoming« Mobilnost. Dr. Francisco Faria,predavatelj šole ISCAL je v maju 2009 vrnil obisk in je naVišji strokovni šoli Slovenj Gradec, rednim in izrednimštudentom, predaval na temo financ.Letos delujemo v projektih Erasmus že tretje leto invzpostavili smo nove stike na Češkem, v Španiji in še kje innačrtujemo mobilnost 7 udeležencev.Vsi udeleženci po vrnitvi z mobilnosti poročajo o pozitivnihizkušnjah in vsi želijo še kakšno udeležbo v mednarodnimobilnosti. Zavedamo se, da bi bile možnosti mednarodnegaudejstvovanja študentov in predavateljev naše šole brezpridobitve finančne podpore iz projekta veliko manjše, četudisredstva iz projekta v celoti ne zadostujejo. Zato si bomo tudiv bodoče prizadevali uspešno kandidirati na razpisih projektovErasmus. Nenazadnje je zgovoren podatek, da smo v 10 letihobstoja Višje strokovne šole, preko projektov Leonardo inkasneje Erasmus projektov, izvedli 35 mobilnosti študentov inpreko 20 mobilnosti predavateljev oz. drugih zaposlenih.Sodelovanje s šolo ISCAP je zelo uspešno. Programi njihovešole so sorodni našim, njihovo mednarodno delovanje pa jezelo intenzivno.Spletna učilnicaŠtudentje opravljamo svoje obveznosti preko e-učilnice, kinam in profesorjem omogoča hitrejšo komunikacijo. Prednostie-učilnice so v tem, da lahko študentje dane naloge oddajamopreko spleta, kar pomeni, da seminarskih in drugih nalog nipotrebno oddajati v fizični obliki. Na ta način komunikacijamed študenti in profesorji poteka ceneje in hitreje.Urša MarošekR A Z P I SZA PRAKSO V TUJINI (SMP) v šolskem letu 2009/2010ZAPIRAMO IN VABIMO K PREDPRIJAVI ZA PRAKSO VTUJINI V ŠOLSKEM LETU 2010/11Na Višji strokovni šoli na podlagi Erasmus univerzitetnelistine vsako leto nudimo študentom možnost, da 3-mesečnoprakso opravijo v tujini oz. v državah EU.Vse zainteresirane, ki imajo status rednega ali izrednegaštudenta in imajo državljanstvo Republike Slovenije,obveščamo, da lahko informativno prijavo za prakso v tujini všolskem letu 2010/2011 oddajo do konca februarja 2010, vreferatu ali pri Erasmus koordinatorki, Karmen Grudnik.Prijavnico in več informacij o Erasmus praksi dobite prikoordinatorki ali na spletni strani šole.Primerno obvladovanje tujih jezikov je pri interesentihzaželeno oz. potrebno, po drugi strani pa je opravljanje praksev tujini priložnost, da svoje znanje jezikov izpopolnite.Informativne prijave za naslednje šolsko leto bodo okvirnoizhodišče za prijavo naše šole na razpis CMEPIUS-a (CentraRepublike Slovenije za mobilnost in evropske programeizobraževanja in usposabljanja) za pridobitev sredstev, skaterimi se praksa v tujini sofinancira.Koordinatorka Erasmus:Karmen Grudnik

5Strateški svet in Komisija za zagotavljanje kakovostiV tej številki vam bomo predstavili člane Strateškega sveta(SS) in Komisije za zagotavljanje kakovosti (KZK).Renata Kresnik(predsednica SS)Po izobrazbi semdiplomiranauniverzitetnaekonomistka. Mojaprva zaposlitev je bila vletu 1983 v Koroškibanki, d. d., SlovenjGradec, kjer sem seskoraj 20 let ukvarjala zbonitetami podjetij ter odobravanjem kreditov podjetjem insamostojnim podjetnikom. V letu 2002 sem se zaposlila vpodjetju NIEROS Metal, d. o. o., Slovenj Gradec, kjer pa vpraksi preizkušam to, kar sem prej kot bančna uslužbenkasvetovala podjetjem. Sem vodja ekonomike ter koordiniramdelo v računovodstvu, financah, planu ter analizah in nabavi.Pridobila sem si tudi naziv predavatelja višje strokovne šole zaprogram računovodja.Silva Ledinek(članica SS)Sem predavateljica in naVišji strokovni šoli,poučujem predmetePoslovni procesi,Projektno organiziranjeposlovnih dogodkov,Osnove upravljanja inorganizacije in vaje pripredmetu Prodaja. Semčlanica Strateškega svetašole, ki pripravljaizhodišča za razvojneusmeritve in politikoposlovanja šole. Na Višjišoli poučujem vse odnjene ustanovitve, a midelo s študenti še vedno predstavlja nove izzive in priložnostiza nadgradnjo pedagoškega in strokovnega znanja. Napredavanjih dajem prednost pristnemu odnosu s študenti,ustvarjalnim razpravam in poglabljanju znanja z aktualnimiprimeri iz prakse. Pri svojem delu sodelujem tudi sstrokovnjaki iz prakse, ki jih bodisi povabim na šolo, da svojepraktične izkušnje delijo s študenti, ali pa pri izmenjaviizkušenj in znanja v njihovih podjetjih. Sem mentoricaštevilnim