časopis skupine HSE september 2012

časopisskupine HSEseptember201266

Počitniške kapaciteteSeznam in kontaktni podatkiDRAVSKE ELEKTRARNEMARIBORMorje: Mareda (dva apartmaja, 2+2ležišči); Barbariga (apartma, 2+2ležišči); Kačjak (brunarica, 4 ležišča);Novalja – Gajac (dva apartmaja, en2+3 ležišča, en 4+2 ležišči)Gore: Kope – Partizanka(trije apartmaji, dva 5+2 ležišči, en3+2 ležišči); Kope – Brusnica(en apartma 5+2 ležišči); Rogla (enapartma, 2+2 ležišči)Toplice: Moravci (en apartma, 2+2ležišči)Število za + pomeni zasilno ležišče – kavč.Dodatne informacije in prijave:Ksenija Iršič, tel. 02 300 53 73,e-pošta: ksenija.irsic@dem.siSOŠKE ELEKTRARNENOVA GORICAGore: Bovec (en apartma s 5 ležišči);Log pod Mangartom (dva apartmajas 4-5 ležišči); Možnica (dvaapartmaja s 4-5 ležišči); TolminskeRavne (dva apartmaja 2+2 ležišči);Lokve nad Novo Gorico (en apartmas 4 ležišči)Dodatne informacije in prijave:Adrijana Merljak, tel. 05 339 63 41,e-pošta: adrijana.merljak@seng.si› Uvodnik 3› Zgodilo se je: Novice iz naših družb 4› Predstavljamo:Živa voda — O projektuLIFE + AQUAVIVA 17› Predstavljamo:Novi izzivi kampanje Energija si 20› Fotoreportaža:Utrinek z olimpijskih iger v Londonu 21› Fotoreportaža:Dan HSE: Timski duh živi 24TERMOELEKTRARNABRESTANICAMorje: Nerezine (tri hišice)Gore: Kope (ena garsonjera za 4osebe), Bohinj (en apartma za 4osebe v hotelu Bohinj)Dodatne informacije in prijave:Martina Merlin, tel. 07 481 63 70,e-pošta:martina.merlin@teb.siPREMOGOVNIK VELENJEMorje: Fiesa – hotel BarbaraDodatne informacije in prijaveza hotel Barbara: tel. 05 617 90 00,e-pošta:hotel.barbara fiesa@rlv.siGore: Golte (hotel in apartmaji)Dodatne informacije in prijaveza Golte: tel. 03 839 11 04,e-pošta:info@golte.si2

› UVODNIKMokre sanje, suhe strugeMineva eno najbolj vročih poletij, kar jih pomnim(o). Z njim se izteka tudi časkislih kumaric, za katerega je značilno zmerno medijsko zatišje. Izkoristili smo gaza čiščenje podstrešja in nabiranje moči pred novimi podvigi. Prihodnje obdobje jihbo namreč polno. Nekaj časa se bomo gotovo še intenzivno ukvarjali s projektomnadomestnega bloka 6. Sredi poletja je v vodo padel neuspeli poskus nasprotnikovprojekta, da bi z zadostnim številom podpisov sprožili referendumski postopekza preprečitev izdaje državnega poroštva. Mokre sanje peščice vztrajnih, da bi izdomnevno altruističnih vzgibov ustavili strateško pomembno državno naložbo,so splavale po sicer suhih strugah slovenskih rek in se ustavile v samem jedrugneva: v Termoelektrarni Šoštanj, ki je letošnje poletje znova presegla načrtovanoproizvodnjo, v prvi polovici avgusta kar za 40 odstotkov. Sušno obdobje, ki z nekajprekinitvami traja že od lanskega poletja, je namreč vodostaje rek močno znižalo,primanjkljaj pa smo morali nadomeščati tako z zanesljivim termoenergetskimobjektom kot tudi z nakupi iz tujine. Ne bo odveč poudariti, da kljub zaostrenimrazmeram oskrba porabnikov električne energije niti v enem trenutku ni bilamotena – bi pa bila, če bi teša ne imeli. In bo, če ne bomo imeli šestice. Na srečo staprevladala razum in stroka.V zadnje trimesečje letošnjega leta se tako podajamo bolj optimistični kot je sprvakazalo. Preden bomo pod številkami potegnili črto, nas sicer čaka še veliko dela, anekaj tega bo tudi zelo prijetnega. Posebej smo ponosni na naš projekt Modri Jan,ki ga poznajo v vseh slovenskih šolah in vrtcih, njegova priljubljenost pa iz mesecav mesec dokazljivo narašča: imamo že več kot deset tisoč naročnikov na brezplačnootroško revijo Modri Jan (za katero skoraj 90 odstotkov ekomentorjev v osnovnihšolah pravi, da jo bodo uporabljali kot učni pripomoček!), obiskanost spletne stranije v zgolj enem letu narasla za več kot sto odstotkov, spletno klepetalnico mesečnoobišče približno dva tisoč mladih radovednežev, ekoprojekt 2 beleži več kot petstoprijav in še bi lahko naštevali. Mirno torej lahko zapišemo, da gre za enega najboljuspešnih projektov skupine HSE v ciljni javnosti mladih, ki mu bomo v prihodnjemobdobju namenjali najmanj enako pozornost kot doslej. Ideje so že na papirju –pustite se presenetiti!Skupina HSE je torej mnogo več kot samo TEŠ 6. Le oči je treba odpreti. Pa saj to pokoncu (mokrih) sanj vedno storimo…ENERGIJAje časopis skupine HSEIzdajatelj:Holding Slovenske elektrarne d.o.o.,Koprska ulica 92, 1000 LjubljanaGlavna in odgovorna urednica:mag. Petja Rijavec, HSEUredniški odbor:mag. Petja Rijavec in Majna Šilih(HSE), Petra Lesjak (HSE Invest),mag. Viljem Pozeb (DEM), mag.Alida Rejec (SENG), Tadeja MravljakJegrišnik (PV), Janja Štrigl (TEŠ),mag. Janez Žlak (TET), BogdanBarbič (HESS)Fotografija na naslovnici:Blok 6; avtor: Aleksander KavčnikOblikovanje, prelom in tisk:HTZ Velenje, I. P., d. o. o.,Partizanska cesta 78,3320 VelenjeNaklada:1.800 izvodovE-pošta za vprašanja,predloge in pripombe:petja.rijavec@hse.siE-Energija:www.hse.simag. Petja RijavecGlavna in odgovorna urednica Energije3

Drava pri Brestrnici; foto: Gregor KomauerModri Jan v jeseniPrvi jubilej revije Modri JanOb začetku novega šolskega leta jeizšla že deseta številka brezplačnerevije za spoznavanje in ohranjanjenarave Modri Jan. V tokratništevilki je govora o vesolju, sončnienergiji, mednarodni vesoljskipostaji NASA in še mnogo čem.Tudi tokrat ne manjkata nagradnapobarvanka in kviz. Vsem, ki birevijo želeli brezplačno prejematina dom, predlagajo, da izpolnitenaročilnico na spletni strani www.modri-jan.si, in že čez nekaj dnivas bo revija pričakala v poštnemnabiralniku.Naslovnica desete številkerevije Modri JanEkoprojekt 3 za vse slovenske osnovnošolceV šolskem letu 2011/2012 je družba Holding Slovenskeelektrarne na slovenskih osnovnih šolah razpisala druginagradni natečaj »Modri Jan potuje in okoljevarstvene nalogepodeljuje«. Ker so osnovnošolci in mentorji Ekoprojekt sprejeliše bolje kot tistega v šolskem letu 2010/2011 – odziv je bil zaresmnožičen in nad vsemi pričakovanji –, je nadaljevanje projektav šolskem letu 2012/2013 logičen korak.Tako se je Modri Jan s prijatelji tudi letos domislil 16 zanimivihin zabavnih ekonalog, ki pa so za spremembo razdeljene potriadah. Kot lani morajo tudi letos mentorji projekt prijavitido 30. oktobra, poročila pa lahko oddajo v treh različnih rokih– do 25. novembra 2012, 25. januarja ali 25. marca 2013. Vsepodrobnosti o ekoprojektu lahko preberete na www.modri-jan.si. Ob koncu bo Modri Jan izbral tri razrede, ki jih bo skupaj sPuhcem, Sončico in Packo Rijo obiskal na šoli ter jim pripravilzanimivo in zabavno ustvarjalno delavnico.Ustvarjalna zima za vrtceV novembru in decembru bo potekal tudi nagradni natečajza vrtce, v okviru katerega bodo otroci izdelovali novoletneokraske v obliki junakov Modri Jan, Sončica, Puhec in PackaRija, jih poslikali in obesili na novoletno drevo.Prvih sto prijavljenih vrtcev bo prejelo paket za izdelavonovoletnih obeskov. S simboličnimi darili bodo nagrajenivsi sodelujoči otroci in vzgojitelji, komisija pa bo izbrala trizmagovalne vrtce, ki jim bo Modri Jan s prijatelji pripravilzabavno ekoanimacijo. Podrobnosti so objavljene na spletnistrani www.modri-jan.si.Anketni vprašalnik o internem časopisuEnergijaUstvarjalci internega časopisa skupine HSE Energijaželijo, da bi bil časopis še boljši, zato vas vljudno prosijo,da izpolnite spletni vprašalnik, ki je objavljen na http://www.1ka.si/a/18179. Odgovarjanje na vprašalnik vam bovzelo le tri minute časa, vaši odgovori pa bodo koristili,da bodo prihodnje številke Energije še zanimivejše inprijetnejše za branje. Vnaprej se vam zahvaljujejo zasodelovanje.5

