Franc Gerič, - Pomurje.si

8 junij 2009 32LEGENDEProf. dr. IvanVanek Šiftar(1919–1999) Njegova največja strast so biPeneparhiv družine ŠiftarVeljal je za vsestransko radovednega, neutrudno iščočegain pošteno izpovedujočega vrhunskega prekmurskega intelektualcas Šiftarjevine v Vrtu spominov in tovarištva naPetanjcih»Kje in kako naj začnem / sam s seboj? ... / Kako naj povem...? / Naloge pišemo vsak dan in ne napišemo – / plešemo:ti z menoj, jaz s teboj!«Svoje tihe strasti vsa desetletja iz plodovitega pravniškega,znanstvenega in družbenega delovanja sploh ni omenjal: da jenamreč od mladeniških let in vse do upokojitve in še kasnejeobčasno, vendar stanovitno pisal tudi pesmi, ki so kljub njegovemu»ljubiteljstvu« dragocena osebna kulturna kronika izživljenja razumnika med rojaki. Sam je na pot svoji pesniškizbirki Pobiram orumenele liste – izdala jih je Pravna fakultetaUniverze v Mariboru leta 1998 – pripisal: »Popravljal nisem, inzdaj ne morem, saj bi vsaka nova krpa na stari, ponošeni oblekibila preveč kričeča. Končno tudi to je moja biografija.« Gornjiverz je iz pesmi Obračun iz aprila 1962., pod črto je pojasnil, daso to Odlomki iz domače naloge.Prva močnejša generacija prekmurskihizobražencev»Ljubim svoje, že zelene ravnine, / njihove ponosne topole, /glasnike bodočnosti in spomenike davnine, / trpečih bratovsimbole!«(Ljubim, Mladi Prekmurec 1/8-9, 1936/37)Nekateri ga opisujejo kot »pravnika, politika, borca, socialnegareformatorja, kmeta in misleca«, drugi so ga doživljali kot»nadebudnega, nemirnega Prekmurca, Slovenca, ki je iz sebenaredil univerzitetnega profesorja«, tretjim je ostal v spominukot »samosvoj človek, močna osebnost, ki je svoja visoka etičnanačela in svoj svet vrednot izpovedoval v slehernem delu, ki sega je loteval«. Sodil je v tisti rod Prekmurcev, ki je dal – ko jeodrastel – Prekmurju prvo močnejšo generacijo izobražencev poponovni združitvi pokrajine leta 1919 z narodno matico, tisto, kise je zbirala okrog revije Mladi Prekmurec in v Klubu prekmurskihakademikov. Čeprav sta jo razredčili druga svetovna vojnain madžarska okupacija z izjemnim nasiljem prav nad njimi, sotisti, ki so ostali – med njimi še posebej Vanek – storili velikoza to, da bi se tudi svet ob Muri razvijal odprto v svet. Tako sementorja in svetovalca iz gimnazijskih let, ko se je odločal zapoklicno pot in študij prava, ter prijatelja njegovih staršev spominjanekdanji predsednik države Milan Kučan.Ivan Vanek Šiftar, kakor so ga zapisali v matične knjige, jebil rojen 26. maja 1919 na Petanjcih, osnovno šolo je obiskovalna Tišini, gimnazijo v Murski Soboti in na Ptuju, kjer je 1938.maturiral. Že kot mladi gimnazijec je – kakor sledi iz opisovnjegovega življenjskega kroga – sledil vodilu: Ničesar pustitiDelegacija ZDA je na Vrtu spominov in tovarištva vzahvalo Prekmurcem za reševanje zavezniških pilotovv letih1944/45 posadila drevo.nedotaknjenega, vse poskusiti, kakor je to izpovedal v pesmiVabilo 1964: »Mnogo papirjev sem že zbral ... / vabili so me, /prosili in grozili. / 'Odzival' sem se vabilom, / poslušal, govoril/ in grajal, včasih pohvalil. / Poražen, skoraj pretepen / sledilsem vabilom!« Po maturi ga je pot vodila v Ljubljano na študijprava, ki ga je prekinila »sled« vojne vihre in odpora in blodenjpo razvoženi cesti, kakor se je Vanek pesniško izrazil v zimi1942. »Ni poti ... / Skozi vas se vleče sled: vojaki so odšli. / Navse sneži ... sneži./« In še: »Sebi, / kar v verze si nakracal: / pisantravnik pokošen. / Vse škriplje, / po razvoženi cesti sem blodil.«Kot študent ob delu je diplomiral 1953.V zelo obširnem intervjuju avtorja današnjih Legend naŠiftarjevini na Petanjcih v zgodnjih devetdesetih letih – z manoje bila tudi sedaj žal že pokojna stanovska kolegica Ella Pivar – jeprof. Šiftar na vprašanje, kje je bil v obdobju 1941–1945, meddrugim odgovoril: »Nikdar me ni nihče nič vprašal, napadali some vsi. O tem bosta, upam, v Borcu izšli dve 'stvari', tudi študijaKolomana Cigüta. Drugo je moja osebna izpoved, moje pesmi, kisem jih napisal med NOB. Tretja stvar, ki je v mojem arhivu, jemoj dnevnik iz tistega obdobja. Moje načelo je bilo, da se nisemvključil v NOB z računico, ker mi ni bilo treba, in zato tudi nisemničesar pričakoval ne zahteval.« Intervju, ki v celoti ni bil šenikjer objavljen, je dr. Šiftar večkrat prekinil, prav tako nama nidovolil, da bi na magnetofon posnela nekatere njegove bolj ostrein konkretne izjave o vlogi posameznih znanih Prekmurcev, kiso jo ti odigrali med NOB. Kot enega od kronskih dokazov, načigavi strani oziroma s kom je bil kdo med vojno, nam je pokazalknjižno delo Jugoslovani v madžarskih taboriščih in zaporih(v izvirniku: Jugosloveni u madjarskim logorima i zatvorima)avtorja Vladislava Rotbarta. Nekateri Šiftarjevi biografi pišejo,da »so ga vojne vihre nosile skozi odporniško gibanje, ilegalo,prisilno mobilizacijo v madžarsko vojsko, prebeg na rusko stranin skozi vojno trpljenje«.Narejen izpit skoraj kot diploma v žepu»Dve žlici na mizi... / dve mesti sta prazni. / Kje sina blodita,/ mati to te skrbi in boli / in krajša že krajše dni. / Na mizidve žlici ... / Na mizi dve svetli piki, / dve nedotaknjeni žlici... / to preveč boli!«(Mati težko čaka, Med okupacijo)Med drugo svetovno vojno je bila Vanekova domačija oporiščeaktivistov Osvobodilne fronte, nadaljevala je poslanstvo, ki galahko preberemo na marmorni plošči pred vhodom vanj: »Tukajje bilo od 1939. do 1941. uredništvo Mladega Prekmurca. Semkajso se poleti 1941. zatekli ilegalci Mirko Bagar, Evgen Kardoš,Štefan Kuhar in drugi. Spomladi med pettedensko fronto naMuri je bilo tu oporišče vojakov Rdeče armade.« Po končanivojni je mati Apolonija ob vhodu na domačijo v spomin na padlasinova Francija in Jožefa posadila dve vrbi žalujki. Za njenegatretjega sina Vaneka je bil to začetek oziroma temeljni kamenVrta spominov in tovarištva, svojevrstnega arboretuma, kjer sena 1,5 hektarja v celoto simbolično združujejo narava, zgodovinain znanost. Njegovo geslo je: »Vsem mrtvim borcem proti fašizmuin nasilju v večni spomin, živim v stalni opomin.« Himnavrta je ena od ljubezenskih pesmi Karla Destovnika - KajuhaBosa pojdiva, dekle, obsorej. Na Petanjcih so konec 16. stoletjanašli zatočišče iz nemških dežel izgnani protestantski profesorjiin pridigarji pa tudi astronom Keppler. Zadnji ima v vrtuspominsko ploščo. O pregonuprotestantov so govorili preddesetletjem na prvem znanstvenemsrečanju Šiftarjevefundacije Protestantizem – zatočiščeizgnanih na Petanjcih,izšel je tudi zbornik.Po vojni je Šiftar službovalkot okrajni in okrožni javnitožilec v Murski Soboti inLjutomeru, bil je tajnik Vrhovnegasodišča Socialističnerepublike Slovenije, v obdobju1953–1958 poklicni poslanecZvezne ljudske skupščineJugoslavije in sekretar občinskegakomiteja Partije. Čepravje bil za doktorja znanostina Pravni fakulteti Univerzev Ljubljani promoviran šele1965. – potem, ko je ubranildoktorsko tezo pod naslovomOblike delavskega odločanjain upravljanja v industrijskihpodjetjih, uzakonjene v EvropiŠtiri generacije Šiftarjevih, od leve Vanek, Vanekovoče Pepi, Vanekov najmlajši vnuk Mojmir Marko in sinMarjanpo oktobrski revoluciji –, je bil zaradi obsežnega znanstvenoraziskovalnegadela že 1968. habilitiran v docenta za družbenopolitičnisistem SFR Jugoslavije, 1974. pa v izrednega profesorjaza isti predmet. Leta 1981 je bil na Univerzi v Mariboru izvoljenza rednega univerzitetnega profesorja za predmet ustavnopravo SFR Jugoslavije, 1983. mu je ta univerza podelila nazivzaslužni profesor. Predaval je na podiplomskem študiju v Zagrebuin na mariborskem oddelku Teološke fakultete Univerzev Ljubljani.»Vedel si in kar si vedel, si poskušal dati tudi nam, namrazjasniti duha in srce, brez tistega materinsko ljubosumnegaskrivanja svojih novorojenih idej in spoznanj; jesen za jesenjopolne šolske klopi, novi in novi obrazi, generacija za generacijo.Vzgajal si in učil, ustvarjal in dajal. Ne, nisi še končal,« so se1979., ko se je formalno upokojil, v glasilu Z vso pravico (Iustoiure) od njega poslovili njegovi študentje. Najino nekoliko provokativnovprašanje, ali drži anekdota, da je narejen izpit priprof. Šiftarju pomenil že skoraj toliko kot diploma v žepu, je vomenjenem intervjuju takole komentiral: »Moje načelo je bilo:če se odločiš za študij, vedi, da porabljaš družbena sredstva.odgovoren si družbi, zato delaj, če ne, pojdi.« Razgovoril se je onekaterih uspešnih študentih, ki so mislili s svojo glavo – »za tosem jim pustil dovolj prostora« – in zato bili tudi tako uspešnikot npr. v zadnjem obdobju doma in v tujini najbolj prepoznavenliterarni ustvarjalec pri nas Drago Jančar.Na vrtu diha več kot štiristoletna zgodovina»Vse je čudno, / a novo bo, najbolj čudno, / ko človek bo sčlovekom / in sam s seboj: človek.«(Čuden, maja 1970)V zbirki pesmi Pobiram orumenele liste gornja kitica najboljeodseva bistvo Šiftarjevega pogleda na življenje in njegovživljenjski slog. Igral je več vlog hkrati, med drugim se je strastnoukvarjal z zbiranjem knjig in člankov, dokumentov, citatov,izjav in osebnih pričevanj. Obiskovalce Vrta spominov in tovarištva,kjer iz preko 600 drevnin, grmičevja in drugih rastlin zvseh koncev sveta diha več kot štiristoletna zgodovina, je radpresenetil z boljšim poznavanjem njihovih lastnih objav, kot soga imeli sami. Ustavni sodnik prof. dr. Ciril Ribičič, Vanekovkolega in osebni prijatelj, priporoča, naj bo znanstvenikom inzainteresirani strokovni javnosti na razpolago arhiv dr. VanekaŠiftarja. Šele 1968. je takratna Skupščina občine Murska Sobotavrt zaščitila po zakonu o varstvu kulturnih spomenikov, kar jebilo tudi prvo družbeno priznanje. Sprejela je odlok o zavaro-Cvet prekmurskega izobraženstva iz petdesetih let, sedijo (od leve) dr. Jože Tivadar,Miško Kranjec in Rudi Čačinovič, stojijo (od leve) Ludvik Ropoša, Feri Novak, VanekŠiftar in Franc Rogl.

