časopis skupine HSE september 2012

Posebej aktivni so v tem procesu predstavniki ObčinRadenci, Murska Sobota, Tišina in Križevci, kar je logično,saj omenjene občine pobuda obravnava kot vplivno območjepotencialnega projekta izgradnje HE Hrastje Mota. Strokovneslužbe teh občin so lastne smernice na ministrstvo že poslalein delovne skupine se že srečujejo. Udeleženci so se strinjali,da bodo srečanja vedno bolj intenzivna in kompleksna,saj se bodo preko začetnih splošnih izhodišč v sklepni faziobravnave skrčile na posamezne teme, ki bodo od vseh stranizahtevale konkretne rešitve.»Čeprav postopke koordinira Ministrstvo za infrastrukturoin prostor, želimo v Dravskih elektrarnah Maribor lokalnimskupnostim z našim neprekinjenim sodelovanjem z njimidokazati, da smo resen in odgovoren investitor. V vseh fazahprocesa, tudi zdaj, ko se projekt izgradnje še proučuje, želimobiti aktiven partner v dialogu z vsemi deležniki ob Muri,« je obtej priložnosti povedal mag. Viljem Pozeb, direktor Dravskihelektrarn Maribor.Udeleženci so se strinjali o nujnosti tovrstnih srečanj, saj setako s projektom seznanjajo tudi občine, ki niso neposredno vvplivnem območju. Le tako bo po njihovem mnenju mogočeocenjevati trajnostni vidik projekta za celotno Pomurje.Prisotnost poslancev pa je pomembna predvsem zato, da je zmnenji lokalnega okolja seznanjena tudi država.»Vesel sem, da so srečanja pogosta. Izmenjava mnenjse stopnjuje in ne zastaja. Na ta način lahko doslednoizpolnjujemo svoje poslanstvo, ki se kaže skozi odprtosodelovanje med investitorjem in lokalnimi skupnostmiPomurja. Res intenziven dialog, ki poteka v zadnjem času, kažena to, da smo v svojem poslanstvu dosledni in uspešni,« je deloPRI ocenil njegov direktor dr. Darko Anželj.Prvo vrtenje prenovljenega agregata 1 v HEZlatoličjePo dobrem letu dni naporne prenove se je v ponedeljek, 27.avgusta, v hidroelektrarni Zlatoličje zavrtel še drugi od skupajdveh agregatov največje slovenske hidroelektrarne. S temdejanjem se prenova HE Zlatoličje, ki proizvede kar četrtinovse električne energije Dravskih elektrarn Maribor, preveša vzaključno fazo preizkušanja.Prenova največje slovenske hidroelektrarne je bila načrtovanav tretji fazi obnove dravskih elektrarn. Prva faza je bilazaključena leta 2001, ko so bile prenovljene hidroelektrarneDravograd, Vuzenica in Mariborski otok, druga leta 2006, kosta bili prenovljeni hidroelektrarni Vuhred in Ožbalt. Zdajsledi tretja faza, njen zaključek bo v letu 2012.Začetek prenove HE Zlatoličje sega v leto 2007, ko se jezačel prenavljati agregat 2, zaključuje pa se s spuščanjemagregata 1 v pogon. Sama naložbena vrednost prenove HEZlatoličje je bila ocenjena na dobrih 62 milijonov evrov inkljub neugodnim gospodarskim razmeram ostaja znotrajnačrtovanih finančnih okvirjev, kar je predvsem posledicadejstva, da je družba DEM prenovo financirala z lastnimisredstvi in v duhu dobrega gospodarja.Prenovo drugega agregata, torej agregata 1, bi v nekaj alinejahlahko zapisali tako:• zaustavitev agregata julija 2011,• demontaža starega agregata,• gradbena dela in priprave za montažo,• montaža strojne in elektroopreme,• preizkušanje in spuščanje v pogon v avgustu 2012.V dobrem letu dni je bila izvedena celotna zamenjava agregata2, ki bo omogočila njegovo zanesljivo in varno obratovanje vcelotnem življenjskem obdobju.S tem je zaključena še ena faza prenov dravskih elektrarn, kije prinesla poleg pomladitve opreme, izboljšanja tehnologijeupravljanja, povečanja varnosti opreme in objekta tudi:• povečanje konične moči elektrarne in s tem povezaneproizvodnje,• izenačitev pretoka elektrarne s pretokom zgornjedravskihelektrarn in• izboljšanje sekundarne regulacije.Direktor DEM mag. Viljem Pozeb je ob prvem vrtenjuagregata 1 HE Zlatoličje izpostavil: »Prepričan sem, dasmo zaposleni v DEM tudi s prenovo največje slovenskehidroelektrarne pomembno prispevali k zelo uspešnemuposlovanju družbe DEM, krovne družbe in skupine HSE, sajves čas zagotavljamo varno, stabilno in zanesljivo električnoenergijo po konkurenčnih cenah, kar je odraz izjemne strokovneusposobljenosti vseh naših zaposlenih, njihovih kompetenc innjihovega odgovornega ter nesebičnega dela.«Vodja projekta Aleš Kirbiš se je med drugim zahvalil tudivsem sodelujočim za dobro sodelovanje in ves vložen trud– ekipi montažerja Esotecha, projektantu IBE, strokovnemunadzoru dobaviteljev opreme Litostroja in Končarja kot tudiostalim dobaviteljem: Iskra Sistemi, Kolektor ETRA, Telem,TSN, Siemens in seveda inženirju HSE Invest, ki je s svojonepristranskostjo in strokovnostjo pripomogel, da so vsi postopkitekli v skladu s pogodbami in da so bili vsi dogovori uresničeni.Zbrane goste je nagovoril direktor DEM, mag. Viljem Pozeb. Foto: Arhiv DEM14