diplomantom pri pripravi diplomskih nalog. Vokviru projekta Erasmus sem bila tudi dvakrat v tujini. Takosem na Danskem v Poslovni akademiji v Aarhusu pridobilanekaj znanja o njihovih pedagoških pristopih in organizacijidela, na Portugalskem, v Lizboni pa sem med drugim naposlovni šoli ISCAL izvedla tudi predavanje o slovenskemgospodarstvu. Lepo in koristno je včasih pogledati, kakodelajo v tujini, a še dosti lepša so srečanja z našimi bivšimištudenti na domačih ulicah, ki znajo pohvaliti in ceniti našedelo z njimi in zanje.Andrej Vaukan (član SS)Po končanem študiju geografijena Univerzi v Ljubljani semdiplomiral še na Višji strokovnišoli Slovenj Gradec, smerkomercialist. Zaposlen sem vlogističnem podjetju v domačemmestu, kjer vsakodnevnouporabljam tudi znanje inizkušnje, pridobljene medštudijem. Kot predstavnik diplomantov v strateškem svetuVŠS SG skušam izraziti potrebe in pričakovanja študentov, ponekaj letih zaposlitve pa tudi potrebe delodajalcev, saj vpodjetju dnevno vidim, kakšno znanje in izkušnje so potrebniv praksi pri delu v komerciali.Ana Epšek (članica SS)Sem Ana Epšek, študentka prvegaletnika Višje strokovne šole vSlovenj Gradcu, kjer sem tudipredstavnica študentov Strateškegasveta. Poleg študija se ukvarjam sšportom, rada imam naravo, poletje,sonce in morje. Sem tudi velikaljubiteljica živali in jim posvečamkar se da veliko pozornosti inpomoči. V življenju si želim dosečimarsikaj, zanima me ekonomija,politika in pa vse do različnih področij umetnosti. Ampakživljenje je nepredvidljivo in postavlja pred nas vedno noveizzive in priložnosti, ki nam delajo življenje zanimivejše, zatojih nameravam sprejeti v čim večjem obsegu. Moj kratkoročnicilj pa je uspešno končati študij na višji in kasneje na visokišoli, diplomirati in nato nadaljevati kariero nekje na področjuzavarovalništva. Prosti čas najraje preživljam s svojo družinov naravi ali doma.Majda Bukovnik (članicaSS)Sem predavateljica predmetov (alinjihovih delov), ki jih poznamo pokraticah OMP, PMS, EKP, in enega,ki je povsem nov in ga bom zatoizpisala s polnim imenom:EKOLOGIJA. Ta je namenjenvsem, ki imajo radi naravo in bi seradi seznanili, s čim lahko – tako vpoklicnem kot osebnem življenju –prispevamo, da bo onesnaževanjamanj. Gre za predmet, ki odstopa od običajnih, zato je tudinačin dela nekoliko drugačen. Prva, to je letošnja generacija,se je odlično izkazala, tako da so nam ure kar prehitro minile.Bliskovito so se iztekli trije meseci izvajanja predmeta invsem nam je bilo žal, da je s tem konec tudi naših skupniheko-raziskav in debat. V jubilejnem letu naše višje šole želimza naslednje desetletje vsem nam – študentom inpredavateljem – čim več takšnih 'živih' ur z obiloraziskovalnega in kritičnega duha.

Aleksandra Kotnik(članica SS)Sem izredna študentka 2.letnika Višje strokovnešole, smer Ekonomist.Odločitev, da spetzajadram v šolske klopi,mi je dala nov zagon vživljenju. Spoznala semnove sošolce, ki so mezaradi komunikativnostipredlagali v strateškisvet šole. Izvolitev jezame pomenila noviizziv, možnostpridobitve novih znanj inizkušenj še z drugihpodročij. S študijskim programom in njegovo izvedbo semzadovoljna. S predavatelji dobro sodelujemo in imamo z njimiposeben in spoštljiv odnos. Moj cilj je uspešno zaključiti šolo,obdržati stike s sošolci, predavatelji in svoje pridobljenoznanje unovčiti pri svojem nadaljnjem delu. Dodala bi še, dase v življenju učenje nikoli ne zaključi, zato je moja željanadaljevati študij na tej šoli in priti do zastavljenega cilja. Dotja me žene prirojena želja po znanju in uspehu, vendar breztrdega dela in vztrajnosti ter medsebojne pomoči bi bila potdo cilja po vsej verjetnosti prestrma in predolga.Strateški svet sestavljata poleg predstavljenih še: PeterSlemenik in mag. Danica Pušnik.Anita Goltnik Urnaut(predsednica KZK)Sem predavateljica na Višjistrokovni šoli Slovenj Gradec,kjer sem zaposlena od leta 2000.Poučujem predmeta Poslovnokomuniciranje v programihEkonomist in Poslovni sekretar inLjudje v organizaciji v programuPoslovni sekretar. Ker želim, dabi študenti kar najbolje izkoristiličas študija in si pridobili zanimive in koristne izkušnje, sem sev preteklosti ukvarjala z evropskim projektom mobilnostiLeonardo da Vinci, preko katerega so študenti opravljalipraktično