33junij 2009 9li pravo, vrt in pesmivanju vrta in spominov vojnih grozot – memorialnega parkana Petanjcih. Leta 1986 ga je »prevzel v svojo moralno zaščito«Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti inumetnosti (ZRC SAZU), varovanje in vzdrževanje pa sta bila ševedno skrb lastnika. Čeprav je v sedemdesetih in zlasti v drugipolovici osemdesetih let, ko so se pri nas začele družbene spremembe,obisk vrta, zlasti šolarjev, močno upadel – kot je Vaneksam rad povedal po namigu »od zgoraj« – so petanjski varuhispomina zanesenjaško nadaljevali svoje poslanstvo.Da je bil Vanek zelo samosvoja in večplastna osebnost, pričadogodek s praznične seje takratne soboške občinske skupščinev oktobru leta 1989, na kateri so šestim nagrajencem občine –med njimi je bil tudi dr. Šiftar – podelili nagrade. Zavrnil jo jez besedami: »Naj bo to prvi denar za novo študijsko knjižnico.«Dan prej so v Pokrajinski in študijski knjižnici, ki jo je Šiftarpomagal postavljati na noge, odprli razstavo pod naslovom Pocesti življenja, o ustvarjalnosti tega vsestransko radovednega,neutrudno iščočega in pošteno izpovedujočega vrhunskegaprekmurskega intelektualca. Čas po 1990. je zorel za ustanovitevdr. Šiftarjeve fundacije, družina Šiftar, Vanek, žena Zita in sinMarjan, so se dogovorili, da zemljišče, na katerem je zrasel vrt,brez nadomestila vložijo kot družinski prispevek v ustanovo.Ministrstvo za kulturo ga je po nekaj nepotrebnih zapletih ustanovilo15. oktobra 1997 z odlokom. Prof. Šiftar je rad poudaril:»Kamen sčasoma propade, drevesa pa bodo preživela prenekaterispomenik in celo prenekatero zgodovinsko knjigo.«Pred dvajsetimi leti nama je s kolegico Pivarjevo vidno ganjenpripovedoval: »Zelo zanimivo je, da drevje v vrtu deluje na preživeleborce in taboriščnike, ki me obiskujejo, povsem drugače kotdeluje nanje kamen. Pripovedovali so mi: Ti veš, kako sem si želelpriti iz Dachaua pod senco drevesa. Kamna imam dovolj, pustikamen, naj bom pod drevesom, kakršno je raslo tam. In dodali:Vidiš, to je nekaj zame! Tu, pod tvoje drevo se bom usedel in tusedel. Prihajajo mnogi, ki jih ne smem spremljati po vrtu, kerje njihov spomin preveč grenak.« Omorika, darilo nekdanjegapredsednika SFRJ, maršala Josipa Broza - Tita, ameriški jeseniz koncentracijskega taborišča v drugi svetovni vojni Jasenovacter črna jelša in navadna bukev iz koncentracijskega taboriščav drugi svetovni vojni Mathausen, so le nekatere od kakih 70rastlin, ki nosijo mnogoplastno sporočilo vrta. Zanj so nastopiliboljši časi, ko je prišel pod streho Občine Tišina. ZRC SAZU jelani v vrtu uredil Raziskovalno postajo Prekmurje, kjer že delujetadve mladi raziskovalki. Skupina šestih obiskovalcev vrta je28. maja 1979 zapisala: »Vse je tu: življenje in smrt človeštva innjegovo upanje – večno, neuničljivo. Imenujemo ga ljubezen.«otok.« Ni bil prav nič navdušennad dajanjem intervjujev.Ob besedi intervju se je skorajzgrozil, zanj je bil to policijskivprašalnik, policijska metoda,zasliševanje. »Sovražim intervjuje,doslej so me namrečv vsakem državnem sistemuzasliševali,« je utemeljevalsvoj odpor. »Nazadnje sva segrdo dajala z gospodom Pučnikom.«Zanimivo je, da je ob 70.obletnici združitve Prekmurja z matico sicer odklonil, da bi nato temo sodeloval v Vestnikovi anketi, a nam je kasneje o temposlal daljši tekst – kopijo je, kot je dopisal, posredoval tudi vPokrajinsko in študijsko knjižnico –, vendar je prepovedal, da biobjavili karkoli iz tega teksta. Sam je takrat v razpravi Prekmurje1918–1920 (okupacija) navedel: »Kako je Prekmurje 'pripadlo'kraljestvu (ne kraljevini) Srbov, Hrvatov in Slovencev, je kajmalo v ospredju našega zgodovinskega obravnavanja ali pa se nitine omenja; če sodim po učbenikih novejše zgodovine ... In zdaj senekateri s kaj smešnim izražanjem neznanja ironično sprašujejopred javnostjo: ali naj se 12. avgust, dan 'priključitve', praznuje,kot bi se temu 'velikemu zgodovinskemu dejanju spodobilo'?Dvanajstega avgusta se je začela okupacija teritorija, kateregamirovna konferenca še ni prisodila kraljestvu. Na dvosmiselnavprašanja nekaterih alternativcev moram odgovoriti s trikratnimpozitivnim – da; kljub vsem kaj 'nečednim' posledicam.«Iz njegove impresivne bibliografije kaže izluščiti njegovodolgoletno znanstvenoraziskovalno ukvarjanje z manjšinami,njegov odločilni delež 1970. pri ustanovitvi mednarodnegakulturnozgodovinskega simpozija Modinci (Mogersdorf) naavstrijskem Gradiščanskem, obsežno korespondenco s številnimislovenskimi, jugoslovanskimi in tujimi izobraženci ter 1970.monografijo Cigani (Minulost v sedanjosti). Zadnjo so uvrstilimed takratna temeljna dela o »Hefajstovem ljudstvu, večnihpopotnikih, o ljudstvu povsod in nikjer doma«. Nekoč, še vprejšnjem režimu, je pribil: »Na slovenskem Cekaju (Centralnemkomiteju Zveze komunistov Slovenije, op. p.) sem povedal, da bozaradi odnosa do Romov Partija polagala izpit iz narodnostnegavprašanja.« Kot nekakšno napotilo novim generacijam – tuditem, ki na Raziskovalni postaji ZRC SAZU Prekmurje v vrtu,za katero imata največ zaslug prof. dr. Oto Luthar in akademikprof. dr. Anton Vratuša, nadaljujejo z Vanekovim temeljnimposlanstvom – bi lahko izzvenele besede, da »marsikaj načnemo,vendar ni naslednika, ki bi nadaljeval z raziskovanji in proučevanji.Vidimo refleks, ne vidimo pa virov.« Mož, ki je »bil kotnepozebnik, grmičasta rastlina, ki cveti v januarju« (dr. EtelkaKorpič Horvat) v njegovem vrtu, se je za vselej poslovil po hudibolezni 8. novembra 1999. Spomnili so se ga na letošnji 8. redniletni prireditvi Dan spominov in tovarištva (Dr. Vanek Šiftar –sin prekmurske ravnice) 8. maja, ko je čas setve, in spomnili sega bodo na drugi taki prireditvi 31. oktobra, na dan reformacije,ko je čas žetve.Vanek, kakor s(m)o ga poznali obiskovalci Vrta spominov in tovarištva.»Pobiram listje in vejevje v vrtu, najdražjem očetovem 'otroku',in razmišljam ... Skoraj 50 let sva z očetom prehodila skupaj:oče in sin, prijatelja, zaupna tovariša in sodelavca, soustvarjalcaŠiftarjeve fundacije. Bogato in dinamično obdobje, od Hutterjevegabloka v Mariboru, preko Ljutomera, Murske Sobotein Petanjcev, Ljubljane in Maribora do Petanjcev, se je vila inprepletala najina pot.Anekdotično izzveneva rahlo porogljivo vprašanje, ki sem galahko kdaj slišal: kdaj bom, ob sicer že več kot 20 letih delovnedobe, začel končno kaj resnega delati. Nisem pa, ob sicer vsejzagotavljani pomoči in bodrenju, razumevanju, spoštovanjusamostojnosti in avtonomije mišljenja in delovanja, znal vednosprejemati ali zaznati skrajne dobronamernosti njegovih nasvetovin spodbud. Žal, absolventstvo na magistrskem študiju jeostala moja nedokončana zgodba, pa še kaj. Ob vsej neprizanesljivikritičnosti sem vedel, da je moj zaveznik in tovariš. Vračalsem, kolikor sem mogel, ne vedno dovolj.Preplet življenjskih, delovnih, intimnih in javnih (tudi političnih)vsebin v najinem življenjskem dialogu je bil kot valovanje,moja ljubezen do filatelije, glasbe, družbene angažiranosti insolidarnostnega razdajanja koreninijo v tem valovanju. Kajnaj po več kot 50 letih zapišem, ko se spomnim, da sem lahkoz mladostnim prijateljem Slavkom s 14 leti potoval 'na štop' namorje ali da dragemu očetu ni bila tuja 'delegatska dolžnost'do mladostnih simpatij, da sva bila skupaj na koncertu legendarnihKameleonov, da sem z njim spoznaval bivšo skupnodržavo. Nepozabni so občutki ob kokti, ki sva jo spila za prvimoj honorar še v gimnazijskem obdobju, ob priznanjih za prveposkuse raziskovalnega, uredniškega in družbenega dela, diplomiin določenih službah; neizmerno je bilo skupno veseljein moj ponos ob njegovem doktoratu, izidu knjig, uspešnihgostovanjih v tujini.Nepozabna ostajajo srečevanja z Miškom Kranjcem, RudijemČačinovičem in njegovo družino, Romanom Savnikom, dr. MaksomŠnuderlom, mnogimi njegovimi predvojnimi in povojnimitovariši, akademiki in kulturniki. Z njim sem vstopal in vstopil vsvet Romov. Zaradi očeta imajo v mojem življenju nepogrešljivomesto prekmurski rojaki akademik dr. Vratuša, dr. Luthar, dr.Korpičeva in mnogi drugiOčetovska in tovariška zaskrbljenost in hkrati podpora v obdobjuosamosvajanja Slovenije, zanimanje za rezultate številnihpotovanj v tujino s prijateljem in prvim predsednikom RepublikeSlovenije Milanom Kučanom in drugih velikih projektovV delovnem predsedstvu simpozija Modinci 1978Dolgoletni gospodar vrta prof. dr. Aleksander Šiftar opozarja,da sta za njegovo vzdrževanje potrebna trdo srce in ostra sekira,v nasprotnem mu grozi, da bo vegetiral v gozd.Imel je srečo, da ga niso poslali na Goli otok?»Razni vetrovi / nametli / velike in male črke – / Pomešaliin zmešali: / smisel, pomen in jasnost besede – / pravice inresnice!«(Zakonodaja, 1995)Če se s kom ali s čim ni strinjal, je prof. Šiftar najraje dejal:»Figeca!« Če je želel kaj še posebej podkrepiti, je s še bolj nasršenimiobrvmi kot običajno pribil: »Eto ti!« Kot republiški inzvezni poslanec osebno, kasneje pa na daleč v člankih, osebnihin javnih pismih je kritično bičal napake in pomanjkljivostisistema, političnih veljakov in strank. Bil je človek, ki je vedelveč in videl dlje od drugih, znal je tudi zajedljivo povedati, kajvse je narobe, zakaj je tako in kako bi bilo treba to popraviti.Zgovoren je tale njegov spominski drobec: »Bil sem menda prvitožilec takoj po vojni, ki sem se uprl – ker se nisem strinjal zdoločenimi zadevami – in republiškemu tožilcu Avblju podalodstopno izjavo. Zmenila sva se, da me suspendira in tako sembil prvi tožilec, ki je bil suspendiran. Morda si domišljam, todaimel sem srečo ali pa toliko avtoritete, da me niso poslali na GoliSin Marjan Šiftar: »dolga (ne)izpeta pesem«Z akademikom prof. dr. Antonom VratušemDr. Etelka Korpič Horvat z mentorjemin malih, drobnih nalog so mi bili njegova stalna popotnicain tudi pomembna opora do zadnjih dni. Na uradni obisk našvedski zbor, novembra 1999, nisem šel. Prve dni tega mesecasem pogosto preživel v murskosoboški bolnici; končevalo se jeeno življenje, velika in bogata zgodba dveh ljudi.Ta zgodba ima velik, skupni imenovalec, ki je zaznamoval,na različne načine, oba: Petanjci in Šiftarjevina z Vrtom spominovin tovarištva, izpoved in pripoved enega življenja, enegeneracije, ene družine. Oče je tu začel in končal. Njegovastrast, zvestoba, tovarištvo, idealizem, zavezanost humanističnim,protifašističnim in demokratičnim načelom, človeškapokončnost in neomajna volja so v tem njegovem življenjskemprojektu dosegli vrhunsko sintezo. Tu sem preživljal velik delrane mladosti, nepozabne in srečne trenutke v družbi in varnemzavetrju babice, dedka in 'tete' Marge, tu sem spoznaval naravoin lovsko življenje, prijateljeval z vrstniki Slavkom, Brankom,Majdo, Bernardom in drugimi, preživljal lepe trenutke ob Muriin jo že zelo zgodaj prvič preplaval ob varnem spremstvu, žalpokojnega, Lujza. Na Petanjce prihajam in se vračam, tu semdoma, tu želim biti, ostati in nadaljevati zgodbo.Ko postanem ob grobu očeta v petanjskem Vrtu spominovin tovarištva, mi kdaj pa kdaj spomin zaplava in se ustavljaob različnih utrinkih najine polstoletne zgodbe, tudi v čas napragu moje polnoletnosti, ko je pesnik napisal: »Toplo ni / českrčen spiš / v dolgi postelji, s kratko odejo. / Če v ozkem svetu/ vzravnan hodiš, namrzneš! / In? / Vzravnan hodi.« (Pismosinu, januarja 1968)