Zakon o poroštvu18. julija je Državni zbor RS z 29 glasovi za in 20 proti sprejelzakon o poroštvu države za posojilo v višini 440 milijonovevrov za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6). Medpogoji za sklenitev poroštva je, da se cena projekta ne smepovišati s sedanjih 1,3 milijarde evrov.Po zakonu bo država ob izpolnjenih pogojih jamčila za 440milijonov evrov vredno posojilo pri Evropski investicijskibanki (EIB).Pred sklenitvijo pogodbe o poroštvu bodo morali TEŠ ter vimenu države ministra, pristojna za energetiko in finance,podpisati pogodbo, s katero bodo določili okvire izvedbeprojekta skladno s pogoji vlade – glede investicijske ceneprojekta –, sklenitvijo pogodbe s Premogovnikom Velenjeza lignit po najvišji ceni 2,25 EUR/GJ, rokom dokončanjaprojekta, donosnostjo projekta in omejitvijo izpustov CO 2.Po sklepu odbora DZ za finance in monetarno politiko moraTEŠ do podpisa poroštvene pogodbe pripraviti recenzirannoveliran investicijski program 5 (NIP 5), ki ga mora potrditineodvisen in strokovno usposobljen recenzent. NIP 5bodo morali pred podpisom poroštvene pogodbe potrditinadzorniki TEŠ in HSE, na osnovi NIP 5 pa se bo preveriloizpolnjevanje pogojev iz zakona o poroštvu.31. julija je bil Zakon o poroštvu objavljen v Uradnem listu, s1. avgustom pa je stopil v veljavo.Poročilo z gradbišča Blok 6V juniju je bil v TEŠ izveden prvi izredni prevoz glavnetehnološke opreme po železnici.Jeklena kotlovska konstrukcija bloka 6 je bila, prav tako vjuniju, postavljena do končne višine 116 metrov.V začetku avgusta je bilo na bloku 6 zaključenih že okoli80 odstotkov gradbeno-obrtniških del. Obseg nabavnihpostopkov je znašal 68 odstotkov, montaže pa 10 odstotkov. Vtem obdobju je bilo na gradbišču okoli 210 delavcev Alstomain 200 gradbenih delavcev podjetja RGP s podizvajalci.Jeklena kotlovska konstrukcija; foto: Arhiv TEŠV avgustu proizvodnja TEŠ višja za 43,4odstotkaV avgustu je potreba po električni energiji iz TE Šoštanjprecej presegla načrtovano. Proizvedli so 420 GWh električneenergije, v omrežje pa oddali 373 GWh električne energije,kar je 43,4 odstotka ali 112,5 GWh več od načrtovanega.Od tega je bilo iz premoga proizvedenih 346 GWh, iz plinapa 27 GWh električne energije. Tako velika potreba poenergiji je posledica dolgotrajnega sušnega obdobja, ki jepovzročilo manjšo proizvodnjo v hidroelektrarnah. Težavepa so se pojavljale tudi pri uvozu električne energije, sajso bile čezmejne prenosne kapacitete večkrat omejene alipopolnoma zaprte. V avgustu obratovanje plinskih enot nibilo načrtovano, proizvedli pa so kar 26 GWh električneenergije. Za omenjeno proizvodnjo so porabili 365.475ton velenjskega lignita in 7,842 milijonov Sm 3 zemeljskegaplina. Zaradi sušnega obdobja in visokih temperatur so zapotrebe daljinskega ogrevanja in ogrevanja sanitarne vodedistributerju oddali samo 9,4 GWh toplotne energije. Zapotrebe razžveplanja je bilo porabljenih 19.373 ton apnenčevemoke.Izredni prevoz; foto: Arhiv TEŠ6

Remont bloka 4 v letu 2012Z rednim letnim remontom bloka 125 MW so pričeli 6.avgusta, pri čemer so prenehali obratovati dan prej. Remontnadela so zaključili 2. septembra. Ocenjena vrednost del jeznašala 1,5 milijonov EUR.Dela so potekala na kotlu, turbini, transportu, napravi zarazžveplanje dimnih plinov (NRDP) in elektro napravah.Na kotlu je bila izvedena zamenjava posameznih odsekovuparjalnih cevi, dela šamotne obzidave v II. vleku (150 m 2 ),obnova premogovnih mlinov, gorilnikov in kanalov, pregledventilatorjev, sklopke, zamenjava olja, itd., pregled in kontroladelovanja vseh varnostnih ventilov in zamenjava opreme velektrofiltru. Na turbini so pregledali in obnovili vseh šestležajev, pregledali in nastavili hitrozaporne in regulacijskeventile in opravili pregled in servis vseh črpalk (napajalna,vakuumska, hladilna, mazalna, itd.). Na transportu sozamenjali posamezne odseke izrabljene gume transportnihtrakov in izrabljenih strojnih elementov (valjčki, presipi,strgala itd.), remont dodelilnikov in odžlindrnika. NaNRDP so zamenjali izrabljene pločevine v GAVO, pregledalipralnik, opravili servis obtočnih črpalk, pregledali in zakrpalikanale dimnih plinov in zamenjali kompenzatorje. Sočasnose je izvedel tudi pregled vseh elektro motorjev, pregledrazdelilcev, pregled in kontrola nastavitev merilnih krogov,kontrola nastavitev in servis merilne opreme za emisijskemeritve, meritve energetskih transformatorjev in generatorjevin zamenjava krmiljenja stresalnih in tolkalnih napravelektrofiltra (EF).Remontna dela je opravljalo 100 delavcev TermoelektrarneTrbovlje in 42 zunanjih izvajalcev. Ob največji intenzivnostidela je bilo prisotnih 200 delavcev.V Letnem poslovnem načrtu za leto 2012, ki so ga pripraviliže ob koncu lanskega leta, so remont načrtovali od 6. avgustado 3. septembra, pri čemer so naredili okvirni plan remontnihdel in ovrednotenje stroškov. Plan remontnih del so moralikasneje podrobneje dopolniti, saj so se v letošnjem letupojavljale težave, ki so povzročile izpad obratovanja bloka.Na remont so se pripravljali že od začetka letošnjega leta.Pripravili so tehnično in povpraševalno dokumentacijo zapridobivanje ponudb za izvedbo posameznih del in izbralinajprimernejše izvajalce.Na podlagi obsega del na kotlu, so določili minimalenčas remonta bloka. Kotel so razdelili na tri delovišča. Vuparjalniku so zamenjali odseke uparjalnih cevi okoliizpihovalcev žlindre in obnovili obzidavo premogovnihgorilnikov, v drugem vleku kotla so zamenjali del cevigrelnika vode in porušili ter na novo obzidali 150 m 2 steneiz ognjeodporne opeke, na nulti etaži kotla pa so obnavljalipremogovne mline, separatorje premoga, odžlindrnik inpremogovne kanale.Na transportnih sistemih smo opravili preglede in zamenjaveopreme, ki zahtevajo daljše zaustavitve naprav. To sopredvsem obnove lijakov pri transportu premoga in žlindre,pregledi verig verižnih transporterjev dodelilnikov premoga,odžlindrnika in silosa žlindre.Na turboagregatu in pripadajočih napravah so pregledaliobrabljive dele. Pregledali so vse ležaje, hitro-zaporne,regulacijske in varnostne ventile, črpalke in hidravlične termazalne sisteme ter zamenjali obrabljene dele.Remont NT dela turbine; foto Arhiv TET7