izobraževanje v tujini, predavatelji pa so sepreizkusili v poučevanju na tuji šoli; zdaj pa sem aktivna napodročju kakovosti. Od leta 2006 sem predsednica šolskekomisije za spremljanje in zagotavljanje kakovosti, skakovostjo pa se ukvarjam tudi na nivoju Skupnosti višjihstrokovnih šol Slovenije in projekta Impletum, tretje leto pasem članica Senata za evalvacijo pri Svetu RS za visokošolstvo in predsednica komisije za vodenje zunanjihevalvacijskih postopkov v višjem strokovnem šolstvu. Kotvelik dosežek lahko štejemo, da smo kot vzorčna šola opravilipionirsko delo na področju spletnega merjenja zadovoljstvaudeležencev, ki so ga nato uvedli na večini drugih višjih šol vSloveniji. Udeležencem izobraževanja je s tem ponujenamožnost, da s svojimi mnenji prispevajo k izboljšanjuštudijskega procesa. V prostem času se ukvarjam s športom, vkaterem prevzemam različne vloge; sem igralka odbojke sede,funkcionarka, inštruktorica odbojke za invalide,predavateljica, raziskovalka, pa tudi trenerka.6Sonja Smolar (članicaKZK)Sempredavateljicaekonomskih predmetov. Radadelam s študenti, letos padelam še na projektuustanovitve Izobraževalnegacentra, Kariernega centra inKluba diplomantov v okviruvišje šole. V prostem času serada potepam po svetu inodkrivam vedno nekaj novega.Erika Ošlak (članica KZK)Rojena sem v Vuzenici. Službovalasem v osnovnem šolstvu, nekaj let vgospodarstvu (Prevent, Lesna), natov srednjem šolstvu. Na ŠC SlovenjGradec sem zaposlena na Gimnazijiin sem predavateljica na VSŠ.Predavam Poslovni jezik, NE 1 in vprogramu Ekonomist. Do sedaj sempoučevala tudi v programihkomercialist, poslovni sekretar inračunovodja in gostovala kot predavateljica Strokovneterminologije v tujem jeziku za strojništvo na Višji strokovnišoli Celje, dislocirani enoti na Ravnah. Na VSŠ sem bila vpreteklem študijskem letu nosilka mednarodnega projektaComenius-Asistent, dve leti sem bila vodja aktiva za splošnepredmete na VSŠ in sem članica Komisije za kakovost. Prostičas posvečam svoji družini.Samo Kramer (član KZK)Sem magister ekonomskihznanosti in kot predavatelj na VSŠpredavam ekonomske predmete(Podjetništvo in Poslovnalogistika). Sem pisec različnihstrokovnih člankov in redenpredavatelj na mednarodnihznanstvenih konferencah. Najdeteme med pisci učbenikov in skriptin kot avtorja knjig z naslovomLepota je moč duše ter Vse, kar steže vedeli, pa si niste upali povedatina glas.Eva Fischer (članica KZK)Sem študentka 2. letnika višje strokovne šole, smer Tehničnikomercialist. Pri komisiji za zagotavljanje kakovostiobravnavamo zadeve, ki se tičejo tako študentov kot tudiprofesorjev, našanaloga pa je zagotovitičimbolj prijetno okoljeza izvajanje učnegaprocesa. Prosti časpreživljam s svojimmožem, psom indvema muckoma.

Karmen Grudnik (članicaKZK)Karmen Grudnik, univerzitetnadiplomirana ekonomistka,poučujem na Srednji ekonomskišoli Slovenj Gradec kot učiteljicaekonomskih predmetov in na Višjistrokovni šoli Slovenj Gradec kotpredavateljica strokovnihpredmetov v programu Ekonomist. V mednarodnih projektihsodelujem od leta 2005, na Višji strokovni šoli pa opravljamtudi funkcijo koordinatorke mednarodnih projektov Erasmus.Sem nova članica Komisije za kakovost, torej sem z delom vtej komisiji šele pričela. Ker na Višji strokovni šoli predavamtudi predmet Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti, se delov komisiji nekako povezuje s predmetom, ki ga poučujem.Verjamem v stavek »Kakovost je izpolnjevanje pričakovanj«Skupaj s člani komisije se trudim uresničevati cilj: »Kakovostnaj postane način življenja naše šole«.Polonca Podovac (članicaKZK)Sem Polonca Podovac, rojena1979 v Celju. Želja po novemznanju je po rojstvu otroka zopetprišla na dan in tako sem sevpisala na Višjo strokovno šolo vSlovenj Gradcu. Moj cilj jeuspešno zaključiti šolo, utrditi innadgraditi znanje angleškega jezika in, kar mi je najboljpomembno, dobiti službo. V prostem času se posvečam svojidružini.10. obletnica Višje strokovne šole SlovenjGradecVišja strokovna šola Slovenj Gradec v letu 2010praznuje 10. obletnico delovanja, ob tej priložnosti smopripravili naslednje aktivnosti:• posvet diplomantov s predavanjem gospe MarteKos Marko na temo »kariere« (9. 2. 2010),• otvoritev Kariernega centra in Klubadiplomantov (9. 2. 