35Najbolj priljubljenašportna igra v Motvarjevcih?Ja, kriket seveda!Lepo, čisto, džentelmenskojunij 2009 11Britanski šport bo delprekmurske ravniceSpodaj podpisani se spomnimvožnje na nogometnotekmo slovenske reprezentance,ko sva na zadnjih sedežihvozila s kolegom razpravljalao svetovnem prvenstvu vkriketu, ki je ravno takratpotekalo nekje na zemeljskiobli. Sopotnik na prednjemsedežu se je ozrl in drugimmalce hudomušno namignil:»Poslušajte, o čem se pogovarjata.O kriketu.« Z rahlimsmehom je hotel dodati šepoudarek, da je to podobno,kot bi se pogovarjala oluninih menah planeta Ganimedv galaksiji C-358xy. Skolegom sva mu takrat zamanposkušala dopovedati, da jesvetovno prvenstvo v kriketutretja najbolj gledana športnaprireditev na svetu.Pravila, pravila …Če naju takrat še ni jemalresno, pa bo mogoče zdaj, kose klub kriketa ustvarja karsredi Prekmurja, in sicer vMotvarjevcih. Ta novica je šetoliko zanimivejša, ker ta vosnovi britanski šport tukajnima prav nobene tradicije.Seveda, pri nogometu smovsi strokovnjaki, tudi tisti, kiga pravzaprav niti ne znamodobro igrati, in čeprav si neupamo priznati, da smo v nogometures videli že vse, kar lahkota igra ponudi. Kaj pa kriket?Hm, to je pa nekaj drugačnega.Tako drugačnega, da se večinizdi, da njegovih pravil splohne razumejo. A tako, kot je toponavadi pri ameriškem nogometu,baseballu in golfu, človekne razume pravil, če te športeopazuje samo mimogrede alipovršno. Če pa se malce boljkoncentrirano poglobi v igro,mu kaj hitro postane jasno, daosnovna pravila niti niso takotežka.Angležu uspelonepredstavljivoIn ravno z vsemi temi opisaniminameni je Anglež DenisNunn, ki že sedem let živi vMotvarjevcih, pripravil prvotekmo v kriketu v Prekmurju.V tej prekmurski vasi, ki jev zadnjem času bolj plenilapozornost zaradi bioplinarne,sta se srečali moštvi MariborKriket Kluba in ComeniusCricket Cluba iz madžarskegamesta Szekesfehervar. Najprejje sicer malce ponagajalo vreme,saj je bilo srečanje sprvapredvideno za soboto, a ga jepreprečil močan naliv, todamoštvi sta se hitro dogovoriliza nedeljo, in takrat ju je pričakalmalce vetroven, a drugačelep dan. Mimogrede, ste vedeli,da je kriket edini šport, kjerse tekma, prekinjena zaradislabega vremena (dežja ipd.),nikoli več ne nadaljuje?Kako je Dennis Nunn skolegom Billom – oba staseveda velika »fana« kriketa –Dennis Nunn(na levi)– mentor,sodnik inpobudnikkriketa vMotvarjevcihGasilski posnetek klubov Maribor CC in Comenius CCNa besede, da je med njimi mogoče kakšen kandidat zaklub kriketa, so se domačini za zdaj samo še nasmihali.Kdo ve, mogoče pa se med njimi skriva kakšen dober»batsman« ali »baller«?Odbijalce je treba izločiti z lovljenjem ali hitrim vračanjem žogice.Madžarska ekipa ima v svojih vrstah tudi dekleta.Del opreme igralcev kriketaČe odbijalec odbije žogo z igrišča tako, da se ta med letom po zraku ne dotakne tal,svoji ekipi pribori šest tekov oz. točk.Madžarski klub je s saboprinesel tudi svojomaskoto.Tabla za rezultat krikettekme – zgoraj so »overji«,spodaj pa »wicketsi«(število, kolikokrat je bilizločen odbijalec).To je madžarski »batsman«(odbijalec) v popolniopremi.sploh prišel na idejo o uvedbikriketa v tradicijo zasidranemPrekmurju? To je razjasnilvsem igralcem na svoj duhovitinačin: »Sezona malega nogometase je pravkar končala,in da ne bi igrišče samevalo,sem domačinom predlagal, dabi lahko poletje izkoristili zaigranje kriketa. In oni – nevedneži!– so to nalogo zaupalimeni. Zapomnite si, o tej igrine vedo ničesar, nikoli se šeni igrala v Prekmurju, ravnozato pa smo mi danes tukaj,da jim to prikažemo, in mogočev svoje vrste privabimokakšnega domačina. In če boimel naš klub dovolj igralcev,boste lahko še večkrat prišliigrat v Motvarjevce.« No, inkljub spremembi prvotnegatermina je omenjeno tekmo vkriketu spremljalo kar precejdomačinov. Od nekaterih jebilo že hitro mogoče slišatidokaj dobro razumevanjeigre. Mogoče pa Prekmurcile nismo tako nedovzetni zasprejem novih športov.Kam na kriket?Tisti še posebej dovzetnise lahko zato včlanijo v novonastajajočikriket klub, ovirpravzaprav ni, kot je šaljivoopisal Denis Nunn: »Starostneomejitve ni. Moj kolega Billje star 72 let, pa še lahko igra.Prav tako lahko pride v našklub kdorkoli iz drugih krajev,ni nujno, da je doma iz Motvarjevec.«Več informacij lahko dobijona njegovi številki 031 588697 ali pa v gostišču Puhan, zadruge pa je tu nekaj osnovnihinformacij. Kriket je šport, kjerglavni del predstavlja metanjein odbijanje žoge ter nabiranjetočk s teki. To so tako imenovani»overji«. Najprej celotnosvoje delo opravi ena ekipa,nato pa še druga (obe imatapo 11 igralcev). Zmaga tista,ki na koncu zbere več tekov.Podrobneje o pravilih si lahkopreberete na spletnih stranehmariborskega kriket kluba, kije eden od šestih klubov kriketav Sloveniji. Drugače pa kriketizvira iz Anglije in je star že 500let. Iz njega se je razvil baseball,kriket pa je postal tipični športdržav članic Commonwealtha.Najbolj priljubljen je v Indiji,Pakistanu, Bangladešu, Šrilanki,Avstraliji, Novi Zelandiji,Angliji, Južni Afriki, Zimbabvejuin angleško govorečihkaribskih državicah, znanih kotWest Indies. Najboljši igralcikriketa v teh državah imajostatus zvezdnikov. Kriket je lep,čist in džentelmenski šport, kjerni prostora za preklinjanje inprerekanje s sodnikom. Ravnokot nalašč za poletne sobotnein nedeljske popoldneve. Aja,kdo je zmagal v Motvarjevcih?Eee, samo malo, da preverimpravila …Tomo Köleš

12 junij 2009 36Nataša Brulc ŠiftarGANA –V 14 dneh, ki smo jih Vito, Vita injaz preživeli v Gani, sem slišala odnašega vodnika Cosmosa besednozvezo »Nataša, počasi!« vsaj petkratna dan. Tudi zato, ker je Gancemzelo težko razložiti, da je pri naspogosto prepozno že, če nekajpostorimo danes, ker bi morali ževčeraj, kaj šele, da bi preložili najutri. V Gani je vse tako preprosto –jutri je še en dan. Pa tudi sicer, kogre kaj narobe, je najprimernejšabeseda – počasi. Vse se uredi.Na številna vprašanja, zakajravno Gana, sem odgovorilanič kolikokrat. In vednoenako – ker sem želela doživetipodsaharsko Afriko, in tov državi, ki je praviloma ni vkatalogih turističnih agencij.Ker sem želela spoznati kulturoin način življenja domačinovter njihovo filozofijovsakdana, ki nima z našimpotrošniškim življenjem ničskupnega. In tudi zato, kertam živi Slovenka Barbara,ki mi je pri vsem tem pomagala.P. S. Hvaležna sem Gancem,da malo bolje razumembesedo »počasi«. In še boljkot doslej imam spoštljivodnos do vode …Ribiška vas. Domačini gredo na ribolov vsak dan, razen ob torkih, ko ocean počiva.Tako verujejo. Takrat na obali krpajo ribiške mreže. Ribe so tudi najpomembnejšahrana Gancev, predvsem ob obali.Pot v tradicionalno vasNzulezo, ki je zgrajenana kolih nad jezerom.Del poti je treba najprejprebroditi po blatu.Nato smo se s pirogamiodpeljali do vasi, dokatere je dostop mogočle s čolni.V jezeru, ki je oranžne barvein je bojda tudi zdravilno,se domačini umivajo(nekateri se drgnejo tudiz ribiškimi mrežami), vodouporabljajo za kuhanje intudi za stranišče, nekaterijo pijejo. Tudi mi smozaplavali v njej …Tudi v majhnih vasehlahko kupite vso hranoob cesti. Ponudbapečenih rib je več kotpestra. In poceni …Tržnica v Kumasiju. Drugo največje mesto v Gani in največja odprtatržnica na zahodu Afrike. Ni je reči, ki je tu ne bi mogli kupiti –od rabljenih čevljev do krst, najzanimivejši del pa je zagotovo»mesnica«. Poleg govejega mesa dobite tudi različne polže inpodgane (žive), netopirje, nutrije …Ribiška vas Nanjano. Obiskali smo jo v dopoldanskih urah, ko so se ribiči z bogatimulovom vrnili domov. Ribolov je domačinom tudi edina zaposlitev.Otroci so prijazni in nič vsiljivi, a z veseljem sprejmejo kakšen svinčnik. Radi senastavijo fotoaparatu, mnogi ti celo zlezejo v naročje. In veliko raje kot hodijo všolo, se družijo z redkimi popotniki.

37junij 2009 13Nataša, počasi!Gana je država na zahodu Afrike, ki je bila angleškakolonija. Je dvanajstkrat večja kot Slovenijain ima 23 milijonov prebivalcev. Nekdo tam mije povedal, da je 70 odstotkov ljudi nezaposlenih.Pa se zato nihče ne vznemirja; pomembno je,da imajo streho nad glavo, kurjave ne potrebujejo,ker živijo v ekvatorialnem pasu, pa tudioblačil kaj dosti ne. In kar je najpomembnejše,niso lačni. Gana je bogata z jezeri, ki so polnarib, v morju je morsko bogastvo, sadje (mango,papaja, ananas, banane) raste ob cesti. Koze,prašiči in kure živijo – dokler se ne znajdejona krožniku – dobesedno z ljudmi (nikoli mi nebo jasno, kako vedo, čigava je katera kokoš aliin pol. Z nami je bil ves čas Cosmos, domačin,Barbarin vodnik. Še danes ne vem, kaj bi breznjega. In brez njegovih besed »Nataša, počasi«,ki ju je izgovoril v slovenščini.Ogledali smo si nacionalni park Kakum z visečimimostovi ter sto- in večmetrskimi drevesi.Ustavili smo se v trdnjavi Elmina, ki Evropejcemnikakor ne more biti v ponos, saj so od tu vozilipo svetu sužnje. Doživetje zase je vas Nzulezo,kjer se je ustavil čas, in to pred 500 leti. A vtej vasici je treba prespati, sicer zamudiš praviutrip življenja. Pot smo nadaljevali po bolj kotne luknjastih »cestah« do Kumasija, ki je enasama velika tržnica. Bili smo na jezerih, tudiKilometri peščenih plaž brez turistov ob Atlantskem oceanu, ki je sicer neprijazen zakopanje. So pa zelo prijazni otroci, ki takoj, ko zagledajo belce, pritečejo naproti.Čiščenje rib je naloga žensk. Nato jih spečejo na skupnem ražnju, ki je v središčuvasi. Pa tudi sicer imajo pogosto skupno ognjišče za pripravo jedi.koza), jam, ki je podoben našemu krompirju, papridelajo na poljih. Želja po dragih avtomobilihali potovanjih nimajo. Srečni so. Tudi zato, kerživljenje teče počasi. Po gansko.Potem ko smo pristali v glavnem mestu Gane,Accri, smo preživeli nekaj dni v »Barbarini vasi«,ki je sicer v vasi Langma. Barbara Bizovičar jeSlovenka, ki se je nekega dne odločila, da bo živelav tej afriški državi. Zgradila je tradicionalnogansko vas, v kateri se ustavljajo popotniki in kjerpredvsem Slovenci doživimo del naše domačnosti.Njena vas nam je bila izhodišče za izlete inpotepanja po bližnji in daljni okolici. Potovalismo z avtomobilom, kajti z javnim prevozom,večinoma so »trotroji« (malo večji kombiji), bipotrebovali trikrat več časa, kot smo ga imeli navoljo. Za lažjo predstavo – za en odsek ceste, dolg17 kilometrov, smo porabili »samo« 45 minut. Aliza pot skozi glavno mesto smo porabili dve uriob Wolti, kjer stoji edina hidroelektrarna v Gani(nič čudnega, če nenehno zmanjkuje elektrike)s slovenskimi turbinami, uživali smo ob slapovihz neštetimi metulji in netopirji. Gana je zelena,prijazna. In varna država.Ob meji s Togom smo videli, da državi ločile vrv, ki je potegnjena čez cesto, in da imajočudovite modre škorpijone. Ko se je eden znašelpred vrati našega bungalova, so ga domačini,kljub mojemu nasprotovanju, ubili. In spet seje oglasil Cosmos. »Nataša, počasi. Če te piči,sicer ne boš umrla, a boš morala k zdravniku. Inimela boš nepopisne bolečine.« Podobne besedesem slišala vsakokrat, kot ni bilo vode, jaz pasem si želela le prhe. »Nataša, počasi. Zdaj si vAfriki. In v Afriki ni vode.« So pa prijazni ljudje.Ganci ti pomagajo tudi takrat, kadar pomoči nepotrebuješ. In za to ne pričakujejo nikakršnegaplačila.Nedeljska maša. Ganci so večinoma katoliki, ki so ohranili značilnosti svojetradicionalne vere. Prostor za verski obred je na prostem, pokrit le s streho. Obnedeljah traja tudi do štiri ure in je poln glasbe, ki je obogatena z afriškimi bobni,plesa in molitev. Ženske se oblečejo v tradicionalna pisana oblačila.Pred našo hišico v Barbarini vasi:Barbara, Cosmos, Vito, Nataša,Mery (odlična kuharica), Vita inAnaman (ki skrbi za postrežbo inhišna opravila).Nacionalni park Kakum. Gozd povezuje sedem visečih mostov, ki so zgrajeni nadsto in več metrov visokimi drevesi. Čeprav so varni, ga ni junaka, ki se mu ne bi treslenoge ob hoji po njih. Razen Cosmosu in Viti.Vas Nzulezo. Življenjekot pred 500 leti, meddrugim brez tekočevode. Vir življenja jimje jezero, na kateremje postavljena vas.Domačini, okrog 500 jihje, imajo šolo in prostorza verske obrede.Preživeti noč v tej vasicije res nekaj posebnega …