VT in ST del turbine; foto: Arhiv TETNa energetskih transformatorjih, generatorju invisokonapetostnih stikalnih napravah so z meritvamiugotavljali stanje in preostalo življenjsko dobo. Na ostalihelektričnih napravah pa so opravili preglede opreme, ki jeobičajno pod napetostjo med obratovanjem elektrarne, medzaustavitvijo pa se oprema lahko postavi v breznapetostnostanje. Potekala so tudi večja vzdrževalna dela na elektrofiltruz namenom izboljšanja izločanja pepela iz dimnih plinov ins tem emisije prašnih delcev na odvodniku. Na NRDP sopoleg splošnega pregleda vseh naprav podrobno pregledalitudi rotacijski toplotni prenosnik dimnih plinov. Osredotočiliso se na poškodbe, ki so nastale zaradi obrabe in agresivnegamedija.Pri pripravi na remont bloka, so pozornost namenilipredvsem organizaciji dela, izbiri ustreznih izvajalcev,varnosti pri delu in sistemu ravnanja z odpadki, ki nastanejopri tovrstnih delih.Sprejeta Uredba o državnem prostorskemnačrtu za plinsko-parno elektrarno v TETVlada Republike Slovenije je 19. julija na seji izdala Uredboo državnem prostorskem načrtu (DPN) za plinsko-parnoelektrarno v Termoelektrarni Trbovlje, ki bo začela veljatipetnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. Postopek izdelavedržavnega prostorskega načrta se je začel 15. julija 2009 ssklepom vlade RS.Uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območjedržavnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnostiposegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja,pogoje glede križanj in prestavitev gospodarske javneinfrastrukture in grajenega javnega dobrega ter priključevanjaprostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo,pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanjanarave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda,varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva prednaravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorskihureditev, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnegaprostorskega načrta ter dopustna odstopanja. Investitornačrtovanih prostorskih ureditev je Termoelektrarna TrbovljeNaprava za razžvepljevanje dimnih plinov; foto: Arhiv TETd.o.o.. Na podlagi potrjenega državnega prostorskega načrta jemožno na lokaciji stare PE1 umestiti objekt plinsko ali plinskoparne elektrarne. Glede na dejstvo, da bo v Sloveniji potrebnosočasno s pričetkom obratovanja novega termoenergetskegabloka zagotoviti dodatnih 202 MW razpoložljivih kapacitet zanamene terciarne regulacije moči in napetosti je priložnost,da se v TET zgradi vsaj del teh kapacitet v varianti plinskihelektrarn na ELKO.Tu se ne gre zanašati na stare plinske elektrarne, saj jih bopotrebno po letu 2016 povsem ugasniti zaradi neizpolnjevanjaokoljskih zahtev. Že sedaj imajo dovoljeno omejenoobratovanje vsaka po 300 ur v koledarskem letu.8

Ob dnevu rudarjev v Velenju že 52. Skokčez kožoVelenje se je konec junija znova odelo v rudarske barve, saj jena mestnem stadionu potekal že 52. Skok čez kožo. Po staremobičaju so v rudarski stan sprejeli 66 novincev. Častni skokje opravil Oto Gradišnik, dolgoletni član rudarske reševalnečete in ustanovitelj Rudarskega okteta Velenje. Zbrane jeuvodoma pozdravil dr. Milan Medved, predsednik UpravePremogovnika Velenje, rudarje pa sta nagovorila tudi županMO Velenje Bojan Kontič in župan Občine Šoštanj DarkoMenih.V čast praznovanja dneva rudarjev so slovesno obeležilitradicionalni skok čez kožo. Mesto so zavzeli rudarskiuniformiranci, zaplapolale so rudarske zastave in ženavsezgodaj zadoneli zvoki budnice Pihalnega orkestraPremogovnika Velenje. S Skokom čez kožo daje PremogovnikVelenje poseben pomen rudarskemu poklicu – poklicu, kije Šaleško dolino še posebej zaznamoval. S 66 letošnjimi sotako do danes na slovesni prireditvi v rudarski stan sprejeli že3.480 novincev, dijakov rudarske, strojne in elektro smeri terv zadnjih letih tudi inženirjev rudarstva in geotehnologije. VVelenje je običaj prišel po 2. svetovni vojni in se ustalil od leta1961, ko je šolanje zaključila prva generacija učencev v tedanjiIndustrijski rudarski šoli.Na Skoku čez kožo so letos že peto leto zapored razglasilinaj sodelavce oziroma sodelavke in naj skupine v SkupiniPremogovnik Velenje. Za naj sodelavce so bili izbrani NahidMelić in Vili Grm iz Premogovnika Velenje, Tomaž Parfantiz HTZ Velenje, Mladen Jurković iz Gosta, Vida Žirovnik izPV Investa in Janja Koželj iz PV Center starejših Zimzelen.Za naj skupino Premogovnika Velenje in HTZ Velenje jebila izbrana Reševalna služba, za naj skupini PremogovnikaVelenje sta bili izbrani Projektna skupina Mariovo inPripravsko moštvo številka 13, iz povezanih družb paČastni skok je opravil Oto Gradišnik; foto: Arhiv PVnaslednje: iz HTZ Velenje Moštvo za izgradnjo lakirnice HTZ,iz RGP Betonarna in vozniki avtomešalcev, iz Gosta Kolektivhotela Barbara, iz PV Investa Skupina za geodetski nadzorgradnje in geodetska dela pri TEŠ ter iz PV Center starejšihZimzelen Čistilke.Organizatorji Skoka čez kožo so tudi letos pripravili svečano,atraktivno in zabavno prireditev, ki se je začela na Titovemtrgu v središču Velenja, od koder je parada uniformiranihrudarjev pod vodstvom mag. Matjaža Koželja krenila protimestnemu stadionu.Skok čez kožo vsako leto potrjuje, da rudarstvo v mestu šeživi, da so rudarske vrednote, kot so tovarištvo, pripadnost,pripravljenost pomagati in požrtvovalnost, še prisotnemed prebivalci Šaleške doline. Predvsem pa da ljudjecenijo rudarski poklic, ki je tesno povezan tudi z razvojeminfrastrukture mesta. Velenje je in bo rudarsko mesto tudi vprihodnje.Poln stadion ob rudarskem prazniku; foto: Arhiv PV10