2010),• posvet mentorjev praktičnega izobraževanja (10.2. 2010),• odprta vrata Višje strokovne šole (10. 2. 2010),• športno srečanje (16. 2. 2010),• delavnica Zavoda RS za zaposlovanje na temo»zaposlitveni razgovor« in• slovesnost ob 10. Obletnici, skupaj s podelitvijodiplom (18. 2. 2010).Odprta vrata Višje strokovne šole bodo v sredo, 10.februarja, ob 12. uri.Predstavitev Kariernega centra in KlubadiplomantovZakaj ustanavljamo na višji šoli Karierni center?Vsi se dobro zavedamo, da imajo le najboljši kadri večmožnosti pri izbiri zaposlitve.Prepričani smo, da se je potrebno nenehno prilagajatispremembam in se razvijati. Zavedamo se, da želite vedeti inznati še več in sami narediti nekaj za svojo boljšo prihodnost.Želimo, da bi z ustanovitvijo Kariernega centra bili v središčuvi, študenti. Z našo pomočjo bi vas informirali, vam svetovaliin usmerjali vaš osebni in strokovni razvoj, navezovalitesnejše stike s podjetji in delodajalci in vas pripravili za trgdela in življenje.V okviru Kariernega centra vam bomo sporočali aktualnenovice s področja zaposlovanja, članke in dajali nasvete zaiskanje zaposlitve ter razvoj kariere.Kaj želimo doseči z ustanovitvijo Kluba diplomantov?Naš cilj je predvsem spodbujati povezave med diplomanti inšolo, spodbujati povezave med diplomanti, ponuditiizpopolnjevanje znanja na osnovi interesov diplomantov,dajati možnosti strokovni in osebnostni rasti.Člani Kluba diplomantov bodo redno obveščeni o vsehaktivnostih šole, imeli možnost neformalnega izobraževanjana osnovi interesov in potreb na delovnih mestih, vključevalise bodo lahko v posvete in konference, izmenjavali mnenja,nenazadnje pa diplomantom ponujamo tudi prijetno druženjein sprostitev.Ustvarite svojo kariero.Bodite konkurenčni.Naučite se pravilno (po)iskati zaposlitev.Na spletni strani šole je prijavnica za včlanitev v KC in KD;pošljite jo na elektronski naslov: sonja.smolar@sc-sg.net7Sonja SmolarŽivljenje je sestavljeno iz svetlihin temnih trenutkov. Kateritrenutki pa prevladujejo v našemživljenju, je odvisno od poti, kivodijo posameznika do izbranegacilja.Samo Kramer

Že kot malčka v vrtcu nas šolski sistem skozi igro pripravlja inspodbuja k samostojnemu razmišljanju, razvoju naših malihmožganskih celic, kreativnosti in spretnosti. S prvimi malimikoraki stopamo skozi vrata, ki nas popeljejo na vseživljenjskopot učenja. Osnovno šolo spoznavamo kot obveznost našegavsakdana. Nekateri z veliko motivacijo, drugi v raziskovanjuneznanega srkajo znanje in modrosti učiteljev. Hitro nastopileto odločitve o nadaljevanju naše poti učenja. In seveda prvoresno soočenje z željo – kaj si želimo delati v svetu, koodrastemo? Razmišljanja o tem se opirajo tudi na zaznavanja,spodbude in napotke naših staršev ter učiteljev, ki so nasspremljali ta leta. In tako sprejmemo prvo, za nas zelopomembno odločitev. Odločitev o nadaljevanju šolanja jeseveda odločitev vsakega posameznika. Zanjo se odloči naosnovi potreb, želja in zmožnosti. Šolska vrata za nadaljevanještudija so odprli različni šolski centri po Sloveniji. Na mojosrečo in zadovoljstvo tudi v Slovenj Gradcu. Mojo odločitevza nadaljevanje študija ob delu, sem tako sprejel z velikimnavdušenjem, saj mi je bila dolga pot do Maribora, Celja aliLjubljane odveč. Po temeljitem premisleku in dobri uvodnipredstavitvi programa sem se odločil za nadaljevanja študijana smeri Poslovni sekretar. Delovno mesto, ki sem ga takratopravljal, mi zaradi srednješolske izobrazbe ni omogočaloustreznega napredovanja. Z diplomo leta 2005 se je tospremenilo. Pridobil sem licenco za opravljanje nadzora vnašem podjetju. S svojim napredovanjem sem tako hkratinastopil tudi mesto vodje delovne izmene. S študijem semizpopolnil svoje znanje na upravnih področjih, ki jih zaradinarave dela moram poznati. Tako mi danes soočanje zrazličnimi vladnimi inštitucijami ne predstavlja nobenih ovirin z lahkoto uspešno zastopam naše podjetje. Način študija naVišji strokovni šoli Slovenj Gradec zajema široko področjepisanja seminarskih nalog in njihove samostojne predstavitve.Vsak človek ima v sebi strah, ki ga omejuje pred javnimnastopanjem. In z velikim veseljem priznam, da sem ga s temštudijem skoraj izgubil. Ostaja še (skrita) majhna trema, ki mizatrese glas ali roko, a je zaradi mnogih vaj v teh