14 junij 2009 38ArhiviJože KlemenčičV majhni pokrajini, kotje Prlekija, in v majhnemmestu, kot je Ljutomer, sebolj ali manj vsi med sabopoznajo. Kar je prijetno,ker so odnosi pristnejši,toplejši in bolj osebni.Spoštovanih Prlekov jeveliko, tudi uglednih.Zaupanja vrednih, dazasedejo častni položajp o d ž u p a n a O b č i n eLjutomer, pa manj. Zaradisposobnosti, znanja inizkušenj, ki si jih je JožeKlemenčič nabral v svojemživljenju, je novembra lanipostal podžupan. Ker jev Prlekiji znan po svojipreudarnosti, občutku zaljudi in bogati karieri.Jože se je izučil krojaškegapoklica, ker mu je bilotako določeno. V iskanjuzaposlitve je zapustil rodnoPrlekijo in se zaposlil vpodjetju Lisca, v Sevnici.»To je zgodba o uspešnemrazvoju kolektiva inkraja,« pravi. Kot tehničnidirektor podjetja si jenabral veliko izkušenj inše več lepih spominov.N ajraje se s pominjapotovanja v Afriko, vKenijo, kar v tistih časihni bilo kar tako. »Videtitako drugačen svet in takodrugačno kulturo, je namenaredilo zelo globok vtis,«opisuje spomine iz Afrike.Po tistem se ni več vrnil tja,čeprav mu je bila to vednotiha želja.znanih Pomurcevjih je odprlJože izhaja iz vasi blizu Ljutomera, izCezanjevec, na katero je še danes močnonavezan. Kot je nekoč rekel dr. MiranPuconja, je »prava cezanjevska duša«. Kosmo ga povprašali, kaj mu je iz otroštvanajbolj ostalo v spominu, je odgovoril, dakljub temu, da so živeli v veliki revščini,se je ta zaradi bogate bratske in sestrskeljubezni manj občutila. Rojen je bil kotpeti otrok v družini desetih otrok, izmedkaterih so le tri sestre. »Otrok je bilo resdazelo veliko, vendar nihče od nas ni bilprikrajšan za materinsko ljubezen,« poveJože. Do svoje matere je gojil globokospoštovanje, ker je v svojem življenjumnogo prestala, marsičemu se je moralaodpovedati, a svoje otroke je neizmernoljubila. Mati je bila tista, ki je družinodržala skupaj. Zaradi nje so se bratje insestre trudili med seboj razumeti, pa čeprav je to v tako številni družini velikokrat težko.Poleg tega je med sabo povezovala tudi vnuke, saj jih je imela kar 28. Vsi so raztresenipo svetu in med njimi so velike razlike v letih, pa so se vseeno vedno znova zbrali zapraznike ob njej. Z grenkim nasmehom razlaga anekdoto iz svojega otroštva. Kototrok je bil zaradi revščine, v kateri so živeli, poslan živet v bližnjo vas k svoji teti, kini imela otrok. Še isti dan je pobegnil nazajdomov, sam in peš. Čeprav je pričakoval,da ga bodo doma poslali nazaj, je na svojepresenečenje smel ostati doma.Poleg vinograda je bil Jožetova strastnjegov prvi avto, katerega niti po 25 letihni želel zamenjati. To je bil Audi 80, živooranžne barve. Prvi avto, katerega si jesam kupil, in avto, ki je bil nekoč »pravilepotec«. V sedemdesetih letih je bilo takihavtov malo, zagotovo pa je bil edini takebarve v Ljutomeru. Z leti je bilo z avtomvedno več težav – pogosto se je kvaril inJože je marsikdaj ostal kje na poti. Kljubtemu je do zadnjega trenutka odlašal sprodajo in nakupom novega – zadnjaleta se je izgovarjal, »da pa je takegaoldtimerja res škoda prodati«. Todasčasoma je le moral popustiti, a kasnejega je vedno razveselilo, ko je kje na potisrečal oranžnega audija in se je prepričal,da novi lastnik zanj dobro skrbi.Leta 1996 se je Jože predčasno upokojil,kar je bil zanj neke vrste nov izziv.Vedno je bil navajen hoditi v službo in seudejstvovati na mnogih področjih. Navajenje bil, da mu je vedno primanjkovalo časa.»Naenkrat pa sem imel časa na razpolago,kolikor sem hotel, in nobene obveznosti,s katero ga zapolniti,« razlaga Jože.Takrat se je začel ukvarjati z igralstvom.Kot član Gledališke skupine Ljutomer jev sezoni 1998/99 igral v komediji »Kdoje oče?« režiserja Srečka Centriha. Igralje pacienta, ki je na vsak način poskušalpobegniti iz bolnice. Igra je v Ljutomerupožela pravi uspeh, vendar se je Jožekasneje odločil za politiko»Prava cezanjevska duša«Leta 1980 se je Jože preselil nazaj v domačikraj. Ko ga vprašamo, zakaj se je takoodločil, odgovarja, »da je to težko vprašanje,na katerega še danes ne pozna pravegaodgovora. Gotovo pa je k tej odločitviveliko pripomoglo tudi domotožje.« Obvrnitvi si je Jože izpolnil veliko željo – željopo lastnem vinogradu. V bližini Ljutomeraje kupil stoletno hišo, narejeno iz lesa inblata. Streha je bila pokrita s slamo, v hišipa je bila prava starinska krušna peč. Hišoje želel čim manj spreminjati, je pa zasadilnovo trto, ki je postala v naslednjih letihnjegova največja strast. »Z gojenjem trte inpridelovanjem vina so povezani precejšnjistroški pa tudi dela in truda moraš vložitikar nekaj. Vendar mi je to omogočalosprostitev in pobeg od vsakdanjih skrbi,«pravi Jože. V naslednjih letih je vinogradpostal mesto, kjer so se zbirali prijatelji,sodelavci in družina. Vinograd je pred letiJože prodal, kar zanj ni bila lahko. Se pazaveda, da je bila hiša takrat potrebnatemeljite prenove, pa tudi delo je postajalovedno bolj naporno. Še vedno so trenutki,ko se mu stoži po tisti blagodejni tišini vvinogradu, vendar se takrat potolaži sspomini, ki so več kot lepi.Postal je aktiven član stranke DeSUS in leta2008 tudi občinski svetnik v Ljutomeru.Sedaj opravlja funkcijo podžupana ObčineLjutomer, o čemer pravi: »Ponosen sem,da sem bil deležen tega zaupanja županaFranca Jurše. Prijetno je biti del takšnegakolektiva, kot je občinska uprava. Grepredvsem za mlade ljudi, katerim grezaupati, in sedaj spoznavam, da so stvarivelikokrat drugačne, kot jih vidimo, čegledamo z očmi občana.«Generalmajor Ladislav Lipič:Svetovalec predsednika dr. DanilaTürka za obrambne in vojaške zadeveGeneralmajor Ladislav Lipič je bil rojen leta 1951 vKotu pri Lendavi. Odraščal je v kmečki družini, po služenjuvojaškega roka pa se je usmeril v vojaško kariero, kije uspešna in strma. Za nekaj let jo je prekinil leta 2006,ko je v Budimpešti služboval kot izredni in pooblaščenislovenski veleposlanik na Madžarskem in nerezidenčniveleposlanik v Bolgariji. Danes je svetovalec predsednikaRS Danila Türka za obrambne in vojaške zadeve. Kot aktivnegaudeleženca vojne za Slovenijo, od začetka katere boravno v teh dneh minilo osemnajst let, sem ga povprašal oobčutkih in spominih.Ladislav Lipič je odraščal na kmetiji, kjer je kot vsak kmečkiotrok pomagal staršem pri kmečkih opravilih. Osnovnošolo je obiskoval prvo leto v Kapci, nato do petega razredav Pince Marofu, končal pa jo je na OŠ Lendava. Kot učenecje bil miren in vedno v zlati sredini in temu podoben je biltudi šolski uspeh. Kolikor je bilo prostega časa, ga je nameniltabornikom, nekaj tudi teku, drugo pa igranju nogometa sprijatelji. Po poklicni in poslovodski šoli se je vpisal na študijobramboslovja ob delu in ga tudi v roku končal.K vojakomPo končanem služenju vojaškega roka se je leta 1977 zaposlilv Občinskem štabu Teritorialne obrambe Murska Sobota.»Razmere v vojski v letih pred osamosvojitvijo niso primerljivez leti po njej. Delali smo v popolnoma drugače organiziranivojski, v Teritorialni obrambi, ki je bila množična vojska, organiziranapo teritorialnem načelu, kjer smo imeli delo s civilisti,ki so bili vpoklicani na obvezno usposabljanje, kjer so se izcivilistov za nekaj dni spremenili v vojake. Uporabljali smopopolnoma drugačne metode, kot se uporabljajo danes. To seje potem spremenilo s poklicno vojsko in pogodbeno rezervo.Za tisto obdobje je bila značilna izredna pripravljenost vsehrezervistov za usposabljanje in pridobivanje vojaških znanjin veščin. Izkušnje iz tistih časov so kasneje zelo pomagale,kar se je pokazalo v pripravah na vojno. Teritorialna obrambaSlovenije je bila prav v vrhu med republikami, naše brigade sobile vzor organiziranosti, opremljenosti in usposobljenosti.«Leta 1990 je bil premeščen v Maribor, kjer je postal pomočnikpoveljnika za zaledje v Pokrajinskem štabu TO Vzhodnoštajerskepokrajine. V tem obdobju je bil eden od organizatorjevmanevrske strukture narodne zaščite v Pomurju. Priprave navojno so se začele spomladi leta 1990.Vojna za Slovenijo»Postopoma smo nekako začeli dojemati, da se nekajdogaja, da se razmere spreminjajo. Na eni strani smo bilinavzven vezani na spoštovanje tiste ureditve, na drugi straniso se začele aktivnosti za obrambo Slovenije. Do premikov jeprihajalo seveda tudi znotraj Jugoslovanske ljudske armade– skrivanje informacij, nadzor nad oborožitvijo, maja poskusodvzema oborožitve, vse je dalo slutiti, da se nekaj pripravlja.Moram reči, da kakega posebnega strahu ni bilo. Upali smo,da se ne bo zgodilo najhujše, pa tudi malo nekega mladostniškegaavanturizma smo morda imeli v sebi. Posebej v Pomurjuskorajda nismo imeli primera, kjer ne bi bili vsi stoodstotnonaklonjeni temu, da se ustvarja nekakšna skrivna vzporednaoborožena sila. Kogarkoli smo prosili za sodelovanje, ga niodklonil, npr. za prevoze orožja, skladiščenje in podobno. Tose tudi ni razvedelo, lokacije, kjer smo hranili orožje, prav takone. Bilo je vznemirljivo, čutili smo pomembnost dogodkov,ki so sledili.« 25. junija 1991 je Slovenija s slovesnostjo predparlamentom na Trgu republike v Ljubljani razglasila svojosamostojnost. Takrat se je že vedelo, da lahko pride do vojaškegaspopada. »Sam sem bil med slovesnostjo v Mariboru in poteleviziji smo spremljali slovesnost, na kateri je bil poveljnik.Niti se še ni vrnil, ko se je agresija Jugoslovanske armade žezačela.« V tistem času je bil Ladislav Lipič pomočnik poveljnikaza zaledje, kakor se je imenovalo področje logistike.Brez logistične podpore vojska ne more delovati. Poskrbetije bilo treba za aktiviranje in oblikovanje enot, razporejanjeorožja, ki ga ni bilo dovolj, ter opreme, zagotavljanje prehraneitd. Vzpostaviti so morali logistične baze, sistem vzdrževanjaoborožitve, hrambe streliva še posebej, ko so začela »padati«prva skladišča Jugoslovanske armade. »Danes so občutki obspominih lepi. Ni dobro, če precenjuješ svojo vlogo, poskrbetipa je treba, da dogodki ne odidejo v pozabo. Večkrat pravim,da je popolnoma nepotrebno, da se prepiramo, kje so bilepomembnejše bitke in dogodki in kdo je igral pomembnejšovlogo. Vsi skupaj moramo poskrbeti, da se dogodki po skorajdvajsetih letih natančno zapišejo, da svoje naredi zgodovinskastroka. Nekaj knjig, publikacij in razprav na to temo že obstaja,vendar celovite zgodovinske in z vsemi dejstvi podkrepljeneanalize zaenkrat še ni. Pomembno je tudi, da se ti dogodkiustrezno vključijo v učne programe. Narod ne dobi svojedržave mimogrede, ampak z veliko političnega truda, trdegadela in, kot se je na žalost pokazalo, tudi ne brez žrtev.«

39»Spomini so vznemirljivi«S soprogo ob prvem uradnem obisku predsednika RS Danila Türka na Madžarskemfebruarja laniNa čelu generalštabaLadislav Lipič je leta 1994 prevzel poveljstvonad Teritorialno obrambo Vzhodnoštajerskepokrajine, tri leta kasneje pa je bil premeščen vLjubljano na generalštab, kjer je bil odgovorenza vodenje logistike slovenske vojske. Leta 1998je Slovenija gostila prve vojaške vaje zavezništvaNata in partnerskih držav, kjer je Lipičopravil vlogo sopoveljnika vaje in poveljnika zalogistično podporo slovenskih sil. Leta 2000 jepostal namestnik načelnika Generalštaba Slovenskevojske. Nato je nekaj mesecev opravljalfunkcijo državnega sekretarja na ministrstvuza obrambo, marca 2001 pa je postal načelnikGeneralštaba Slovenske vojske. Dve letikasneje je bil povišan v čin generalmajorja.»Na vzpostavljanje Slovenske vojske in njenrazvoj po osamosvojitvi gledam kot na zahtevenproces. Treba je bilo vzpostaviti celoten sistemza delovanje vojaške organizacije. Pomembenje bil tudi prehod na poklicno vojsko, dopolnjenos pogodbeno rezervo, ki se postopomaprofesionalizira. Mislim, da je bil ta prehodpravočasen in pravilen, podobno ureditev imavelika večina evropskih držav. Slovenija jepostala tudi članica Nato in EU, kar je vneslov naše delovanje veliko novega, drugačnegadela in obnašanja, kot smo ga bili vajeni dotakrat. Intenziviralo se je delo na pripravah silza udeležbo v operacijah kriznega odzivanja,kar je prineslo v enote veliko novega, predvsemnovih izkušenj. Nismo pa pozabili na temeljnoposlanstvo in nalogo Slovenske vojske, to pa jenacionalna obramba. Zato smo uvedli prostovoljnosluženje vojaškega roka, vzpostavlja pase tudi strateška rezerva. Danes je Slovenskavojska opremljena s sodobno oborožitvijo,ki izpolnjuje moderne evropske standarde,čeravno dajemo za vojsko bistveno manj, kotsmo dajali v bivši Jugoslaviji.