Prenovljen center vodenja DEM in HSEV prostorih Dravskih elektrarn Maribor (DEM) so 13.junija s kratko slovesnostjo predali v obratovanje prenovljenskupni center vodenja (CV) DEM in HSE. Nadgrajen CVje opremljen z novimi računalniki, delovnimi postajami indiskovnim poljem podjetja HP ter z najnovejšo sistemskoprogramsko opremo Network Manager v.5.3 podjetja ABB.Od starega CV je ostala zgolj namenska aplikativna oprema,ki so jo izvajalci Iskra Sistemov z roko v roki z delavci DEM inHSE uspešno in brez večjih motenj v obratovanju usposobiliza delovanje. Prenova je bila izvedena v zastavljenem roku – vdveh letih in v okviru načrtovanih stroškov.Zgodovina centrov vodenjaCentri vodenja imajo (zlasti v DEM) dolgo zgodovino.Prvi zametek centra vodenja DEM je bil sistem CDC –PDP iz leta 1978, ki ga je leta 1986 nasledil Siemensovprocesni računalnik PR330. Imel je zgolj – za današnji časnepredstavljivih – 64 kBytov feritnega pomnilnika in 2MByta diskovnega spomina. Z njim so daljinsko krmililivse razdelilne transformatorske postaje v SV Sloveniji(napetostnega nivoja 400 kV, 220 kV in 110 kV) in HEFormin. Leta 1995 je bila oprema v CV DEM zamenjanas procesnim računalnikom Siemens Spectrum, ki je bilsodobno zasnovan računalniški sistem s porazdeljeno opremoin s porazdeljenimi funkcijami. Temeljil je na delovnihpostajah Sun in na operacijskem sistemu Unix. Z njim jeDEM do leta 2004 prešel na daljinsko vodenje brez posadkevseh elektrarn iz 1. in 2. faze prenove DEM (6 elektrarn). Dotakrat je bila značilnost sistemov CV izrazita zaprtost preddrugimi informacijskimi okolji.Po letu 2000 je prišlo do velikih sprememb v energetiki.Začelo se je intenzivno trženje električne energije, načrtovanjeproizvodnje se je močno spremenilo, s tem so se povečale tudipotrebe po novih aplikacijah v CV. Naenkrat so nastale velikepotrebe po povezljivosti z drugimi sistemi EES Slovenije inizven. Ko je nastalo podjetje HSE (in se je izločil ELES), jeobstoječi sistem vodenja CV postal premajhen za vse novenujno potrebne naloge.V letu 2006 je bil sistem Siemens Spectrum zamenjan z novimin popolnoma drugim sistemom – z Network Managerjemv.2.7 podjetja ABB. Deloval je na strežnikih in delovnihpostajah proizvajalca HP ter na operacijskih sistemihWindows XP in Linux, podatki pa so se shranjevali nadiskovno polje HP. CV je bil skupen za podjetji DEM in HSE,vanj pa so se postopoma vključile tudi druge članice skupineHSE – TEŠ, SENG in TET, v začetku tudi Savske elektrarneLjubljana (SEL). V novi center sta se začeli vključevati tudinovo zgrajeni hidroelektrarni na spodnji Savi, Boštanj inBlanca. Ko je bil projekt končan, se je z nastankom novegapodjetja GEN v njihov CV vključil tudi SEL, hkrati pa se jeizločil iz CV DEM in HSE. Tudi novi CV GEN uporabljaopremo istega proizvajalca, ABB, tudi ta CV je bil v letu 2012nadgrajen.Nadgradnja centra vodenja z opremo ABBV šestih letih delovanja je bil sistem CV (do leta 2011)dopolnjen s številnimi novimi aplikacijami, zlasti zaradipotreb HSE, izvedenih je bilo tudi več manjših, a nujnihposodobitev fizične in uporabniške programske opreme.Hujše težave so nastopile zaradi hitrega zastarevanja strojneopreme, za katero proizvajalci niso več zagotavljali tehničnepodpore. Ker so DEM v letu 2011 v novem Visoko varnemSlovesnost ob odprtju nadgrajenega centra vodenja HSE in DEM; foto: Arhiv DEM11

prostoru vzpostavile še zelo zmogljivo diskovno polje, sta sepojavili nujnost in smiselnost prenosa stare fizične opremeCV v ta varen prostor, kar bi bilo zaradi stare opreme CVizrazito rizično. Odločitev je bila na dlani; odločili so se zanadgradnjo sistema z novim Network Managerjem v.5.3, kotje predlagal tudi dobavitelj ABB.V prvem letu nadgradnje, v 2010, so bile opredeljene osnovnezahteve za sistem, določila so se mesta namestitve opreme(v varni sobi DEM v HE Mariborski otok), opredelilo številouporabnikov sistema iz DEM in HSE ter njihovo fizičnoumestitev – uporabniki DEM ostanejo v obstoječem CV,uporabniki HSE pa se preselijo v novo poslovno stavbo(CV3). V letu 2011 sta DEM in HSE kupila nove strežnikein delovne postaje, z izvajalcem Iskra Sistemi pa izvedlaposodobitev sistemske in aplikativne programske opreme nanovi platformi.Značilnosti nadgrajenega centra vodenjaNadgradnja CV na videz ni prinesla veliko novega, osnovnenaloge so še vedno enake kot prej – za DEM in HESS je polegproizvodnje ključna varnost elektrarn pred zalitjem Drave inSave, za HSE pa nadzor in vodenje proizvodnje posameznihčlanic in celotne skupine HSE. Kljub temu nov prenovljen CVomogoča izboljšanje delovanja funkcij načrtovanja in analizter preprosto in varno vključevanje novih objektov in napravv sistem daljinskega vodenja skupine HSE.Nov sistem temelji na podvojenih SCADA strežnikih,komunikacijskih strežnikih in na podatkovnem skladiščuz bazo podatkov Oracle. V veliki meri so uporabljenistandardna programska oprema SCADA (vmesnik človek– sistem) in standardni komunikacijski protokoli. Kljubtemu je celoten sistem CV od nivoja agregatov pa vse doCV izredno prepleten in kompleksen, kar se kaže zlasti priavtomatski regulaciji proizvodnje (funkcije AGC). S CV sonamreč povezane hidroelektrarne na Dravi in spodnji Saviter termoelektrarni Šoštanj in Trbovlje. Zaradi samodejneizmenjave podatkov so vzpostavljene računalniške povezaves centri vodenja SENG, ELES, GEN, HEP Varaždin in HELabot v Avstriji.Posodobitev oziroma nadgradnja CV je zelo povečalavarnost sistema CV zlasti pred vdori neželenih oziromanepooblaščenih uporabnikov in pred računalniškimi virusiin hrošči. Varnost sistema zagotavlja tudi kriptiran prometmed strežniki, ki ga dopolnjujejo zahtevnejša gesla in varnododeljevanje pravic uporabnikom. Poleg tega zagotavljajofizično varnost CV tudi požarnimi zidovi med CV in drugimisistemi računalniškega omrežja HSE, DEM in EES. S tem jebil narejen tudi velik korak glede izpolnjevanja standarda ISO27001.Z novo različico programske opreme so prišla tudi novaorodja in nove možnosti prikaza informacij za uporabnike inobdelave podatkov, za kar bo treba vzdrževalce in uporabnikeše dodatno usposobiti. Seveda so novosti prinesle tudi nemalotežav, npr. preobsežne alarmne liste in obratovalne dnevniketer nepopolnosti grafov in tabelaričnih prikazov. To pa soizzivi in nove naloge za vzdrževalca in izvajalca sistema CV,Iskra Sisteme, kot tudi za vzdrževalce DEM in HSE, da jih čimprej odpravijo v zadovoljstvo vseh uporabnikov.Prihodnost centrov vodenjaProizvajalec približno vsaki dve leti zamenja različicosistemske programske opreme, jamči pa še za predhodnorazličico. To pomeni, da je treba sistemsko programskoopremo nadgraditi vsakih štiri do pet let. Strošek zamenjaveznaša približno 20 odstotkov vrednosti novega CV. Pravtako vpliva na potrebe po zamenjavi ali nadgradnji CVtehnološki razvoj fizične in sistemske opreme (npr. noviračunalniški HW ali operacijski sistem), komunikacij indrugih storitev (npr. internet, WEB), ki jih uporabnikisprejmejo in jih zahtevajo, da se uvedejo v sistem. SevedaPovezave CV z objekti skupine HSE in izven HSE12

Podvojena (redundantna) struktura nadgrajenega CVpa so najpomembnejši sami uporabniki sistema, ki zaradinovih zahtev ali od institucij (EU, ELES, HSE) ali zaradivarnosti oziroma zaradi spremembe obsega sistema ali zaradinovih potreb delovanja postavijo zahteve, ki privedejo donadgradnje ali celo do zamenjave celotnega sistema.DEM in PRI nastop na letošnjem sejmuAGRA izkoristila za srečanje s predstavnikilokalne skupnostiTudi letos so se predstavniki Dravskih elektrarn Maribor(DEM) in Pomurskega razvojnega inštituta Murska Sobota(PRI) obiskovalcem sejma AGRA predstavili s promocijskopredstavitvijo in nagradno igro, ki poteka pod sloganom»Energiziraj se!« (»Si že našel svoj vir energije?«). Z njo soželeli spomniti, kako pomembni sta vloga in odgovornostslehernega posameznika v procesu pridobivanja električneenergije kot tudi njene varčne uporabe. Nastop na sejmu somed drugim izkoristili tudi za to, da skupaj s člani Strateškegasveta PRI, prisotnimi pomurskimi poslanci ter župani občinob reki Muri spregovorijo o aktualnostih v okviru pobudeza pripravo Državnega prostorskega načrta (DPN) za HEHrastje Mota, ki ga koordinira Ministrstvo za infrastrukturoin prostor.Udeleženci strateškega sveta PRI; foto: Arhiv DEM13