letihzanemarljiva in čisto človeška. Strokovna, zanimivo izpeljanapredavanja, odlični profesorji, ogromno ur dela, lastnaopažanja in ugotovitve so me pripeljale do uspešno opravljenediplome. S ponosom povem, da sem kot izredni zunanjisodelavec šole svojo diplomo že nekajkrat predstavil rednimštudentom šole. Ponosen tudi zato, ker vem, da mi brezuspešno končane šole in metod dela na njej, to nikoli ne bibilo dano. A moje želje po doseganju novih podvigov na mojivseživljenjski poti učenja se s to diplomo niso končale.Spodbudile so moje male možganske celice, kreativnost in meusmerile v nadaljnji študij.Matej SuhovršnikIZ NOVE KNJIGEAFORIZMOV: OMEJITVE SOZNAČILNE ZA OMEJENELJUDISeks je v današnjem času popolnomabrezpredmeten, saj nas na vsakem koraku,že vsi jahajo.Nowadays sex is quite fruitless, for we are beingscrewed all the time.Der Sex ist in heutiger Zeit völlig abstrakt,denn wir werden auf Schritt und Trittgeritten.Il sesso d’oggi è interamente irrelevante, tantoveniamo assaliti da qualcuno ad ogni passo.Zakonska zveza je podobna parlamentarnimvolitvam.Marriage is like parliamentary elections.Die Ehe gleicht der Parlamentswahl.Il matrimonio somiglia alle elezioni parlamentari.Napihnjenost ni posledica slabe prebave,ampak slabega razumevanja in poznavanjasamega sebe.The cause of flatulence is not bad digestion, it'spoor understanding and knowing yourself.Die Aufblähung ist keine Folge derschlechten Verdauung, sondern einesschlechten Verständnisses für, und einemschlechten Vertrautsein mit sich selbst.9La gonfiezza non è la conseguenza della cattivadigestione, ma della male compressione econoscenza di se stesso.Samo Kramer

10 LET V SLIKI10

Zgodilo se je…Od zadnje izdaje ŠUS-a do danes.Prednovoletna zabava23. 12. 2009 smo se študentje ob 20. uri zbrali v Music pubu,da se malo pozabavamo pred nastopom novega leta. Zabavesmo se vsi veselili, ker smo se imeli mesec pred to zabavozelo lepo že na brucovanju. Veliko smo se smejali, tudi plesalismo, predvsem pa smo nazdravljali, kot se to za takšne zabavein v času veselega decembra nasploh spodobi. V zgodnjihjutranjih urah smo začeli zaključevati naše prijetno druženje indrug za drugim počasi začeli odhajati domov, dobropripravljeni na praznovanja, ki jih je veseli december šeprinesel.Predavanje o socialnem podjetništvuV sredo, 20. 1. 2010, je pri predmetu Podjetništvo, potekalopredavanje gospe Marjete Vaupot, mag. poslovnih ved, natemo socialnega podjetništva.11Vesna HudolistEkskurzija v Tovarno aluminija »Talum«Pa je prišel torek. Sicer so bile »ubitačno« nizke temperature,vendar smo zdržale. Vseh sedem (pravljično število ☺) se nasje odpravilo na Ptuj, v tovarno Talum, kjer teče proizvodnjaaluminija. Spremljala nas je profesorica Marta Belič, katerebudno oko ni izpustilo nobene malenkosti. Ob pol devetih soEkskurzija/izlet v muzej premogovništva VelenjeNa naši šoli nam omogočajo veliko aktivnosti, seveda pa jevse odvisno od organizacije, ki pa jo sprožijo in izpeljejoprofesorji.Naš profesor, mag. Samo Kramer nam je v začetku leta pripredmetu Poslovna logistika obljubil obisk muzejapremogovništva v Velenju in obljubo tudi izpolnil.Tako smo se 15. 12. 2009 v hladnem jutru odpeljali protiVelenju. Ob 8. uri smo prispeli na cilj ter vstopili v preddverjemuzeja, kjer nas je pričakala simpatična gospa, pri kateri smoporavnali vstopnino, v katero je vključena "knapovska" malicater ogled, ki ga vodi izkušen vodič.nas pričakovali tam in nas po uro in pol trajajočem predavanjuoblekli v »uniforme«, ki jih lahko vidite na sliki. Naslednjidve uri smo se sprehajali po tovarni in poslušali »walk on«predavanje. ☺ Videli smo tudi sončno elektrarno in pravneverjetno je, kako sonce vpliva na nas, še tako majhne stvarinas nasmejijo. Sicer pa je ekskurzija minila kar hitro in po njejsmo skočile na nekaj za v trebušček, kar je enim še naslednjidan povzročalo težave. Pa lep pozdrav!Anja LeskovšekVodič Toni nas je odpeljal v prostor, kjer knapi pustijo svojadelovna oblačila. Vsem je bilo zelo zanimivo in tudi maločudno videti vsa oblačila obešena tik pod stropom, kakor sojih včasih spravljali. Sedaj pa imajo za obiskovalcepripravljena zaščitna oblačila in čelade na obešalnikih in vzabojih. Vsak od nas si je izbral svoj kos oblačila in čelado, tepa so različnih barv in ločujejo vrste delovnih mest med seboj.No pa v jamo! :) Z dvigalom, ki drvi v globino s hitrostjo4m/s, smo se odpeljali 160 m globoko v rove, kjer so včasihkopali rudo. Občutek, ki smo ga vsi doživeli pri potovanju zdvigalom ni bil najbolj prijeten, še posebej ne za tiste, ki imajotežave z majhnimi temnimi prostori ali nihanjem pritiska. Vrovu, kamor smo prispeli po "razburljivi" vožnji, je bilo