«Iz diplomacije v uradpredsednikaIz generalštaba se je jeseni 2006 preselil vBudimpešto, saj je bil imenovan za izrednegain pooblaščenega veleposlanika RepublikeSlovenije na Madžarskem in v Bolgariji.Tudi na ta leta ima lepe spomine, saj je imelštevilne stike s tujimi diplomati, odnosi spredstavniki države gostiteljice so bili izrednodobri, navsezadnje je bil to tudi čas predsedovanjaEvropski uniji, v okviru kateregaso organizirali številne dogodke. Konec leta2008 je sprejel povabilo predsednika RSDanila Türka, da postane njegov svetovalecChairman of the Joint Chiefs of Staff (najvišji poveljnik oboroženih sil in po funkcijinajbližji vojaški svetovalec ameriškega predsednika) Richard Myers je leta 2004v Washingtonu Ladislavu Lipiču predal odlikovanje legija za zasluge.za obrambne in vojaške zadeve. »Moje deloje zanimivo in dinamično. Predsednik kotvrhovni poveljnik naših obrambnih sil kaževeliko zanimanja za dogajanje v celotnemobrambnem sistemu. Veliko svoje pozornostiusmerja k tudi veteranskim in domoljubnimorganizacijam, kar je zelo pomembno.«Ladislav Lipič pravi, da v vsako delo vloživeliko truda, zato mu prostega časa ne ostaneveliko. Tudi danes je veliko odsoten in ločenod družine, vendar ravno razumevanje soprogein hčerke mu omogočata in pomagata obtej odsotnosti. »Veliko jima dolgujem,« je obkoncu pogovora dejal generalmajor Lipič.Iztok ŠtefanecZadnje tri hiše vasi Trimlinistojijo približno sto metrovpred Petišovci, mejnimprehodom s Hrvaško. Vse tripripadajo rodu Grča, ki izviraiz Primorske. Mirko Grča jeevropsko znani rejec golobov,kokoši in drobnice, že predtremi desetletji pa je bil rejecpasemskih psov.Kjerkoli po svetu se pojavis svojimi golobi, odnesenajvečje pokale in privabljaštevilne rejce, da od njega kupijoplemenite, zdrave živali,primerne za nadaljnji razplod.Razstav pa se ne udeležuje spapigami, čeprav jih ima čezpetdeset. ŠtiriinpetdesetletniMirko Grča je gojitelj najrazličnejšihpapig že čez trideset let.Teden pred našim obiskom jenekemu hrvaškemu rejcu, kispada med največje svetovnegojitelje papig, prodal par sivihžakojev. To je afriška papiga, kise med papagaji nauči največbesed in jih smiselno povezuje.Par žakojev je uspešno valiljunij 2009 15Paradiž papig v TrimlinihPogumen papagaj vrste mali aleksander se je obmelodijah Oh my darling Clementine in Happy birthdayopogumil in vzletel na ramo svojega gospodarjaMirkaMirkov vnuk Teo Grča je tako kot dedi velik ljubiteljživali. Z modročelo papigo Lorijem sta dobra prijatelja.Lori za Teom ponavlja besede, seveda če mu ni nerodnopred gosti.Zasledili smo…Na lovskem posestvu Mirka Beloviča na Gibini,prva hiša iz smeri Šafarskega, smo ujeli nekaj urstarega jelenjega mladiča. Njegova mama, elegantnarjava košuta, ga prve dni prihaja dojit vsakihnekaj ur. Drugače prežvekuje v visoki travi alise pase na prostranem travniku. Mladič bo takopotuhnjen v travi ostal nekaj dni, potem pa botekal za mamo in se pridružil čredi. Velik ograjenprostor za divjad v ujetništvu, kot ga ima MirkoBelovič, je redkost med rejci jelenov. Ponavadi greza manjše ograde in včasih tudi brez rastoče trave,na kateri se jelenjad pase. Bojan ZadravecPtica avstralskih sušnih gozdov je tudi rozela. Ta vrstaptice različnih živih barv je postala priljubljena med rejcimalih živali. Tako kot večina papig si tudi ona gnezdonaredi v drevesnem duplu. Pri Mirku pa v umetni lesenivalilnici.mladiče, vendar njegove kletkeza rejo teh srednje velikihpapig niso bile dovolj velike.Zato se je odločil, da jih ne bogojil. Prepričan je, da žival zadobro življenje potrebuje polegraznovrstne hrane in higienetudi dovolj velik prostor.Papige je včasih malosramPred vrati hiše nas v kletkipričaka krasna papiga. Zaslišise: »Dobrodošli!« Glas, ki je toizgovoril, zveni kot človeški,vendar ga je izgovorila modročelaamazona z imenom Lori.Kot že ime pove, ta vrsta izviraiz Južne Amerike. Na Mirkoviglavi v kuhinji pristane čudovitarumeno-zelena papiga vrstemali aleksander. Pri Grčevihvlada prava simbioza med živalmiin ljudmi. Pravo kraljestvopapig ima v več kvadratnihmetrov velikem prostoru zadajza hišo. Napev Oh my darlingClementine privabi papigeiz valilnic in vej, na katerihsedijo in se oglašajo krepkoin zelo kričavo. Vmes ponujapapigam orehe. Vse svojegalastnika dobro poznajo, a soob našem obisku s fotografskimobjektivom nekoliko previdne,nezaupljive in tudi sramežljive.Redko katera se ob neznancuupa približati Mirku. Le radovednoopazujejo.Nimfe, agapornisi, mali aleksander,rozele in rdečekrilnapapiga se pri Mirku razmnožujejo,kar je velika redkost.Da ima neka vrsta papige vujetništvu več zarodov mladičev,je potrebno znanje rejca, kipa se ga pridobi skozi leta rejein seveda prebiranja številneliterature. To se zadnja leta naknjižnih policah najde tudi vslovenskem jeziku.Večina papig, nekje tristopetnajst vrst, izvira iz JužneAmerike, Afrike in Avstralije.V Evropi in Severni Amerikiv divjini papig ni. Zato jim jepozimi treba dodatno zaščititikletke, da jih ne pokončajonizke temperature.BojanZadravec

16 junij 2009 40To sem jazZgodba z naslovniceFranc Gerič je direktor Galerije - Muzeja v Lendavi.Znano je, da se je prav z njegovim prihodomna to mesto začelo streljati z vsemi topovi – pane le dobesedno z lendavskega gradu, pač pa vkulturnem življenju mesta in pokrajine nasploh.Gerič je s svojo podjetnostjo, predvsem pa občutkomza panonski prostor, kjer državne meje nepomenijo ničesar, prav v Lendavo privabil umetnikein stvaritve, ki se jih ne bi sramovali v velikovečjih srednjeevropskih kulturnih središčih.Če ga ne bi bilo, kiparji ne bi vlivali v bron,še spomnili se ne bi, da je na lendavskem gradunekoč spal kralj Matjaž, ta hip pa ne bi mogliobčudovati del umetnika svetovnega slovesa,madžarskega Francoza Vasarelya.Seveda se kot vsi, ki delajo velike stvari, takotudi Gerič, z njimi ne hvalijo, niti o njih javnone govorijo. Zato nam je v redakcijo poslal lenekaj stavkov. Ki pa so tudi zgovorni, saj pričajoo njegovi široki panonski duši. In če bo tako, kotnapoveduje, bo že kmalu užival v brezčasju. Kje?Kot se za vsakega pravega Lendavčana spodobi – vgoricah, seveda!FrancGerič,direktor Galerije -Muzeja Lendava»Zase bi rekel, da imam rad ljudi, radsem med njimi. Cenim dovršenost, lepoto,iskrenost, tako v življenju kot umetnosti.Imam veliko prijateljev, tudi iz vrstumetnikov, ki so na več načinov vplivalina moje življenje. Priznam, da mi vse boljprija tudi druga skrajnost – biti sam, samv senci svojega razmišljanja. Upokojitvese veselim, saj sem prepričan, da bo delov galeriji - muzeju dobro nadaljeval mlad,sposoben kader. Sam pa se bom potrudilnadomestiti zamujene trenutke s svojodružino, najbolj pa z vnuki.Prepričan sem, da smo ljudje vse boljodtujeni, kar ni dobro, saj potrebujemodrug drugega, da bi lažje premagovalitežave.Iskrenost in dobrota se ne kažeta vstvareh, ki jih naredimo, pač pa sta delnašega značaja.«Sandra Časar,Ingolstadt/AdrijanciBiti ženska v moškŽenska ima že od nekdaj dvojno podobo.Predstavlja nemočno, zapostavljenopripadnico človeške vrste, obenem pasimbolizira moč pramatere Zemlje in jezmeraj na piedestalu moškega čutnegapesnjenja. Kot fatalna je tragičen lik,ki zmaguje z manipulacijo, usodnostjo,skrivnostnostjo, moški pa zavoljo tehatributov postane njen suženj. Vendarse tako zdi le na prvi pogled. Zgodnjaleta 20. stoletja je zaznamovalo gibanježensk za ženske. Borile so se protispolnemu determinizmu, ki jim jeonemogočal ugoden položaj v družbi,politiki, kulturi, skratka na vseh možnihpodročjih. Le kako bi gledali nanjo, namojo sogovornico, v času neprikritezapostavljenosti nežnejšega spola?Sandra s svojo stružnicoSandra Časar našlasvoj mali svet v finimehanikiLeta 1989 je padel Berlinskizid, začelo se je novo obdobje,deklice so česale svoje lutke injih vozile na sprehod, Sandrapa se je odločila, da postane avtomehaničarka.Tej življenjskoizredno pomembni odločitvi jebotrovalo dejstvo, da je sobotnepopoldneve preživljala vstričevi avtomobilski delavnici.Nikoli se ni marala igrati z lutkoBarbie, raje je imela avtomobilčke,še posebej tiste na daljinskoupravljanje. Najbolj ji je odleglo,ko je sosedova punčka sestri innjej odnesla omenjeno lutko.Sandrin otroški svet je v tistemtrenutku zajel krasen občutek,da pa se od danes naprej ne boveč treba igrati z »barbiko«.Sandra pravi, da sta bili ssestro dvojčico, Manuelo, votroštvu zelo različni. Sestrase je, recimo, najraje igrala zlutkami, in čeprav je Sandrapet minut starejša, je bila vednoManuela tista, ki je prevzela pobudoin bila »glavna«. Na sestroje bila zelo navezana, zmeraj joje dojemala kot svojo odraslopolovico. Pripominja, da se jeManuela večkrat celo skrilapred njo, spomni pa se, kakoobupana je bila v trenutkihnjenega iskanja.Sandra je ugledala ta lepi svetkonec novembra 1982 v mestuIngolstadt, v Nemčiji. Šele preddobrim letom je, zaradi ljubezni,prišla na Goričko, od koderizvirata tudi njena starša. Zelohitro je našla zaposlitev v svojistroki, tako sedaj med tednomopravlja službo v sosednji Avstriji,konce tedna pa preživlja sfantom Boštjanom v Adrijancih.Kljub otroškemu sanjarjenju nipostala avtomehaničarka, sajje po tehtnem premisleku inposvetu z domačimi doumela,da je delo avtomehanika zažensko morda res fizično napornejšekot za moškega. Poopravljenem zaključnem izpituna »Realschule« (realka je enaod štirih vrst srednješolskegaizobraževanja v Nemčiji) se jeodločila za nadaljnje izobraževanjev tehnični smeri, in sicerza finomehaniko. Meni, da jeomenjeno izobraževanje verjetnonajbolj podobno našemusrednješolskemu programu zastrojnega tehnika. V Nemčiji jele veliko več praktičnega dela,saj si je že na začetku šolanjatreba najti firmo, v kateri seopravlja delovna praksa, v prvemin drugem letniku dvakrat,v tretjem in četrtem pa že štirikratna teden. Po končanemizobraževanju sledi še zaključniizpit, sestavljen iz teoretičnegain praktičnega dela. Med 70fanti je bila Sandra edino deklein ravno ona je bila tista, ki jena zaključnem izpitu pometlas konkurenco. Opravila ga jez odliko in bila za to posebejpohvaljena in nagrajena. Takoje samo upravičila stavek, ki jimga je profesor na šoli velikokratomenil, namreč, da so ženskenatančnejše in uspešnejše v tehničnihpoklicih. Moški udarijopo napravi, če ne dela, namesto,da bi poiskali vzrok okvare,definitivno so manj natančniod žensk, pa ne samo kar senjene stroke tiče, temveč kar nasplošno, pove Sandra. V službiopravlja nalogo kontrolorja, naposebni napravi meri izdelke,ki jih naredijo delavci. Če sonarejeni korektno, natančno,jih odobri in lahko nadaljujejodelo, v nasprotnem primerumorajo napake popraviti. Kov tovarni začnejo proizvajatinov izdelek, s pomočjo te istenaprave napiše program inpoda mere za novi izdelek, natoto posreduje delavcem, napravapa si vse meritve tudi shrani.Umetniška duša, kiso ji ljubši moškisodelavciSandra pripominja, da moškihv nobenem primeru nočepodcenjevati ali gledati na njihzgolj enostransko zaradi njihovemalce nenatančne narave.Priznava, da so ji ljubši moškisodelavci, saj so manj konfliktni,manj prepirljivi. Sama senagiba k perfekcionizmu vsvojem poklicu, ki ga je za dotodobila iz Nemčije, saj pravi, daso Nemci izredno natančni,obenem pa tudi zelo napredniv fini mehaniki.Poleg nemške preciznostijo seveda odlikuje tudi ženskičut za natančnost in estetiko.Izpolnjuje jo ustvarjanje lepih,umetniških stvari, najraje delaz aluminijem, in to predvsemsvečnike. V očeh se ji prižgejoplamenčki, ko spregovori o trenutkukreativnega navdiha. Njenonavdušenje nad poklicem, kiga opravlja, je zares občudujoče.Zdi se, da je ena izmed redkihljudi, ki so zadovoljni s svojoslužbo. Zares posebno in pravbožansko je srečati nekoga,ki se počuti »poklicanega« inpočne tisto, kar mu je pisano na