Posebej aktivni so v tem procesu predstavniki ObčinRadenci, Murska Sobota, Tišina in Križevci, kar je logično,saj omenjene občine pobuda obravnava kot vplivno območjepotencialnega projekta izgradnje HE Hrastje Mota. Strokovneslužbe teh občin so lastne smernice na ministrstvo že poslalein delovne skupine se že srečujejo. Udeleženci so se strinjali,da bodo srečanja vedno bolj intenzivna in kompleksna,saj se bodo preko začetnih splošnih izhodišč v sklepni faziobravnave skrčile na posamezne teme, ki bodo od vseh stranizahtevale konkretne rešitve.»Čeprav postopke koordinira Ministrstvo za infrastrukturoin prostor, želimo v Dravskih elektrarnah Maribor lokalnimskupnostim z našim neprekinjenim sodelovanjem z njimidokazati, da smo resen in odgovoren investitor. V vseh fazahprocesa, tudi zdaj, ko se projekt izgradnje še proučuje, želimobiti aktiven partner v dialogu z vsemi deležniki ob Muri,« je obtej priložnosti povedal mag. Viljem Pozeb, direktor Dravskihelektrarn Maribor.Udeleženci so se strinjali o nujnosti tovrstnih srečanj, saj setako s projektom seznanjajo tudi občine, ki niso neposredno vvplivnem območju. Le tako bo po njihovem mnenju mogočeocenjevati trajnostni vidik projekta za celotno Pomurje.Prisotnost poslancev pa je pomembna predvsem zato, da je zmnenji lokalnega okolja seznanjena tudi država.»Vesel sem, da so srečanja pogosta. Izmenjava mnenjse stopnjuje in ne zastaja. Na ta način lahko doslednoizpolnjujemo svoje poslanstvo, ki se kaže skozi odprtosodelovanje med investitorjem in lokalnimi skupnostmiPomurja. Res intenziven dialog, ki poteka v zadnjem času, kažena to, da smo v svojem poslanstvu dosledni in uspešni,« je deloPRI ocenil njegov direktor dr. Darko Anželj.Prvo vrtenje prenovljenega agregata 1 v HEZlatoličjePo dobrem letu dni naporne prenove se je v ponedeljek, 27.avgusta, v hidroelektrarni Zlatoličje zavrtel še drugi od skupajdveh agregatov največje slovenske hidroelektrarne. S temdejanjem se prenova HE Zlatoličje, ki proizvede kar četrtinovse električne energije Dravskih elektrarn Maribor, preveša vzaključno fazo preizkušanja.Prenova največje slovenske hidroelektrarne je bila načrtovanav tretji fazi obnove dravskih elektrarn. Prva faza je bilazaključena leta 2001, ko so bile prenovljene hidroelektrarneDravograd, Vuzenica in Mariborski otok, druga leta 2006, kosta bili prenovljeni hidroelektrarni Vuhred in Ožbalt. Zdajsledi tretja faza, njen zaključek bo v letu 2012.Začetek prenove HE Zlatoličje sega v leto 2007, ko se jezačel prenavljati agregat 2, zaključuje pa se s spuščanjemagregata 1 v pogon. Sama naložbena vrednost prenove HEZlatoličje je bila ocenjena na dobrih 62 milijonov evrov inkljub neugodnim gospodarskim razmeram ostaja znotrajnačrtovanih finančnih okvirjev, kar je predvsem posledicadejstva, da je družba DEM prenovo financirala z lastnimisredstvi in v duhu dobrega gospodarja.Prenovo drugega agregata, torej agregata 1, bi v nekaj alinejahlahko zapisali tako:• zaustavitev agregata julija 2011,• demontaža starega agregata,• gradbena dela in priprave za montažo,• montaža strojne in elektroopreme,• preizkušanje in spuščanje v pogon v avgustu 2012.V dobrem letu dni je bila izvedena celotna zamenjava agregata2, ki bo omogočila njegovo zanesljivo in varno obratovanje vcelotnem življenjskem obdobju.S tem je zaključena še ena faza prenov dravskih elektrarn, kije prinesla poleg pomladitve opreme, izboljšanja tehnologijeupravljanja, povečanja varnosti opreme in objekta tudi:• povečanje konične moči elektrarne in s tem povezaneproizvodnje,• izenačitev pretoka elektrarne s pretokom zgornjedravskihelektrarn in• izboljšanje sekundarne regulacije.Direktor DEM mag. Viljem Pozeb je ob prvem vrtenjuagregata 1 HE Zlatoličje izpostavil: »Prepričan sem, dasmo zaposleni v DEM tudi s prenovo največje slovenskehidroelektrarne pomembno prispevali k zelo uspešnemuposlovanju družbe DEM, krovne družbe in skupine HSE, sajves čas zagotavljamo varno, stabilno in zanesljivo električnoenergijo po konkurenčnih cenah, kar je odraz izjemne strokovneusposobljenosti vseh naših zaposlenih, njihovih kompetenc innjihovega odgovornega ter nesebičnega dela.«Vodja projekta Aleš Kirbiš se je med drugim zahvalil tudivsem sodelujočim za dobro sodelovanje in ves vložen trud– ekipi montažerja Esotecha, projektantu IBE, strokovnemunadzoru dobaviteljev opreme Litostroja in Končarja kot tudiostalim dobaviteljem: Iskra Sistemi, Kolektor ETRA, Telem,TSN, Siemens in seveda inženirju HSE Invest, ki je s svojonepristranskostjo in strokovnostjo pripomogel, da so vsi postopkitekli v skladu s pogodbami in da so bili vsi dogovori uresničeni.Zbrane goste je nagovoril direktor DEM, mag. Viljem Pozeb. Foto: Arhiv DEM14