Kako posneti mehiško telenovelo?Vsak dan lahko po mnogih TV postajah gledamo novo čudo,katero je polno »vsakdanjih« ljudi in »vsakdanjih« dogodkov.Ker se bliža valentinovo, je sedaj primeren čas, da slednjozadevščino malce bolj podrobno obravnavamo.To čudo je prav tako napolnjeno z raznimi globokimimodrostmi in zasnovano v stilu dramatskega trikotnika.Seveda zasnova poteka prvih 76 nadaljevanj, vrh je navadnodosežen v poprečju 9-krat na oddajo, okoli 2914. dela pa sledirazsnova in konec nadaljevanke.Da, to čudo je nadaljevanka,ampak ne kar tako katera koli.To je mehiška telenovela. Inočitno bi se tudi vi radi silili vospredje z ustvarjanjem svojegamehiškega poca, ker dugače tepisarije ne bi brali. Pa pljunimo vroke (ne dobesedno, oh, maloprepozna sem bila) in se lotimodela po liniji najmanjšegaodpora.Najprej rabimo izvirno inprepričljivo zgodbo. Revnadelavka Dolores in bogatposestnik Ronaldo se »zapazita«na latifundiji. Dolores jesezonska delavka, čeprav je lepakot slika, ima negovane nohte inpostavo v obliki peščene ure.Ronaldo je mišičastimultimilijonar in lastnik mnogihposestev. V sekundi in pol mednjima vzplamti strastna ljubezen.Celo minuto strmita v sebe, prostor zapolnjuje nervirajočaglasba. Planeta si v objem in se sladostrastno poljubita.Potrebujemo še polno težkih ljubezenskih odločitev. Doloresse ne more odločiti med postavnim, bogatim ter mišičastimRonaldom in krompirju podobnim brezimnim gobastim bitjems kislim zadahom, ki ga sama sovraži. Sledijo srce trgajočesituacije, ki jih mora biti v vsakem nadaljevanju nešteto.Zlobna babica Hipokritia vzame Ronaldovemu sinu Carlitosurazkrajajočo se spužvo, ki je njegov najboljši prijatelj. Oko muzapolnijo solze in mu začnejo polzeti po licih. Čez dve sekundilijejo. Na obrazu se mu rišejo čustva, kakršna lahko zapazimopri otrocih, ki jim čokolino onečastimo s kislimi kumaricami.Ta čas Dolores ob tragični glasbi oropajo ulični tatovi in jiukradejo še obleko, tako da je prisiljena pokazati napredekavgmentacijske plastične kirurgije v mehiških slumih. Sevedaje vso štorijo nujno pospremiti s sapo jemajočimi dialogi.»Oh, Dolores!« »Oh, Rolando!« »Bodi moja žena!« »Ajaj, sajveš, da obstaja še tisti gobavi gomolj!« »Zapusti ga!« »Nemorem!« »Lahko, saj vendar ne živita skupaj!« »Ampak…«Seveda se mora v nadaljevanki zvrstiti neprešteta količinaraznih igralcev in igralk, vezi in odnosi med njimi pa naj bodokar se le da zapleteni (lahko pa so preprosto tako »šlampasto«zasnovani, da še vi sami ne veste, kaj, kdo, kdaj, kako in zakaj– umsko prikrajšani ljudje bodo to tako ali tako videli kot14zapletenost). Torej… Imamo igralcev v številu prebivalcevVatikana. A je zaljubljen v B. B se tega ne zaveda. C spletkariproti A. D ga občasno »serje« s C, da bi prišel do B. E je slep,a vseeno (edini) na tekočem z dogajanjem okoli njega. Fjeclja, šepa, ima hemoroide in je popolnoma nepomemben zazgodbo. G pove nesrečnemu B, da je A njegov/a brat/sestra. Hje dal D napačne podatke o sorodstveni vezi med A in B. Ezaupa samo H, čeprav noben od njiju nima pojma, zakaj. Iškili in ima zajčjo ustnico, kljub temu pa je še vedno magnetza ženske, ki pod njim padajo kot padajo ponosne smreke podmarljivimi gozdarji. J pretepe D, o čemer lahko posnamemopribližno 200 epizod, čeprav ta pretep nima nobene povezavez ničemer drugim v nadaljevanki. K jepreslikava sodobnega sveta, saj ga/jomuči prekomerna telesna teža, zaraditega ga/jo L vedno zmerja, čeprav jesam/a še hujši/hujša. Dobro, za ostalih2249834 likov pa si sami izmislitenjihove vloge, naloge in poslanstva.Namig: izogibajte se tujkam inbesedam, daljših od šestih črk, kerdrugače ne boste uspeli. Je papriporočljivo, da poskušate čim večpovedati z vokali (AAAA!, Iiiiiii!!!!,Oooooooo…), medmeti (Oh!Aaaaah… Mhm. Hmmm? Mnja…Špljoc. Čof! Grumpfh!), ker jih bo vašaciljna skupina (tj. množica