41junij 2009 17Hči Izraela ima možnostroditi MesijoMiško Kranjec v svojih knjigahkot socialni realist opisuježivljenje vaškega človeka innjegove usode. Med njegovimisimpatijami jih ni malo, ki sose znašle v romanih. Med temije tudi Etelka, židovska hči sHotize. Tule je citat iz romanaStrici so mi povedali, ko pisateljpripoveduje o tem, kako se je zbando vračal s poroke v Lendavi.S ceste so zavili k Židovu, ki je bilna Hotizi trgovec in gostilničar.»V sobo stopi kar prijetno dekle,ki nima nikakega židovskeganosu, sploh ničesar nima na sebi,kar bi jo ločilo od drugih deklet,razen da je oblečena kar gosposki.Njeni lasje so kostanjevi,ostriženi ji padajo na tilnik, tudina ušesa, vendar konice uhljevso vidne, v njih pa zlati uhani.»Koliko vam prinesem?« vprašakar ljubko, z nasmeškom, ko danas rahlo izziva … Sprašuje me,kje smo igrali, nato spet po mojemšolanju, pri čemer mi pove, da bitudi sama hotela v šole. Trgovske… Nekoliko poznam življenjeŽidov, saj smo živeli v soseščiniz njimi. So se pa naši po reberijiosemnajstega leta odselili. Tuditem so Hotižanci tistega leta razbilitrgovino, odnesli, kar so našliv njej. Vendar se ti niso odselili,popravili so trgovino in gostilnoin začeli znova … Ker ko me je izprašalao mojem šolanju, celo meje nekoliko nagajivo povprašala,če že imam dekle, mi je nazadnjepriznala, da se bo sama moralaporočiti pač s človekom njihovevere in rodu. Oče ji je že poskrbelnekega ženina iz Čakovca, ki paem svetuga še ni videla. Trgovski pomočnikje, bo pa odprl svojo trgovinoin takrat se bosta poročila. Ježe tako rekoč vse zgovorjeno, lepri doti se z očetom ne moretapobotati. »A nam židovskimdekletom na vasi nič drugegane kaže, kot da čakamo. Izbirenimamo.« Poznam te stvari: čeje že v našem močvirju tako, jepri Židih na vasi, a tudi v mestule še težje … Za hčer Izraela pa jeskoraj sramotno, če se ne poroči,ker se s tem odpove možnosti,da bi prav ona rodila Mesijo …Ker me njena zgodba spominjana usodo Šarike, ji rečem, da bibilo bolje poročiti se s kom, ki gapozna in bi ga lahko rada imela,čeprav ni njihove vere. Stresnez glavo in tokrat se žalostnonasmehne rekši mi: »Tega našoče ne bi nikdar dopustil. Le kjepa!« Strašna vera. Tudi v vaškiosamelosti vzdrži nepremakljivo,z ničemer se ne okuži, brez vsehcerkvenih obredov se ohranjazgolj ob tradiciji očetov.«Lik Etelke se je znašel tudiv istoimenskem filmu, ki ga jev začetku osemdesetih odigralaslovenska igralka Bernarda Gašperčič.Usoda Kranjca je bila ta,da je postal pisatelj in še kaj. Slovencemje skozi leposlovje predstavilPrekmurje in predvsemčloveka. Življenje Etelke, v njoje bil Miško Kranjec celo zaljubljen,je bilo povezano s trgovino.Poročila se je s trgovcem iz Hrvaške,se preselila v Čakovec intam rodila dva otroka, hčerko insina. Vojno so vsi štirje preživelitako, da so se skrivali. Prav takose je skrival Etelkin brat Erne ssvojo družino (Erne Turnauerje bil v Čakovcu učitelj plesa inlastnik plesne šole), vendar sojih dva dni pred koncem vojneodkrili in jih vse takoj ustrelili.Kasneje so Etelkini zaživeli vZagrebu. Nemalokrat je prišlana Hotizo, kjer je bila rojena, inod ljudi kupovala domače pridelke,se pozanimala o življenjuljudi in se vrnila v veliko mesto.Najstarejši domačini Hotize intisti, ki so se mudili v omenjenigostilni, se še danes spominjajodobro pripravljenih ščuk in linov,štrigovskega ali lendavskega vinater lepih židovskih deklet, ki sostregle. To so počele takrat, kose je oče odpravil po trgovskihposlih in ga ni bilo doma.Dobrodušna Kristina Magdič,rojena Kelenc leta 1923, podobaprekmurske ženice, je o svojihsosedih druge veroizpovedi pripovedovala:»Veste, to so bili zelodobri ljudje in z vsemi v dobrihodnosih. K njim smo hodili vtrgovino. Našo družino so pogostoobdarili zato, ker so ljudjez drugega konca vasi prečkalinaše dvorišče, ko so šli k njimnakupovat špecerijo. Zaradi tegaso bili do nas zelo pozorni. Pravtako je kdo od njih obiskal inobdaril kakega bolnega vaščana,še posebej ob božiču in novemletu. Prav tako so vedno kaj dajaliotrokom. Njihov oče Bela je umrlleta 1933 v ptujski bolnišnici intam so ga tudi pokopali. Pri njihso bili vedno hlapci in dekle,da so jim pomagali. Ko so seodselili, je z nami obdržala stikle hči Etelka. Nazadnje je bilatu pri svojih devetdesetih letih.Potem so pa oni od nas kupovalikrompir in drugo.«Tako kot je Miško Kranjecnosil v srcu Etelko in ji je postavilspomenik v svojem pisanju, jeverjetno tudi Etelka Turnauernjega nosila v mislih. Kristina mitega ni omenila. Verjetno ji teganikoli ni zaupala. V središču Zagrebasem popil kavo z Etelkinimsinom Lacijem, ki mi je povedalo materini navezanosti na rojstnikraj. »Mama je imela tam dostiprijateljev. Spominjam se zgodbice,kako je hlapec, ki se je s konjivračal iz Radenec, pristal v vodi.Konji so se na brodu splašili,vpreženi v voz, poln radenske,in skočili v Muro. Poznal sembabico Gizello, vendar se je taleta 1936 odselila v Argentino ksvojim trem hčerkam in sinu. Zababico, ki je umrla leta 1952, sotete in stric lepo skrbeli.«Etelka je pred nekaj leti umrla.Dočakala je petindevetdeset let.Na fotografiji sta starša EtelkeTurnauer, Gizella in Bela. Po Lacijevihbesedah sta oba odraščalana Madžarskem. Babica Gizi jebila rojena v Temišvaru.Če kdo še kaj ve o Turnauerjevih,naj, prosim, sporoči, telefonskaštevilka je: 031 595 527.OpravičiloBojan ZadravecV prejšnji številki Pena jeprišlo pri prispevku Kdo paso ti mladi fantje (generacijamaturantov 1960/61) do zeloneljube napake – profesorici MiriVrečič sem po pomoti pripisalapred priimkom križ, za kar se jinajiskreneje opravičujem, pravtako pa tudi nekdanjima dijakomaElemerju Boharju in FrancuSambtu, katerih priimka sta bilazapisana narobe.Bea Baboš LogarSandra (desno) s sestro Manuelokožo. Ker jo veseli umetniškooblikovanje, bi si v prihodnostiželela ustvarjati in tržitisvoje umetniške izdelke, žalpa se ji zdi slovenski prostorpopolnoma nezainteresiranza kaj takega. Mogoče bi bilos to idejo vredno poskusiti vAvstriji, še pripomni. Z veseljembi naredila kak vijak aliunikatne prstane za porokounikatnih ljudi, toda zdi se ji,da imajo Prekmurci še zmerompredsodek do žensk na»moških« delovnih mestih injih ne jemljejo dovolj resno.Zmerom, ko pove, da dela vtovarni za izdelavo kovinskihizdelkov, ji ljudje postavljajoeno in isto vprašanje: »A vpisarni delaš?« Nenavadnose jim zdi, da lahko opravljatako delo. Brez skrbi, tudiženska zna pribiti žebelj, zamenjativarovalko ali, tako kotSandra, delati za stružnico, zrezkalnim in vrtalnim strojem.Znebiti se je treba spolne stereotipnosti,da ženska, pogojnorečeno, v moškem svetu nemore uspeti.Kmalu mojstrica najeklenem konjičkuOb službi še vedno najdedovolj časa in predvsem energije,da se skoraj vsakodnevnoodpravi na dolgo kolesarjenje.Pred kratkim se je celo udeležilakolesarskega maratonana 56 kilometrov. Meni, daje vse v stanju duha. Človekzmore doseči svoje sanje, samoozirati se mora na notranjiglas in, predvsem, nikoli nesme iti preko svojih fizičnihin psihičnih zmožnosti. Septembrabo morala najti tudinekaj časa za učenje, saj se bozopet posvetila izobraževanju.Začela bo obiskovati večernošolo, ker želi narediti mojstrskiizpit, ki bi ji omogočil morebitnoodprtje lastnega podjetja,poučevanje vajencev in tudinapredovanje v službi.Prav kmalu se bo Sandri pridružilše jekleni konjiček, črnmotor – za tiste, ki prepoznavamoprevozna sredstva samopo barvi. Drugače znamkeHonda, s katerim bosta nabiralaizkušnje počasi in premišljeno,vsaj tako je obljubila.Morda jo boste v prihodnostisrečali kakšen konec tednana goričkem koncu, kako jiv vetru plapolajo dolgi kodri,njen črni panter pa zares vozipočasi in premišljeno. Mordase vam bo zahotelo razkrinkatito skrivnostno upornico ali jiboste samo pomahali v pozdravdo nadaljnjega snidenjain poljubili žensko ob sebi, kije fatalna kot vsaka predstavnicanjene vrste, in to toliko,kolikor ste pripravljeni odnjene fatalnosti sprejeti.Andreja ČasarJunij je za nami. Šoula je gotova.Svetek kak smo gratali samostojni paneodvisni je pa pred nami. Slovenija jepunoletna. Pa kak sakša 18 lejt stara frčafelatüj püna fint pa modrije. Naša draga Slovenčicase li rada svajüje s starimi prijatelami hrvatami. Nejpa nej prijti fküper. Kak mala deca. Tak ka si ge mislin,ka je tou nikak nači nej, kak ka je zgučano. Te pravli kasan fčesnjeni v glavou. Malo pomislite. Pa komi hasni, ka jenotri ne zemejo v EU. Nan? Ali njin?Ka li za gospodarstva majo, ka bi se Sloveniji trbelo kunkurencebojati? Vegeto? Hladilnike Rade Končar? Jamnica slatine? Varteksa?Po mojen nika od toga? Tou ka bi pa te evropske veletrgovskeverige rade sakši hrvaški varaš napunile s svojimi bautami, ftou pa ne dvomin. Kak pri nas. Fal delovna sila, si dobički se pa vövozijo, v države ge ma ta ali ova država svojo upravo. Glij zaj, dabi naša Slovenija lejko dobila sepapere ka je punoletna svejt paEvropo kole recesija. Svetovnagospodarska kriza. Delavceodpiščavlejo na tekočen traki.Dobički so dosta menši. Peneznega. So pa bilij še do lani. Se jeprejk teklo. Pa bi lejko šparali.Pa bi te zaj nekše prihrankemeli. Pa njajmo tou. PolnoletnaSlovenija je članica EU-ije,NATO-ja, pa še bi kaj najšlo.Smo samostojni? Na tou bi senaš ati sladko nasmejo. Vij pakak ščete.Junija smo meli redno nevihto na Pomurjon. Pa še toča je šla. Paje pa streje odkrilo. Pa že pa šoulan. Pa se te ge pijtan, kak vragaveter zna štera stavba je šoula? Pa san nej najšo odgovora.Pa ge li najde glij šoule? Šo bi tou znal? Mogoče so pa kakšipredpisi, ka na šoulaj more biti lejka kritina, ka jo te ležej dojfudne. No telko od šol pa strej – lejki strej. Kelko vinske trte, pasadovnjakof, pa ogračekof je veter s točof odfudno? Eni nemajonikše brige s pospravlanjon pridelka. Eni so radi, eni pa čemerni. FSloveniji pa kak sikdar zaj pa razprave, če trbej meti obrambo predtočof ali je nej trbej meti. Ka bi šprickanje točonosnih oblakof kajpomagalo, pravijo eni, ka nega niši dokazov. Smotani Avstrijci etiprejk meje prej cilou majo nekše avione ka nad oblake letijo. Panega podatkof, če kaj pomaga. Še naš dedi je pravo, ka so v ovojkomunističnoj Jugoslavije nekše rakete strejlali v oblake. Pa do dedipravle, ka kelko oni pomlijo je toča bijla, samo nej telkokrat panej takša kak ta zaj. Tej ka ta sredstva odavlejo do stouprocentnopravli ka če kaj delaš prouti toči tou pomaga. Ne razmin pa te, kapravijo ka je tou brez veze. Prepričani san, ka nanč enoga €vroja nedajo coj. Vište takši stvari ges v Sloveniji ne razmin. Cilou tak dalečmislin, ka bi zavarovalnice rade coj dale kakši €, za tou obramboprouti toči. Ati je cilou pravo, ka naj probajo 2 – 3 lejta pa do vidli.Se je pa spomno Olimpijski iger v Moskvi pred 29 leti. Da je dvakedna po zaslugi šprickanja oblakov v Moskvi nej spadnola nitikaplica dežđa. Mogoče bi šteri od naši pouzvo v Moskvo pa pijtos ken so tou delali.Vači pa je se po staron. Vlada štera je na ves glas kričala, ka nedonikoga menjali, samo nesposobne je » začudena«, nad menjavamiv naši najvekši podjetja. Se prej mijmo njij delajo. Si mislin ja. Čeže ščejo glumiti takše ditečesumarije, te se bar naj nafčijokak se tou dela. Ovi prle so toudelali z velkin pompon. Tej zajpa prej ne vejo, ka so zamenjalidirektora Luke Koper. Kak čebi Luka bila nekši s.p. s trejmizaposlenimi. Lipou vas prosin.F sesplošnon pomanjkanji jeekstra novica , ka se je ministerza promet Vlačič mijmo gužvena cesti dal pelta s plavimi posvejtami.Jaka muda. Pa ka čese je pelo. Vej njin je pa on sanpotrdo, ka lejko rovajo v časinajvekše gužve po cestaj. Pa ga bougajo. Tou je rejsan krijf. Lanije bivši minister Žerjav se napravo ka se se čimbole pripravi navolitve. uživo je v leti, ka je na glavni cestaj nej bilou nanč enogastroja, ka stroja, še z lopatof je nišče nika nej drego. No so pa zatouletos telko bole navalili. Sve se vrača sve se plača.Če mate še kaj pejnez ite lipou na dopust, samo ne pozabte, kade trbelo deci küjpiti se ža brezplačno šolo. Če pa nemate, pa silejko doma bazen nafudnete , pa mate mali bazen doma. Da tepa meli noge v voudi pa premišlavlite što je za te vaš položaj krijf?Ovi od prle , ali pa tej ka so zaj?Za se so pa tak ali ali tak krijvi partizani.