HE KrškoIzgradnja hidroelektrarne Krško se počasi približuje koncu.Skladno s terminskim planom je družba HESS, d. o. o., 29.maja letos začela s prvim delnim polnjenjem akumulacijskegabazena HE Krško, kar je omogočilo izvedbo prvih testiranjopreme.V sklopu testiranj se je 12. junija uspešno opravilo prvovrtenje z vodnim natokom na agregatu 3. Ves postopek jetekel skladno s planom in po pričakovanjih.Kot posledica predhodnih preizkusov je bila 3. julijaob 11.15 uspešno izvedena prva vključitev HE Krškov elektroenergetsko omrežje Slovenije. S tem so bileproizvedene prve kV ure iz po vrsti četrte hidroelektrarne naspodnji Savi.Čeprav akumulacijski bazen še ne omogoča polnitve dozgornje kote akumulacijskega bazena, so bili in bodo tudi vprihodnje izvedeni obremenitveni testi agregata v obsegu, kiga omogočajo znižana gladina in trenutni pretoki reke Save.Preizkusi opreme so začasno ustavljeni zaradi neugodnehidrologije.Sprejet Državni prostorski načrt zaobmočje HE BrežiceVlada RS je na seji dne 29. junija obravnavala in potrdilaDržavni prostorski načrt za hidroelektrarno Brežice. Uredbao državnem prostorskem načrtu za območje hidroelektrarneBrežice je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 50/12, indoloča območje državnega prostorskega načrta, pogojeglede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikostiin oblikovanja, pogoje glede priključevanja objektov nagospodarsko javno infrastrukturo, merila in pogoje zaparcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine,ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin tervarstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, pogojevarovanja zdravja ljudi, etapnost izvedbe prostorske ureditve,obveznost investitorjev in izvajalcev ter dopustna odstopanja.Državni prostorski načrt za HE Brežice sega v območji ObčinKrško ter Brežice in se razteza na 2300 hektarjih površin.V državni prostorski načrt so poleg izgradnje same HEBrežice oziroma njene jezovne zgradbe, akumulacijskegabazena in visokovodno-energetskih nasipov vključenitudi ureditev prehoda za vodne organizme, obsežnihnadomestnih habitatov, ureditev zavarovanja brežin,izlivnih odsekov vodotokov, reguliranje globine podzemnevode, odvodnjavanje zalednih površinskih voda, ureditevzadrževalnikov proda na pritokih, vodne ureditve na ostalihinfrastrukturnih objektih v območju vpliva visokih voda itd.Ureditve bodo pozitivno pripomogle k ustrezni poplavnizaščiti Posavja, saj ureditve vodne infrastrukture meddrugim vključujejo tudi izgradnjo visokovodnih nasipov, kibodo omogočali regulacijo oziroma aktiviranje zadrževalnesposobnosti brežiško-krškega polja pri nastopu visokih vodarek Save in Krke. Uredba vključuje tudi čistilno napravoBrežice – zahod, rekreacijsko območje v Vrbini pri Brežicah,umestitev športno-rekreacijskega območja v Krškem, ureditevcestne povezave od gradu Brežice do Šentlenarta – vključnoz ureditvijo parkirišč, ureditev državne kolesarske povezavein lokalnih kolesarskih povezav na območju HE Brežice,obvoznice industrijske cone Žadovinek in občinske ceste zanavezavo industrijske cone Žadovinek na krožno križiščena desnem bregu Save. Med drugim Uredba predvidevatudi ureditev poslovnih prostorov koncesionarja ter centerza obiskovalce hidroelektrarne. Projekt bo prinesel številnepozitivne učinke tudi na področjih kmetijstva in turizma.Začetek gradnje HE Brežice je predviden v začetkunaslednjega leta, predvidoma v aprilu 2013. V vmesnem časuje, skladno s trenutno veljavno zakonodajo, treba pridobitiokoljevarstveno soglasje, dokončati presojo vplivov na okolje,odkupiti oziroma pridobiti potrebna zemljišča na vplivnemobmočju gradnje ter pridobiti gradbeno dovoljenje.Z energetskega vidika je HE Brežice četrta hidroelektrarna vverigi elektrarn na spodnji Savi. Ob dokončanju zadnje, peteHE – to je HE Mokrice, se bo proizvodnja električne energije,ki jo nudi veriga, kar podvojila, s čimer bo v prihodnostizagotovljena celovita, trajnostna in zanesljiva oskrba Slovenijez električno energijo iz obnovljivih virov energije.Jezovna zgradba HE Krško; foto: Arhiv HESSBodoča HE Brežice; foto: Arhiv HESS16

Živa voda — O projektuLIFE + AQUAVIVAAvgustovski pozen popoldan na strešni terasi vidrinegainformacijskega centra Aqualutra v Križevcih naGoričkem. Neznosna vročina počasi popušča, topelveter, ki še pomaga sušiti že tako presušeno in razpokanozemljo, pojenjuje. Ovenele rastline komaj čakajo večera, da sibodo s skromno roso nekoliko opomogle. Porumenelo listje odpada z gabrov, jelšin hrastov kot oktobra. Mora odpasti, sicer bodo drevesa oddala preveč vode inse posušila. Še žabe v bližnji mlaki so utihnile in tudi ptiči se redko oglašajo. Le tuin tam svareče zavrešči kakšna šoja.› PREDSTAVLJAMOMirno podeželsko idilo prekinejo enakomerni, klopotajočizvoki s športnega igrišča v bližini. Kot bi tiktakala oddaljenaura. Avtomatski zalivalniki iz velikih šob škropijo vodne curkena vse strani in zalivajo nogometno igrišče, ki ga je dopoldnepokosil občinski delavec. Zalivajo s pitno vodo iz vodovoda,na katerega pol vasi zaman čaka že tri leta … Kmet pripeljetraktor s cisterno in jo napolni v potoku, ki teče skozi igrišče.Ko je napojil krave, pride spet in spet; zalije še vrt in rože.Čeprav je bila po radiu objavljena prepoved zalivanja vrtov, seslika ponavlja dan za dnem. Prepoved zalivanja nogometnihigrišč pač ni bila objavljena …Spomin na letošnjo poletno sušo je že spral dež, ki naznanjaprihajajočo jesen. A letošnja suša prav gotovo ni bila zadnja.Klimatologi svarijo pred podnebnimi spremembami, ki bodoprinašale več vremenskih ekstremov in zato več težav z vodo;pogosteje je bo primanjkovalo ali pa je bo nenadoma preveč.Spremembe bomo, čeprav morda med zadnjimi, občutili tudiv naši, z vodo bogato obdarjeni deželi. Voda nepreklicnopostaja strateško najdragocenejša dobrina tretjega tisočletja.Razpravljanje o trajnostnem razvoju, ne da bi upoštevalivodne vire in njihovo omejenost, je prazno govorjenje, ki paga na žalost slišimo zelo pogosto.Obrečne strukture, kot so rokavi in mrtvice, ustvarjajo življenjski prostor za številne živalske in rastlinske vrste in bogatijo biodiverzitetorečnega ekosistema — Muriša ob Muri. Foto: M. Hönigsfeld A.17

Vidra, vrhunski plenilec v naših celinskih vodnih ekosistemih, ambasadorka vodne biodiverzitete; foto: H. OršaničToda voda ni samo tekočina, ki je največji del vsake živecelice in zato označena kot vir življenja. Ni samo pijača, kipoteši žejo, osveži in spere umazanijo, ko nam, razvajenimpotrošnikom civilizacijskih dobrin, priteče iz pipe. In tudi nisamo brezmejen vir energije – zato pogosto s sporno oznako»zelen« – za turbine, ki napajajo našo potrošniško žejo. Vodaje tudi življenjski prostor in medij, ki je za vodne živali inrastline tako samoumeven in nepogrešljiv, kot je za nas zrak.Kolikokrat pomislimo na to, ko peremo avtomobil in ko – v21. stoletju! – v razvitih deželah s pitno vodo spiramo celostranišča? Ali pomislimo na bližnjo reko, ko z nakupovalnimvozičkom brzimo mimo dolgih polic, na katerih so zloženekopice pralnih praškov in gelov, mehčalcev in bleščavcev,odstranjevalcev vseh mogočih madežev in odmaševalcevodtokov? Vse te snovi bodo na koncu poti, na katero sonamenjene, končale v vodi in le v najboljšem primeru prejobiskale čistilno napravo.Davek za naše ugodje in razvade, ki pogosto po nepotrebnemvplivajo na okolje, je veliko višji od običajnega 20-odstotnegadavka na dodano vrednost, ki je označen na izdelkih.Plačujejo ga vodni prebivalci s svojim zdravjem in pogostotudi z življenjem, nazadnje pa tudi mi sami, česar se vsepremalo zavedamo. Kajti imamo samo en planet, ki siga delimo z drugimi živimi bitji, z vsemi vrstami z vsonjihovo raznolikostjo in pestrostjo vred, kar z enim izrazomimenujemo biodiverziteta. Prav biodiverziteta omogoča,da je življenje na planetu takšno, kot je. Če ne drugega, jezaradi tega lepše in bolj kakovostno, ljudje pa imamo odbiodiverzitete oz. ohranjene narave tudi nepreštevne koristi.Sodoben izraz zanje je ekosistemske usluge. Tako je krogsoodvisnosti življenja sklenjen. Zato je pomembno ohranjanjeprav vsake žive vrste, kajti vsaka ima v naravi svojo ekološkovlogo, če to vidimo ali ne, če smo to pripravljeni priznati aline.Promociji in s tem ohranjanju biodiverzitete naših celinskihvoda je namenjen projekt LIFE AQUAVIVA, ki smo ganaslovili Živa voda – od biodiverzitete do pipe. Pripravil gaje Inštitut LUTRA, ki ga tudi vodi, partnerja sta Inštitut zavode RS in HOPA, oglaševalska hiša iz Maribora. Kakšnaso izhodišča in naloge triletnega projekta, ki ga podpiraEvropska komisija, sofinancirata pa ga tudi Ministrstvo zaokolje in prostor (v nadaljevanju Ministrstvo za kmetijstvo inokolje) in Holding Slovenske elektrarne (HSE)?Projekt temelji na številnih evropskih raziskavah, kidokazujejo, da smo kljub razglašenemu letu biodiverzitete(2010) in zdaj že desetletja biodiverzitete (2010–2020) precejneuspešni pri ohranjanju živalskih in rastlinskih vrst. Bomorda potrebno stoletje biodiverzitete, da se bo upadanjezaradi številnih človekovih vplivov umirilo? Morda celo več,kajti nevarnosti, ki povzročajo izgubo biodiverzitete vodnihekosistemov, se celo povečujejo: ljudje prispevamo več dušikav ekosisteme kot vsi drugi naravni procesi skupaj, naravnevire vse bolj in še vedno na netrajnosten način izkoriščamo,invazivne tujerodne vrste ogrožajo avtohtone itn. Skratka,pritiski na okolje, posebej vodno, zaradi vse večjih zahtevčloveške civilizacije naraščajo. Samo 18 odstotkov vodotokovv Sloveniji je v dobrem eko-morfološkem stanju, vsi ostali sobolj ali manj spremenjeni, kar močno vpliva na biodiverziteto,torej na raznolikost avtohtonih prebivalcev naših voda.Agromelioracije in komasacije pa se še vedno izvajajo sstoodstotno državno podporo in brez okoljskih dovoljenj, kerza takšne posege po veljavni zakonodaji pač niso potrebna.18