ljudi, kisvojim možganom namerno ne dovolinadaljnjega razvoja) še najlažjerazumela.Priporočam tudi enormne količinenebesedne govorice: iskreno prisiljeninasmeh, bliskanje z očmi, teatraličnoprikimavanje ali odkimavanje zodprtimi usti in vulgarno izbuljenimiočmi, gledanje izpod čela s srepimpogledom… Seveda pa je nadvse pomembno tudi samo imeoziroma naslov serije. Saj poznate reklo: dobro blago se samohvali (dodatek: z izjemo razno raznih razmaščenih pijandur zzadahom etanolne cvetice). Nekaj predlogov: Genovefa (poglavni protagonistki s putiko), Kločava gruška (o vdovi, kiponovno išče ljubezen), Čvižle proklaste, Knolči avbetni…Rabimo pa seveda še sceno.V takšnih nadaljevankah navadno uporabijo sceno od prejšnjenadaljevanke, le da jo rahlo spremenijo – toliko, kolikor semed proslavljanjem ob dokončanju še enega dela uniči,polomi, zakrivi, popacka, zamaže, pobruha in ponečedi zraznimi telesnimi izločki … Na koncu morate gledalskovegetacijo šokirati z nečim popolnoma nepričakovanim.Dolores in Ronaldo se poročita v belih oblekah in v cerkvi,kjer sta tudi prej preko molitve pridobivala moč, vero inupanje za prihodnost. In, kot je očitno, ne smete pozabiti naverski »delež«.Sedaj pa le veselo na delo in posnemite takšno nadaljevankovašemu ljubljenemu oz. vaši ljubljeni ter jo nato podaritezapečeno na CD-ju ali DVD-ju za valentinovo. Naj bo letošnjevalentinovo nekaj res posebnega!Vesna Hudolist

Romantika po študentsko"Ah, saj lahko spiš z mano, saj ti nič ne bom naredil." "Joooj,kako imaš pa ti globoke oči… Kar utopil bi se v njih." "Ti sinajlepše dekle, kar sem jih kdaj koli videl!" "Pamela se s tabosploh ne moreprimerjati, res!" "Jaz tenikoli ne bi razočaral."Se vam kateri od tehstavkov, no, ne slepimose, laži, zdi kaj domača?Je morda odgovor da?No, potem pa res ni bilopretežko ugotoviti, davas je že kdaj osvajalkakšen študent.Študenti, kot smo ževečkrat ugotovili, imajozelo okrnjen proračun,zato so tudi, ko jihzaščemi v hlačah, kar seda varčni in skopi.Seveda si tudi nemorejo privoščiti večeras 'kraljico noči','izvajalko najstarejšeobrti na svetu'… No, daboste vsi analfabeti razumeli - ne hodijo h ku**am (naj mimati milostno oprostijo ta nadvse obskuren in grešni izraz).Zakaj? Ker jih je treba (ob naslednji besedi se bodo,garantiram, vsem bralcem študentom zašibila kolena) plačati.Mogoče bi to za študente tako grozno besedo morala črkovati,da šok ne bi bil prehud? Dobro, najpremožnejši študenti siseveda lahko privoščijo kakšno urico z odcvetelo ponudnicospolnih užitkov sumljivega porekla in kislega zadaha. Todaostali študenti svoje spolne potrebe zadovoljujejo kar spomočjo interneta in občasno s pomočjo alkohola na kakšništudentski 'gavdi'. Največkrat prav slednji pomaga študentu,da zleze v hlačke kakšni z alkoholom prepojeni študentki, skatero se potem dve minuti blazno zabavata v prenosnemstranišču, dokler oba smrad ne prisili v sinhroni »rigoletto«.Kot zanimivost naj navržem, da je že dolga leta med študentinajbolj popularen praznik 1. december ali dan boja proti aidsu.Valentinovo se sploh ne more kosati s tem 'praznikom'. Na tadan si študenti namreč na veliko delajo zaloge kondomov, kerjih pač povsod delijo zastonj. Mislim, da ni treba posebejpoudarjati, da si ubogi študentek gumic ne more plačati izlastnega žepa, saj si še študentskih bonov ne kupi - vse samoza to, da nakupčka par gajb laškega mesečno. Včasihkakšnega nesrečnega študenta zanese na kriva pota in prinasprotnem (ali celo pri svojem) spolu ne išče več samotistega majavega pijanskega nekaj sekund dolgega ***a nahoruk, ampak celo ljubezen. Tako to ubogo bitje začneoblegati izbranca oz. izbranke na vse mogoče zastonj načine.In tukaj pridemo do tiste bolj resne romantike pri študentih.Tako se dogajajo pikniki brez hrane in z eno samo dvolitrskoplastenko, ki jo je napolnil rdečenosi kmet za 40 centov in pokateri sta oba še dva tedna preživela prilepljena na straniščnoškoljko. Občasno si vsa tresoča v strahu pred policijo inostalimi preganjalci 'internetnih piratov' ogledata kakšen film,kateri je tako dobre kvalitete, da imata občutek, da sta vpravem kinu, kjer ljudje, tako kot je z mobilcem zravenposneto, kar naprej vstajajo, se presedajo, se hihitajo in kjer se15tu pa tam kdo zadere: "Pšššššt!". Izbranka je vsake