43Grošev tur vPrekmurjuEkipa Za 2 groša fantazije,ki pripravlja pravljice na ljubljanskemradiu študent, se jetokrat odpravila na turnejo poPrekmurju, kjer so nastopilipri Gradu, v M.Soboti, Domanjševcihin Vučji Gomili.Po besedah Pavla Koltajaekipa Za 2 groša fantazije žepeto leto zapored pripravljavsak večer pravljice na RadiuŠtudent, poleg tega paorganizirajo tudi t. i. PravljičnaReŠetanja, na katerih v živopripovedujejo pravljice obglasbeni spremljavi. Že tretjeleto zapored organizirajo tudiGrošev tur oz. tridnevno popotovanjepo eni izmed slovenskihregij, na katerem ločenoPeterSingerIzid tako temeljite, pretehtanein vplivne študije, kakorje Singerjeva študija temeljnihkonceptov praktične etike, jevsekakor izjemen dogodekza naš teoretski in tudi širšiprostor. Pod strokovnimpregledom Igorja Pribca prevoddopolnjene druge izdajenastopi prav v trenutku, kopredstavljajo pravljice za odraslein otroke. O razlikah medpravljicami za odrasle in otrokeKoltaj pravi: »Recimo pravljiceo plesu s hudičem, ki mu nakoncu ostane samo še glava, sovčasih za majhne otroke maloprehude in se lahko prestrašijo.Bistvena razlika je, če nastopašpred otroki, ki so stari sedemlet, ali pa pred tistimi, ki sostari štirinajst.« Na radiu pravilomadelajo samo pravljiceza odrasle. »Pravljice za otrokesmo začeli pripovedovati samozaradi tega, ker se nam je vednodogajalo, da ko smo prirejalipravljično rešetanje, so tja vsiprišli z otroki, ker so pričakovaliobičajne pravljice. »EkipoPiše: Oto L. Meškodel 62.»Hej, v katerem hotelu? V katerem hotelu?« sem Ševjeka treselza ovratnik. Toda bilo je prepozno. Njegove oči so prazno strmelev daljavo, kjer je rakičanski Kociper spet parkiral svoj traktor predZvezdo in ustavil ves promet. Zvezda! Kaj ni to …? Zvezda, da,tako je. Hotel Zvezda ali Dobray, kot so ga optimistično in naivnoposkušali poimenovati nekateri, ki so še vedno živeli v zgodoviniin se delali, kot da ne vedo, da pišemo že leto 2213. »Pomisli,saj to ne more biti tako težko,« sem si dejal. V Murski Soboti stasamo dva hotela: Zvezda in Diana. Torej mora biti eden od njijus sobo 241. Zvezda že več časa ni delovala kot hotel, razen venem primeru, ko je pijani avstrijski lovec Josef Globotschniggtako glasno razgrajal, da so samo za njega za eno noč ponovnoodprli hotel. Če torej ni Zvezda, je lahko samo še …Diana! Vedel sem, da moram bliskovito ukrepati, saj je odmojih dejanj odvisna odrešitev človeštva. Pustil sem Ševjekav elitni restavraciji Grlec, saj bodo zanj poskrbeli člani PGDSpodnji Radomerščak, in sunkovito stekel proti Diani. Medtemko sem tekel, sem mimogrede slišal, kako je nekaj žvižgalo okolimene. Nisem se preveč oziral na to, saj se mi je zdelo, da je to leveter, ki je najavljal novo neurje, ki bo spet malce podrlo drevesav parku, odkrilo strehe v Brezovcih, Černelavcih, Tropovcih, Sebeborcihin Selu ter uničilo polovico poljščin. Big deal. Šele kosem bil pred vhodom v Diano, se mi je posvetilo, da to ni bil veter,ampak krogle, namenjene meni. Se pravi, da moram ukrepati šehitreje, saj me hoče ustaviti nekdo, ki bi rad uničil človeštvo.Hmm, Varšedi to ne more biti, saj je šel že rakom žvižgat. Panima veze. »Heeej, kam pa vi?« je vpil za mano receptor v Diani,toda nisem se ustavljal, ampak kar po stopnicah stekel navzgornajhitreje, kar je možno, tako da bi mi lahko zavidal celo JohnCandy. Pretekel sem že pet nadstropij, pa sem bil še vedno prisobi 55. Pa kaj je to možno? Kje je soba 241? Saj Diana nima200 nadstropij! Sam sebi sem se zdel kot Jeremija iz AlanaForda. Kaj bi sedaj storil on? Skril bi se na WC in kasneje vsemdejal, da mu lumbago ni pustil dalje. Tako sem zavil za hodnik,kjer naj bi bil … in glej ga – soba 241. Treščil sem ob kljuko stako silovitostjo, da se mi je skoraj odlomila roka (eee, tista, kimi je še ostala iz matričnega sveta), toda zaman. Vrata so bilazaklenjena. Spomnil sem se filmov o nasilnem agresorju PrimožuBrutarju in z nogo podrl vrata s tečajev. Na mizi sredi sobe jeležal ključ. Na njem je bila nalepka, na kateri je pisalo: »Ključ zaodrešitev človeštva.« Toda kam ga je treba vtakniti? Hmm, kjeje odrešitev človeštva? Na dnu? V kleti? V višavah? Na terasi? Vsrcu? V alkoholu? V ALKOHOLUUU! V kotu sem zagledal minibar. Vtaknil sem ključ in …Za 2 grošafantazijeV Domanjševcih bi ekipa sicer morala nastopiti na nogometnemigrišču, vendar so zaradi slabega vremenapredstavo prestavili v domanjševski gasilski dom.na turneji sestavlja okrog 25članov, študenti in tudi starejši,ki so ali še vedno delajo naRadiu Študent. Po Primorski inDolenjski je ekipa Za 2 grošafantazije prispela v Prekmurje,kjer so najprej nastopili priGradu na Goričkem, kjer sojih sicer presenetili s tem, daso si pravljice prišli ogledat karotroci vseh razredov, čeprav soPraktična etikaTemeljnadela, Krtina,Ljubljana2008, 384 str.skušamo premisliti vprašanjao položaju človeka v svetu,o podobi, ki jo ima človek osamem sebi, in navsezadnje ooblikovanju razumnega univerzuma,ki smo ga oblikovalikot dediči razsvetljenstva.Prevedena knjiga je v angleščiniprvič izšla leta 1979, druga,popravljena in dopolnjenaizdaja, katere dodatke upoštevain vključuje tudi pričujočprevod, pa leta 1993, in velja zapomembno delo na področjuetičnega delovanja. Razrešujetežavna vprašanja, ki pa jihpredstavi zelo jasno in razumljivo,in jih je po vsebini mogočerazdeliti na dvanajst področij:o etiki nasploh, o enakosti innjenih implikacijah, enakostiza živali, o uboju, o odvzemuživljenja živali, odvzemu življenjazarodku in plodu, odvzemuživljenja ljudem, bolnikih,ponesrečencih in komatoznihpacientih, o bogatih in revnih,domačinih in prišlekih, o okolju,o ciljih in sredstvih ter otem, zakaj delovati moralno.Glavni prispevek knjige profesorjabioetike na univerziPrinceton in na univerzi vMelbournu je dosledni zagovorutilitaristične etike in delovanjav skladu z načelom enakegaupoštevanja interesov bitij. Tonačelo pa bitja ne ločuje napodlagi razlik v mentalnih alikakšnih drugih sposobnostih,tudi ne na podlagi razlik medrasami, spolu in tudi ne medbiološkimi vrstami, človeškimiin nečloveškimi živalmi, karbili zmenjeni, da bodo prišli leod petega do devetega razreda,kar je za ekipo predstavljaloprej omenjeno oviro. V Mikkuv Murski Soboti je bilo po besedahKoltaja eno prijetnejšihrešetanj, enakega mnenja paso tudi tisti, ki so si predstavoogledali.T. M.je razlikovanje na podlagi t. i.specizma, temveč na podlagiupoštevanja interesa za izogibanjebolečini, ki je skupen vsemčutečim bitjem, zato bi bilo moralnistatus treba razširiti tudina nečloveške čuteče živali. Stakšnim premikom pa knjigaseveda misli tudi status človekana nov način. Revolucionarnipreboj v mišljenju je Singer naredilže v slovitem delu Animalliberation, ki še zmeraj manjkav našem prostoru, vendar jeključni argument v Praktičnietiki dopolnil in razširil naštevilna področja, s katerimise srečujejo ne le znanstvenikiv etičnih komisijah, temvečs katerimi se spoprijemamovsakodnevno v naši interakcijis svetom.S. K.Rad bi vam zaupal kratkozgodbo, ki sem jo pred kratkimprebral ali celo slišal, ne spomnimse več dobro. Avtor delaje Nemesis Noo in je govorilo svojem eksperimentu, ki gaje opravil, vendar se tudi nespomnim, ali je bil miselni alidejanski eksperiment, ampakto nima nobene teže pri predstavitvizgodbe, ki je pripovedovalanekako takole:«... pa dajmo potem množicoljudi v sobo in jih zaklenimo.Izhod skozi zaklenjena vrataje očitno nemogoč, vendarobstaja še drug izhod, ki je nanasprotni strani sobe, izhod jeprost, brez vrat, ki bi oviralaprehod, vendar je pred izhodomprepad, ki ga je treba preskočiti,seveda z vštetim tveganjem,da lahko kdo izgubi življenje,če ne more skočiti dovolj daleč,da bi dosegel drugo stran.Izhod je preprosto dosegljiv, lezadovoljiv skok je potreben,vendar se množica ne premakne.Zakaj je tako? Množicaraje čaka pri zaklenjenih vratihin trmasto upa, da se bodomagično odklenila.Opažanje – dokler se ne bodvignil posameznik in preskočilprepad, se ne bo zgodilonič.Potem pa eksperiment še poostrimoin povemo množici, da jiobljubljamo, da bodo vrata čezčas odklenjena, če bodo le čakalidovolj dolgo. Tako bi čakališe bolj kot nespametni norci inshirali ob pogledu na izhod, ki jele nekaj metrov od njih.«junij 2009 19Mislišče:o vsem in o ničemerHiperbolaDemokracijeDašo BenkoPotem se mi je posvetilo:»Mar ni ravno to problem modernedemokracije?«Hiperbola demokracije jeprav v tej prepričanosti, da jenaša edina rešiteljica, edininačin, kako bivati s sočlovekom,in to uspešno, čeravnose vedno bolj kaže, da je pravobratno. Že naslov zaobjemacelotni koncept ideje tegakratkega teksta. Hiperbola jeprispodoba, kot tukaj podajamprispodobo demokracije, ki jepretirana, ne ta prispodoba,pač pa demokracija. Pretiranademokracija je modernademokracija, saj hiperbolatudi in predvsem pomenipretiranost. Največji odsevpretiranosti je prav hrbtenicamoderne demokracije, enakostpravic. Dejstvo, da hočebiti moderni človek enak vsemin vsakemu, čeprav je v tejdobi tudi največji poudarek naindividualnosti in posebnostivsakega posameznika, je pravsmešno v svoji protislovnostiin sleposti. Pri starih Grkih,utemeljiteljih demokracije,lahko govorimo o paraboli demokracije,o čisti prispodobi,ideji, ki je bila genialna in edinav tistem času. Danes lahkoo demokraciji le še govorimokot o hiperboli demokracije,o izkrivljenosti in pretiranostite čiste prvotne ideje. Človekse enostavno vpraša, zakaj seoklepati neke stvari, ki v sebipropada in sesuva samo sebe.Rimljani so imeli zelo preprostometodo glede stvari, kiso jih poskusili in niso delovale.Njihova politika je temeljilana principu »poskusi, in če nedeluje, poskusi kaj drugega«.Ko bo en posameznik končnopreskočil ta prepad, se bovse to končalo.Spomnil sem se tudi, kaj pomeniime avtorja Nemesis Noo.To je starogrški izraz za pravičnozamero (raz)umnosti.»Ko človeku postane skrbza preživetje primarna, mupostane skrb za svobodo vselejsekundarna!«

20 junij 2009 44Z našega štedilnikaNalekarniškitehtniciJanez Špringer,mag. farm. spec.Aloe vera – blagodejnaprijateljica s FlorideKaj je, kaj vsebuje in kako delujeKot prehransko dopolnilo ali kozmetičnosredstvo je aloe vera sluzasta snov, pridobljenaiz listne sredice velikih sabljastih listov rastlinealoe vera, ki je sicer doma iz severne Afrike, v16. stoletju pa so jo prenesli na Antile in jo sedajgojijo na Floridi. Naj se ne zamenja z alojinimpraškom, pridobljenim s kuhanjem bridkega rumenegasoka, izcejenega iz listov iste rastline.Aloe vera vsebuje polisaharide, čreslovine, sterole,saponine, vitamine, minerale, gama-linolenskokislino in arahidonsko kislino. V nasprotjuz alojinim praškom ne vsebuje antrakinonskihspojin in je zato brez odvajalnega učinka.Nanesena zunanje, aloe vera deluje kot vlažilnoin protivnetno sredstvo. Užita notranjelahko deluje protivnetno, znižuje krvni sladkorin lipide, prav tako pa zavira zlepljanje krvnihploščic.Obeti in možna uporabaZunanje. Učinke aloe vere so proučevalizunanje pri celjenje ran in za zdravljenje psoriatičnihleh, notranje pa jih je zanimal njen vplivna sladkorno bolezen in zvišan holesterol. Gledena oceno iz leta 1987 zunanja raba gela iz aloevere zmanjša akutno vnetje, pospeši celjenjepovršinskih ran, prav tako pa olajša bolečinoin srbenje. Ocena 1999. leta potrjuje omenjenekoristi. Dvojna slepa raziskava, z upoštevanjemplacebo učinka pri 60 psoriatičnih bolnikih spovprečnim trajanjem 8,5 leta, ugotavlja, dananos gela iz aloe vere na kožo trikrat dnevnov obdobju osmih mesecev opazno omeji psoriatičnelehe – v 83 odstotkih v primerjavi s šestimiodstotki pri placebu. Pri zajcih je bila kremaiz aloe vere, uporabljena zunanje, pri zaščitizamrznjenega tkiva boljša od placeba in enakoučinkovita kot sintetična učinkovina pentoksifilin,uporabljena notranje. Pri 27 bolnikih je geliz aloe vere zacelil rane hitreje kot vazelinskagaza, pri podganah pa je pospešil celjenje ranpri opeklinah druge stopnje.Nedavna ocena je pokazala, da obstaja le enaraziskava, kjer se predpostavlja, da aloe veralahko celo upočasni celjenje ran, vendar soocenjevalci sklenili, da je takšna razlaga izidovv omenjeni raziskavi trhla.Notranje. Nedavna sistematična ocena desetihraziskav je pokazala, da je aloe vera, vzetanotranje, lahko v korist pri dopolnilnem zniževanjukrvnega sladkorja pri sladkornih bolnikih,prav tako pa lahko pomaga znižati krvne lipidepri hiperlipidemiji. Nekaj dokazov je na voljo,da bi protivnetno delovanje aloe vere lahko bilokoristno pri zdravljenju ulceroznega kolitisa incrohnove bolezni. In vitro raziskava je pokazala,da aloe vera sorazmerno z odmerkom zaviranastanek za sluznico debelega črevesa in dankeneljubih presnovkov. Nepristransko nadziranaraziskava pri 44 bolnikih z ulceroznim kolitisomje pokazala, da užitje gela iz aloe vere štirikratdnevno po sto mililitrov pogosteje kot placebozavre histološke spremembe zaradi bolezenskihprocesov. Raziskovalci so priporočili nadaljnjeraziskave, ki bi osvetlile korist aloe vere pri obehkroničnih boleznih debelega črevesa.Lekarniško sitoZajetno število in vitro laboratorijskih raziskavin raziskav na živalih je bilo opravljenihzadnjih 30 let; vendar pa jih obstaja le nekajpri ljudeh, pa še te so bile slabo nadzorovane.Zunanje je aloe vera lahko v korist pri zdravljenjupsoriaze, ni pa povsem jasno, ali velja istotudi za celjenje ran. Le nekaj delnih dokazov jena voljo, ki kažejo, da aloe vera lahko pomagaznižati krvni sladkor pri sladkornih bolnikih inkrvni holesterol pri hiperlipidemiji, enako palahko rečemo tudi o njeni zdravilni moči prizdravljenju crohnove bolezni in