Ena od treh razlagalnih tabel ob Ljubljanici, ki predstavlja vidro in njeno vlogo v vodnem ekosistemu, je rezultat projekta LIFE AQUAVIVA.Eurobarometer je pokazal, da Evropejci še vedno slaborazumemo grožnje vodnim ekosistemom in izgubobiodiverzitete. Čeprav se Slovenija ni odrezala veliko slabše odevropskega povprečja, so bili vendarle leta 2007 Slovenci zašest odstotkov bolje obveščeni o upadanju biodiverzitete kotleta 2010, kar je zaskrbljujoče; tudi izgubljanje biodiverziteteso leta 2007 v Evropi jemali za devet odstotkov resneje kot trileta kasneje. Obveščenost o Naturi 2000 in njenem pomenusicer narašča, a še vedno le 26 odstotkov prebivalstva ve, kajje to.Projekt LIFE AQUAVIVA si je zastavil ambiciozen cilj, da bov Sloveniji trend zavedanja o pomenu biodiverzitete vodnihekosistemov za življenje na planetu obrnil v pozitivno smer.Za doseganje tega cilja so potrebne obširne, dobro premišljenejavne kampanje in inovativni pristopi. V urbanih središčih,kjer je prostor zasičen z raznoterimi oglasi, je pri ljudeh,obremenjenih z vsakdanjimi skrbmi in obveznostmi, namrečtežko doseči zanimanje za ohranjanje nečesa, čemur pravimobiodiverziteta voda, ko pa voda vendarle priteče kar iz pipe.Samo odpreti jo je treba.Ker pa gre ohranjanje vodnih ekosistemov in razumnoizkoriščanje ekosistemskih uslug vštric z zahtevami evropskeOkvirne vodne smernice in celostnega upravljanja poporečjih, ki ga le-ta predvideva, bomo z dejavnostmi projektapodprli tudi prizadevanja Inštituta za vode RS, ki ima nalogo,da integrirano upravljanje po porečjih pripelje v prakso. Pravbiodiverziteta, raznovrstnost vodnega življenja, je namreč tistielement, ki je pri upravljanju z vodami največkrat prezrt. Tobo projekt LIFE poskušal popraviti, saj je ravno na primerihživali, kot so nekatere ribje vrste ali vidra, mogoče dobroponazoriti bistvo upravljanja s celotnim porečjem.Savski sporazum, ki ga razglašajo za dobro prakso in zgledsodelovanja med državami v okviru podonavskega bazena,med pomembnimi problemi, kot so organsko onesnaževanjein nevarne snovi, hidromorfološke spremembe, poplavljanjein vodni viri, prav tako ne omenja biodiverzitete tega porečja.Slovenski delež Podonavja ni večji od dveh odstotkov,vendar pa s savskim porečjem kar 81 odstotkov površinenaše države pripada donavskemu povodju. Zato lahkoslovenski komunikacijski projekt LIFE s sporočilom o skupniodgovornosti za ohranjanje vodne biodiverzitete od izvirovSave do njenega izliva v Donavo pomembno vpliva tudi nadruge države Savskega sporazuma.Pomembno vprašanje, ki se ga loteva projekt LIFEAQUAVIVA, je tudi vsakdanja raba in poraba vode. Jebolj priporočljivo in manj obremenjujoče za okolje pitjeustekleničene vode ali vode iz pipe? V kakšni zvezi je pitnavoda z ohranjenimi vodnimi ekosistemi? Količina odpadnihvoda še vedno narašča in se pomanjkljivo ali sploh neočiščenasteka v potoke in reke. Slovenija je bila leta 2007 med 14evropskimi državami na četrtem mestu po porabi vode naprebivalca. Med ponujenimi subvencijami pa bomo zamaniskali takšno, ki bo podprla zbiranje deževnice in rabo le-tevsaj za zalivanje in sanitarno vodo. Če ne bomo spremeniliodnosa do vodnih virov, se nam obeta, da bomo obpodnebnih spremembah, ki se napovedujejo, v ne tako daljniprihodnosti ostali žejni sredi poplav.Besedilo: Marjana Hönigsfeld Adamič, koordinatorkaprojekta LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine(http://www.aquaviva.si)19