toliko časadeležna tudi kakšne ovenele rože, ki ji jo je prinesel njen dragiz opraskanimi rokami in sledmi pasjih zob na riti. Ob kakšnihpraznikih se parčkiobdarujejo tudi znakitom, seveda le vprimeru, če so od tet instricev dobili kakšnočokolado v foliji, izkatere lahko izdelajonekaj z 'osebnimpečatom'. Če je parčekresen, začneta gledati tudina svojo prihodnost inkupčkata stvari, ki jimabi v skupnemgospodinjstvu utegnilepriti prav (takšne parčkenavadno spoznamo polepo ohranjenemplastičnem servisu izMcDonaldsa in podvojenikoličini piva v hladilniku,če si ga lahko privoščita -hladilnik, namreč). No,večinoma pa med študenti še vedno prevladuje gledanjepoučnih filmov o človeškem telesu (z eno besedo: porničev) insoliranje. Tako je večji del študentov dandanes 'oženjen' ssvojim pirom, ki je v njihovem svetu še vedno edini, vkaterega se splača investirati..Ljubezen je tako velika,kot je veliko nesebničnorazmišljanjeposameznika.Samo KramerČe se želite znebitistrahu, potem mudajte obraz.Samo KramerVesna Hudolist

16OGLASNA DESKAOBVESTILOPred dnevi so iz doma starostnikov ušle tri priletnemeščanke. Za okolico predstavljajo veliko grožnjozaradi zelo konservativnega mišljenja, ki vsodobnem in svobodnem svetu ni ravnodobrodošlo. Po pobegu smo preiskali njihove sobe,ki so bile v katastrofalnem stanju in polne napisov inparol v stilu: »Pasirani kosmiči so fuj!« in»Inkontinentne plenice so predrage!«. Prepoznali jihboste po sključeni drži in predpasnikih vpadljivihbarv. Sumimo jih, da se poskušajo infiltrirati medštudente VŠSG. Slišijo na imena… Ah, pustimo to –te tri ne slišijo (več).MALI OGLAS: MOŠKI IŠČE DRUŽBOMed samimi ženskami osamljen in zaradi njihrazočaran, iščem družabnika, ki bi bil pripravljen zmano obiskovati vaje in predavanja s področjaračunovodstva. Pogoji: imeti mora debelo kožo, bitimora pripravljen prezreti ali preslišati zlonamernesarkastične ženske pripombe in marsikaj požreti terobenem videti kot, da ga ni prizadelo. Šifra: VDVOJE BOVA ZMOGLA.MALI OGLAS: PRODAM LEPO OHRANJENO ZBIRKOProdam zajetno zalogo praznih steklenic, pločevinkrdeče barve in zamaškov. Vse stvari so zelo lepoohranjene in v odličnem stanju, saj so bileuporabljene le enkrat, pa še takrat za zelo kratekčas. Za več informacij me pokličite. Šifra: SPARKY.VOŠČILO POLICIJEPolicijska postaja SG se iskreno zahvaljuje vsemštudentom VSŠSG za vse neprostovoljne prispevke,nastale ob nepravilnem parkiranju, za sklad»krofi«. Želimo vam še eno tako plodno leto in sevam že vnaprej zahvaljujemo za neprostovoljnodoniranje v sklad za naš novi avto park.NOVOST ZA ŠTUDENTEPonudba hrane na študentske bone se je že dobrouveljavila, sedaj pa prihaja novost! Ta noviteta bopomagala krpati primanjkljaj v zdravstveni blagajniin upamo, da se je boste študenti čim boljposluževali. Kot prva na svetu bo Slovenija uvedlabone za izpiranje želodcev, tako da bo ta storitevodslej za slehernega študenta sofinancirana s stranidržave. Sedaj ne boste več imeli problemov zneprespanimi nočmi in prebruhanimi dnevi. Prisrčnovabljeni!Seveda pa vas moramo ob tej veseli novici spomnititudi na našo novo verigo restavracij s hitro hrano.Restavracije Zdravko so, kot veste, locirane vprizidkih ob krematorijih v vseh slovenskih mestih.Naj vas ne motijo govorice, da so naši hamburgerjizažgani, meso v golažu zasmojeno, hot-dogi panenaravno faličnih oblik – sami pridite in seprepričajte v kvaliteto naše ponudbe! Ob naročiludnevnega Zdravko menija, si lahko brezplačno izavtomata natočite 0,3 dl pijače iz naše nove linije.Izbirate lahko med okusi A, B, AB in 0.ČRNA KRONIKA IN SVARILO PU SGKoroško pretresa serija vlomov v domoveprebivalcev. Vlomilec še ni znan, je pa policijskipredstavnik dal naslednjo izjavo: »Po temeljitiraziskavi v nobenem od domov nismo ugotovili, dabi bil kakšen predmet ali lastnina odtujena. Te serijevlomov nas zelo begajo, saj smo ugotovili, da sobila prizorišča zločinov v vseh primerih temeljitopočiščena in očiščena vseh sledi in prstnih odtisov.Tla so bila posesana, posoda pomita, oblačilazložena, postavitev pohištva preurejena, brisače inspodnje perilo pa temeljito zlikano na rob.« Policijaupa, da bodo storilca čim prej ujeli, prebivalci pane (čeprav se nekateri v tako aseptičnih prostorihsploh ne počutijo doma).Vesna Hudolist