› PREDSTAVLJAMONovi izzivi kampanje Energija siPrenova spletnega portala Pozitivnaenergija.si omogoča uporabnikom noveizzive pri ravnanju z energijo. Odločitve pri nakupu vozil, aparatov, peči,klimatskih naprav in drugih trošil energije bodo odslej veliko lažje.Spletni portal Pozitivnaenergija.siskupaj s spletnimi stranmi HSE, Modraenergija in Modri Jan tvori celovit sistemspletne strategije družbe HSE. Portalje namenjen spodbujanju učinkoviterabe in obnovljivih virov energije in je vpovezavi s spletno skupnostjo Energija sivodilni spletni medij na tem področju.Vse večja kompleksnost vsebin inpotreba po večji interaktivnosti zobiskovalci portala sta zahtevalivsebinsko prenovo in sodobnejši videz.Med novimi vsebinami izstopa spletnaaplikacija Porabimanj – moj energetskisvetovalec, ki bo z vidika prihrankaenergije obsegala štiri osnovna področja:prevoz, električno energijo, ogrevanje inhlajenje.Prevoz je prvo od štirih predvidenihpodročij svetovanja, ki je uporabnikomportala že na voljo preko spletneaplikacije Porabimanj.si. Omogoča hiterin preprost izračun stroškov porabegoriva za vaše vozilo glede na tip vozilain način vožnje. S temi rezultati lahkoprimerjate druge tipe avtomobilov zalternativnimi tehnologijami in pridobitepodatke, ki vam pomagajo pri odločitvio nakupu novega vozila. Ugotovili bostetudi, kolikšne so emisije CO 2posameznihtipov osebnih vozil, ter dobili koristnenapotke za okolju prijaznejšo mobilnost.S pomočjo energetskega svetovalca boizbira veliko lažja.Povprečno slovensko gospodinjstvoza gorivo pri prevozu z osebnimavtomobilom porabi 2.278,00 evra naleto. Ali ste vedeli, da z bolj umirjenovožnjo lahko prihranite kar 200 evrovna leto? Ob zamenjavi požrešnegavozila z učinkovitejšim pa lahko na letniravni prihranite celo do 1500 evrov.Izračuni temeljijo na vnesenih podatkihuporabnika aplikacije, povprečnihporabah goriva posameznih razredovter okvirnih naložbah za nakuposebnih vozil. Ob konkretnih izračunihmožnih prihrankov so predstavljenetudi zanimive ugotovitve iz Raziskaveenergetske učinkovitosti Slovenije –REUS, ki letno spremlja učinkovitostravnanja z energijo in možnostiVstopna stran spletnega portalaPozitivnaenergija.sisubvencioniranja ali kreditiranja prinakupu osebnih vozil.Na osnovi dolgoletnih izkušenj jeorganizator kampanje »Energija si,bodi učinkovit« prepoznal potrebo ponevtralnem svetovanju še posebej prinaložbah v energetsko učinkovitost,kjer se zaradi pomanjkanja informacijlahko napačno odločimo, pri tem pase stroški povečajo. Porabniki energijese velikokrat ne zavedamo, da bi sprimernim ravnanjem lahko znatnozmanjšali porabo in stroške za energijo.Obe ugotovitvi sta spodbudili razvojnitim Informa Echo, ki vodi kampanjo»Energija si, bodi učinkovit«, namenjenospodbujanju učinkovitega ravnanja zenergijo, da je v program kampanjeuvrstil interaktivno spletno aplikacijoPorabimanj – moj energetski svetovalec.Modul Prevoz, ki je brezplačno dostopenna prenovljenem spletnem portalu www.pozitivnaenergija.si, je uporaben zapodjetja, ustanove in voznike osebnihavtomobilov. Ostala tri področjasvetovanja, ki jih bo energetski svetovalecomogočal, in sicer Električna energija,Ogrevanje in Hlajenje, bodo na voljo vnaslednjih mesecih. Modul Električnaenergija že v septembru, Ogrevanje inHlajenje pa do konca leta.Spletna aplikacija Porabimanj je kljubkompleksnosti preprosta za uporabo,kar je dosežek v mednarodnem merilu.Ob konkretnih izračunih prihrankovPodstran HSE — partnerja pri prihrankih energijena spletno aplikacijo Porabimanjuporabniku omogoča svetovanje gledeučinkovitejših alternativ nakupa inravnanja ter informacije o subvencijahin kreditih. Aplikacija je rezultat znanjain sodelovanja različnih strok. Pobudnikaplikacije je agencija Informa Echo.Center za energetsko učinkovitostpri Institutu Jožef Stefan je pripravilpodatke in izračune, sodelovali pa soše Citadela, Enki, Kolektiv in Valicon.Izvedba aplikacije Porabimanj – mojenergetski svetovalec je sofinancirana spomočjo sredstev Petrolovega programazagotavljanja prihrankov energije prikončnih odjemalcih.Druga pomembna vsebina, ki je našlamesto v osnovnem meniju, je okoljuprijazna mobilnost pod naslovomEkomobil. Pobudo za trajno akcijoEkomobil, ki je del širšega projektae-mobilnost, je dal HSE v preteklemletu, podprle pa so jo državne ustanove,pristojne za področje prometa. Glavnirazlogi za vzpostavitev akcije Ekomobilje v tem, da se je v zadnjih dvajsetih letihv Sloveniji podvojilo število registriranihvozil, s tem pa se zvišujejo emisije CO 2.V tem letu se akcija uveljavljanja okoljuprijazne mobilnosti in temu prilagojeneinfrastrukture nadaljuje. Več o temnaslednjič.Obiščite prenovljen portal www.pozitivnaenergija.si.Besedilo: Olivera Baćović Dolinšek inRajko Dolinšek20

Utrinek z olimpijskih iger v LondonuLetošnja 30. olimpijada moderne dobe je potekala v Londonu od 27. julija do 12.avgusta. London je prvo mesto, ki je tretjič gostilo olimpijado; prvič leta 1908,drugič pa 1948.Kajakaška tekmovanja so bila v prvih dneh olimpijskih igermed najbolj obiskanimi olimpijskimi tekmami, saj so bilavsa mesta zasedena praktično že v kvalifikacijah, povsempolne tribune pa so bile v treh dneh polfinalnih in finalnihpreizkušenj. Večina gledalcev je v Cheshunt, kjer je proga,iz Londona prišla z vlakom. Od železniške postaje do vstopana prizorišče je bil približno 20-minutni sprehod, tako daso se že več kot dve uri pred začetkom tekmovanja po potiod postaje do proge vile dolge vrste kajakaških navdušencev,pa tudi tistih, ki slaloma na divjih vodah pred obiskomolimpijske tekme sploh niso poznali. Varnostni ukrepi, kiso bili razlog za precejšnjo gnečo, so bili podobni tistim naletališčih, saj si moral skozi detektor kovin, pa tudi vnostekočin ni bil dovoljen oziroma si lahko na tekmovališčeprinesel le minimalno količino pijače (npr. en liter).Kajakaško tekmovališče je sprejelo 12 tisoč gledalcev, ki sonapolnili tribune do zadnjega kotička praktično vsak danslalomskih tekmovanj. To je prineslo vzdušje, kakršnegana kajakaških tekmovanjih nismo vajeni. V London jepripotovalo tudi veliko slovenskih navijačev, ki so prišlipodpret svoje favorite. Glasno spodbujanje vseh tekmovalcevin ponorele tribune ob nastopih britanskih slalomistovso poskrbeli za neponovljivo doživetje. Svoje so dodališe tekmovalci, ki so se merili na nepredvidljivih brzicah,in spektakel je bil neizbežen. Tako dobrim in napetimkajakaškim finalom v prav vseh štirih kategorijah že dolgonismo bili priča.Kljub velikim željam pa našim tekmovalcem ni uspelo dobitikaterega od olimpijskih odličij.Besedilo in fotografije: Matic Naglič› FOTOREPORTAŽAZnamenit londonski Tower Bridge z olimpijskimi krogi.21

Polne tribune; med obiskovalci so bili tudi Slovenci.Lee Valley White Water Center.22

Peter Kauzer v finalni vožnji.Pogled na kajakaško progo.23

› FOTOREPORTAŽADan HSE: Timski duh živiLetošnji dan HSE je potekal v petek, 7. septembra v Ribnem, idilični gorenjskivasici, ki leži v neposredni bližini Bleda. Lega na robu smrekovega gozdanavdušuje vse željne miru in sprostitve v tesnem stiku z naravo.Zaradi odmaknjenosti od vrveža in izredne pozitivne energije,s katero navdaja obiskovalce, je hotel Ribno tudi priljubljenkraj za izvedbo izobraževanj, seminarjev, poslovnih sestankov,team buildingov in motivacijskih srečanj. Prav zaradi tegasmo ga izbrali tudi mi.Po jutranji kavici smo se namreč pod vodstvom vaditeljevTeam building akademije, ki je organizacija, posvečenaspodbujanju timskega dela na podlagi kakovostnih teambuilding programov, razdelili v skupine in pričeli z izvajanjemzabavnih skupinskih nalog: Toksična sfera, Terenskapnevmatika, Kontaminirana cona, Mestna kanalizacija,Ognjene krogle, Varna pot iz mesta in Čistilna gosenica.Po zasluženem kosilu smo z nalogami nadaljevali, in sicerso se skupine pomerile še v naslednjih nalogah: Usodni met,Prečkanje močvirja, Pobiranje biserov, Namakalni sistem, Krog,Triglav in Skok čez plot.Prijetno, sproščeno vzdušje, čemur je svoje dodalo tudičudovito vreme, nas je ponovno prepričalo, da bomo spodobnimi dnevi nadaljevali tudi v prihodnje.Besedilo in fotografije: Majna ŠilihMestna kanalizacijaVarna pot iz mesta24

Terenska pnevmatikaPobiranje biserovKontaminirana conaČistilna gosenicaToksična sferaNekateri so postali utrujeni…Skok čez plot25

Ognjene krogleKrogNajbolj lačni…Zmagovalna skupina — Dream TeamZa konec pa še skupinsko fotografiranje26

:: www.modra-energija.siwww.hse.siUstvarjamo Modro energijo,ki jo pridobivamo iz okolju prijaznih,obnovljivih virov in tako ohranjamonaravo. Za modre odločitvein dejanja. Za brezskrbno življenjemnogih generacij, danes in jutri.27

Za energičnemeje ne obstajajo.28Električna energija povezuje svet. Z njo trgujemodaleč prek meja Slovenije. Z uresničevanjemnaše razvojne strategije postajamo pomembenčlen elektroenergetske oskrbe na področjuSrednje in Jugovzhodne Evrope. Tak položaj namomogoča dejavnejše sodelovanje pri oblikovanjutujih trgov z električno energijo in doseganjeustreznejše strukture energetskih virov. S temzmanjšujemo tveganje za uspeh poslovanja.