ulceroznegakolitisa.Opozorila in prepovedi. Niso znani, vendarmorajo sladkorni bolniki upoštevati njeno zmožnostznižanja sladkorja. Raziskave na podganahpotrjujejo hipoglikemični učinek aloe vere.Nosečnost in dojenje. Težave niso znane,vendar ni na voljo niti raziskav, ki bi zagotavljalenjeno varnost v nosečnosti in med dojenjem.Neželeni učinki. Niso znani, razen nekajalergičnih reakcij pri preobčutljivih posameznikih.Ni raziskav o varnosti dolgotrajne rabealoe vere.Medsebojni učinki z drugimi zdravili. Aloevera ima lastnost zavore zlepljanja krvnih ploščicin bi teoretično lahko vplivala na ta proces. Znanje en primer o medsebojnem vplivu med aloevero in anestetikom sevofluranom, ko je nekagospa izgubila pet litrov krvi med kirurškimposegom.Odmerjanje. Aloe vera je na voljo v oblikikreme, gela, tablet, kapsul in soka. Mednarodnistrokovni svet za alojo IASC (The internationalScience Aloe Council) prostovoljno potrjuje dobroprakso pri proizvodnji alojinih izdelkov.Pri notranji rabi ni natančno postavljenegaodmerka. Izdelovalci priporočajo pol do četrtskodelice soka oziroma eno ali dve kapsulitrikrat dnevno.Kakovosten sok naj bi vseboval najmanj 98odstotkov aloe vere in nič aloina.Pri zunanji rabi naj bi se aloa vera smelananašati na kožo večkrat dnevno po potrebi.Izdelek naj bi vseboval najmanj 20 odstotkovaloe vere.Splošen vtis in namigAloe vera je prijazna za kožo, prebavila inpresnovo. Zato, če ne morete vi na Florido, najpride blagodejna prijateljica s Floride k vam.Vitaminski prigrizek1 kolerabica, 2 mladi čebuli, 1 rdeča in 1rumena paprika, 1 korenček, 1 belušna zelena,1 strok česna, šopek drobnjaka, 2,5 dl kislesmetane, sok polovice limone, sol, poper, rdečeredkvice za dekoracijo.Zelenjavo očistimo, operemo in narežemo nadrobne kocke. Narezani korenček, kolerabico,zeleno in čebulo hitro blanširamo, splahnemos hladno vodo in odcedimo. Česen in drobnjakdrobno narežemo. Kislo smetano zmešamo,začinimo s soljo in poprom ter dodamo limoninsok, blanširano zelenjavo, zelišča in česen. Vsesestavine dobro premešamo in maso damo vhladilnik, da se dobro ohladi. Medtem tudikrožnike dobro ohladimo.Redkvice operemo in jih narežemo na tankekolobarčke. Ohlajeno zelenjavno maso spomočjo modelčka nadevamo na krožnike terokrasimo s kolobarčki rdeče redkvice in nadrobno narezanimi kockami zelenjave. Zravenponudimo polnozrnati kruh.Juha iz svežega graha400 g svežega graha, 2 korenčka, 2 korenapeteršilja, 1 čebula, 8 dl zelenjavne juhe, 1 žlicamargarine, sol, poper, šopek peteršilja, 3 žlicesladke smetane.Peteršiljev koren in korenček očistimo,operemo in narežemo na male kocke. Čebuloolupimo in narežemo na drobne kocke. V kozicisegrejemo margarino, dodamo narezanočebulo in zelenjavo ter jo steklasto prepražimo.Dodamo očiščen grah in ga do čvrstega dušimo,zalijemo z zelenjavno juho, zavremo in kuhamodo mehkega, začinimo s soljo in poprom.Juho zmešamo s paličnim mešalnikom in nakoncu dodamo sladko smetano. Juho nalijemov krožnike in jo potresemo s sesekljanimpeteršiljem.Piščančji zvitki z ovčjim sirom600 g piščančjih prsi, 100 g ovčjega sira, 2stroka česna, 300 g svežih kumaric, 12 češnjevihparadižnikov, sol, poper, 3 žlice olja, 1 kozarecNazdravite zvodo iz pipe!Vsako leto porabijo na milijone ton plastikeza izdelavo plastenk za vodo, ki jih po uporabivečinoma zavržejo. V nekaterih državah se jeproizvodnja ustekleničene vode tako razbohotila,da ogroža naravne vodotoke in podtalnico.Namesto kupovanja ustekleničene vode pijtevodo iz pipe in ponovno napolnite praznesteklenice.Janez Gjergjek,Radencikisle smetane, sveži timijan, 1 žlička rdečepaprike v prahu.Ovčji sir z vilicami zdrobimo, česen očistimoin ga drobno sesekljamo, timijan operemo, ostrgamoin drobno narežemo. Kumarice operemo,odstranimo semenje in narežemo na majhnekocke. Ovčji sir, pol česna, polovico kumaričnihkock, poper, timijan in žlico olja zmešamo.Iz piščančjih prsi brez kože narežemo majhnefileje, jih preko folije narahlo potolčemo tersolimo in popopramo. S pripravljeno sirovomaso fileje namažemo in zvijemo.Piščančje zvitke in paradižnik izmeničnonabodemo na lesene palčke ter namažemo zoljem. Na prej ogretem žaru ali v ponvi jih pečemopribližno deset minut. Med pečenjem jihobračamo, da so z vseh strani lepo zapečeni.Iz sestavin, ki so nam ostale, to so kumarice,česen, paprika v prahu in timijan, naredimoomako ter jo ponudimo k zvitkom.Riževa zloženka z jajčevci200 g riža, 3 jajčevci, 4 srednje veliki paradižniki,2 žlici olja, 3 žlice naribanega sira, svežabazilika, peteršilj, sol, poper, maslo.Na olju prepražimo očiščene in na rezinenarezane jajčevce, dodamo olupljen in nadrobno narezan paradižnik, sesekljan peteršilj,narezane liste bazilike in poper ter vse skupajdušimo približno 15 minut. Posebej skuhamo vslani vodi riž. Nepregorno posodo namažemo zmaslom ter vanjo naložimo plast riža, nato plastdušenih jajčevcev in zopet plast riža.Po vrhu zloženke potresemo koščke maslain nariban sir ter pečemo v ogreti pečici desetdo 15 minut. Ponudimo vroče.Kumarična solata s črnimi olivami2 kumarici za solato, 2 kozarca jogurta, 3stroki česna, 2 žlici olivnega olja, sok limone,sol, poper, šopek peteršilja, 100 g črnih oliv.Kumarice operemo, olupimo in narežemona tanke kolobarje. Česen olupimo, drobnonasekljamo in dodamo h kumaricam. Za omakozmešamo jogurt, limonin sok, olivno olje,solimo in popramo ter prelijemo kumaricein vse dobro premešamo. Olive prepolovimo,odstranimo koščice in jih primešamo h kumaricam.Solato razdelimo v skodelice, po vrhu papotresemo grobno narezan peteršilj.Tortice z malinami in borovnicami3 jajca, 70 g sladkorja, pol vrečke vanilijevegasladkorja, 90 g gladke moke, 40 g gladke moke,40 g masla, nastrgana lupina polovice limoneter maslo in moka za modelčke.Za kremo: 100 g masla, 70 g sladkorja v prahu,1 žlica limoninega soka, 3 dl pripravljenegavanilijevega pudinga, 80 g marelične marmelade,maline in borovnice za oblaganje.Rumenjake ločimo od beljakov. Rumenjakepenasto stepemo s polovico kristalnega sladkorjain limonino lupino. Beljake stepemo spreostalim sladkorjem v trd sneg in ga s presejanomoko vmešamo v rumenjakovo maso,na koncu pa primešamo še raztopljeno maslo.Šest modelčkov za tortice namažemo z maslomin potresemo z moko. Maso napolnimov modelčke in pečemo v vnaprej ogreti pečicipri 180 °C približno 25 minut, da dobijo zlatorumeno barvo. Pečene tortice zvrnemo iz modelain jih zložimo na mrežo, da se ohladijo. Dnoohlajenih tortic namažemo s toplo mareličnomarmelado.Za kremo penasto zmešamo maslo s presejanimsladkorjem v prahu. Vmešamo limonin sokin vanilijev sladkor, nato pa po žlicah ohlajenipuding. Kremo napolnimo v brizgalno vrečkoin nabrizgamo na tortice.Maline in borovnice dobro operemo, osušimoin jih porazdelimo po torticah ter okrasimoz listi melise.

45junij 2009 21BesedemodePoletnorazpoloženjeTatjana KalamarMoralesDomačivrtBalekov vrtNatali I 0hnovROlga VargaČisto uradno smo že v poletju, ki nas občasnopreseneča kar po aprilsko. Preden seprepustimo pravemu poletnemu razpoloženju,lahko malce razmislimo, kaj nam ponujanaša garderobna omara in kako jo osvežiti(tudi s kopalkami).Barve in razpoloženjeBarve oblačil, ki jih nosimo, nas čustvenonavdihujejo in varujejo pred številnimi boleznimi.So naše varovalo tudi v poslovnemsvetu in vplivajo na naš način razmišljanja.Tkanine delujejo kot barvni filtri, ki določenabarvna valovanja prepuščajo skozi kožo.Modra oblačila so, denimo, take barve zato,ker tkanina vsrkava vse valovne dolžine razenmodre. Sončna svetloba na poti skozi tkaninomimogrede pobere še modre valove in to sevsrka v telo. Znano je tudi, da bela oblačilaprepuščajo vse valovne dolžine svetlobe innas enakomerno oskrbijo z vsemi barvnimienergijami.Nošenje belih oblačil zato pogosto povezujemoz očiščevanjem telesa. Bela oblačila nasdobesedno razsvetlijo. V nasprotnem črnaodbija vso svetlobo, zato nas obdaja kot nekakšenščit. Prepogosto oblačenje v črnino privabljanegativno energijo in lahko načne našezdravje. Telo je živ organizem, ki za normalnodelovanje potrebuje sončno svetlobo. Barveoblačil s svojo energijo močno učinkujejo nanas. Rdečo nosimo, ko si želimo opomoči inzaživeti na novo ali pri pomanjkanju tekmovalnegaduha. Pomaga nam napredovati, uspetiin uresničiti načrte. Vsekakor poudarja tudičutnost. Rožnata sovpada z našim sočutjem inrazumevanjem. Rožnata barva vrtnic spodbujadvosmerni pretok ljubezni. Oranžna pripomorek ponovnemu veselju in lahkotnosti;pomaga sproščati ustvarjalnost in negativnačustva, povezana s slabo samopodobo. Ščepecrumene utrjuje našo samozavest in krepi racionalnorazmišljanje ter izboljšuje spomin. Zaprvi pogovor za službo so zelo primerni kakšnirumeni modni dodatki, ki se lepo podajo k temnomodremu ali antracitno sivemu kostimu.Zlato rumena izžareva vitalnost in moč spopadanjaz novimi izzivi. Kot sonce vliva močin krepi samozaupanje. Zelena utrjuje zdravjein zdravo presojo. Je barva sreče, novosti insprememb. Modro zelena vsekakor spodbujaoptimizem. Modra prinaša razumevanje terutrjuje samozaupanje in občutek odgovornostiza druge. Spodbuja sprejemanje odločitev inje zaradi skupka zelo prijetnih lastnosti zelopriljubljena v poslovnem svetu. Vijolična jeodprta ustvarjalni energiji, saj pomaga prizavedanju notranjih občutkov. Bela stremi kboljšemu zavedanju svojega življenja. Poudarjaiskrenost, dojemljivost za nove zamisli in načrte.Daje čas za predah in razmislek; omogočadistanco. Večna črna pripada tistim, ki sepopolnoma obvladujejo. Ni čudno, da iz črneobleke sevata neka moč in zaščita. Avtoritetaje možna le, če se imamo popolnoma v oblasti.Ne gre pozabiti, da črna lahko skriva telo, aodkriva obraz in njegovo mimiko. Če je našanotranjost usklajena z zunanjim videzom, greza našo popolno zmago.Svila v poletni modiImenujejo jo druga koža. Prijeten otip jevsekakor eden izmed pomembnejših razlogov,zakaj je dobila svila v preteklosti svojo pot.Njena dragocenost izvira iz kompleksne pridelavein obdelave, vsekakor pa iz naravnihlastnosti, ki naše telo poleti hladijo. Če namvzdrževanje ne povzroča preglavic, kajti povečini jo moramo nežno ročno oprati v mlačnivodi, potem lahko zares postane naša drugakoža. Barve na svili so ene najlepših, saj dajejoizredno prefinjene odtenke. Z lahkoto seprepričamo, če primerjamo tkanino iz polimešanicin svileno. Odtenki na naravnih vlaknihso zares drugačni. Pravzaprav nam dostikratprav barvni odtenek tkanine prvi pove, zakakšno kakovost preje gre. Svileni plašči sopoleti zares prijetno ogrinjalo, ki lahko lepodopolnjujejo videz v kopalkah. Enostavni, kilepo padajo po telesu, dajejo največji draž.Kopalke v poletni modiPoleg dvodelnih, ki so tudi to poletje zelopisane, so v ospredju enodelne kopalke. Njihovvidez je na novo oblikovan. Enodelne kopalkelahko na trenutek dajejo videz dvodelnih.Izrezi so na različnih mestih in omogočajonašemu telesu, da skrijemo ali odkrijemo tisto,kar si želimo.Modro poletje je za marsikoga spominna otroštvo pred televizijo; to poletje naj bospomin na tisto barvo, ki nam bo prinašalanajlepše razpoloženje.Delo s cvetjem jo veseli že od mladosti. Pravintenzivno pa se je začela ukvarjati z urejevanjemz vrta takoj, ko se je poročila, pravi gospaIda Balek iz Ulice Juša Kramarja v Murski Soboti.Na Balekovem vrtu je veliko oblikovanih indražjih rastlin. Zanimivo je, da pri urejevanjuvrta sodelujejo vsi člani družine. Hčerka Sandraobrezuje in oblikuje rastline, mož pa ji pomagapri težaških opravilih, saj gospa Ida najde svojezadovoljstvo, svoj dopust prav na vrtu.Trajnic je na vrtu veliko: obloglavi jeglič, jesenovka,zvončnik, lepnica, arendsijev kamnokreč,korejska hermelika in druge. Barvitost cvetja sezačne spomladi z nizkimi raznovrstnimi nageljni,grobeljnikom, repnjakom in iglasto plamenko.Veliko je tudi novosti, ki jih s hčerko najdeta vraznih revijah. Gospa Ida pravi, da si rajši nekupi kakšnega kosa oblačila, samo da ima novorastlino. Preživljanje prostega časa na vrtu ji jenekaj najlepšega, vendar se boji, kaj bo, ko ne boveč mogla delati, ko ji bo vzdrževanje vrta postalobreme. O tem razmišlja že pri nakupu rastlin. Vrtnaj bo urejen, tako da ne bo težav s pripogibanjem,pogostim pletjem in košnjo.Zanimiva gredica, ki daje poseben čar, je potkaiz netreskov in kamnov. Pred vhodom so nameščenekot vrtni nakit sive keramične krogle, sivkamen z obrezanimi iglavci, v ozadju pa cedra.Rastline kupujejo v pomurskih vrtnarijah, kjerso deležni tudi strokovnih nasvetov. Vrtnica,cepljena v krono (Rosa »Heidetraum«), ki imatemno rdeče cvetove s polvrstnatimi cvetovi, jepravi biser na vrtu.Vsaka rastlina svoje mesto najde. Popenjavkajaponski kovačnik (Lonicera japonica »Halls sProlific«), ki z rumeno-belimi cvetovi prijetnodiši, je v družbi s planinskim srobotom (Clematisalpina »Rosa Pagoda«) pred vhodom v garažo.Ob robu trate so posajene enoletnice, vendar jeteh zelo malo – zaradi vzdrževanja. V zbirki vrtaje šestnajst sort dalij, ki rastejo ob ograji. Alejanizkih kroglastih pušpanov razmejuje posameznegredice, ki jih hčerka Sandra po naporni službi zveseljem obrezuje.CelotniposnetekvrtaVrtnica, cepljena v krono, ki je stara ževeč kot deset letPotka iz netreskov in barvitega kamnaZanimiva pisanolistna sviba z rumenozelenimilistiPlezavi japonskikovačnik s planinskimsrobotom predvhodom v garažoAleja kroglastih pušpanov,ki jih oblikuje hčerkaSandraPri vhodu kombinacija v sivem

22 junij 2009 46Z nogometno legendoBrez košarke ne grePrincesi Maximi Nizozemski je pripadla čast, da prejme iz rok legendarnega nizozemskeganogometaša Johana Cruyffa prvi primerek knjige, ki govori o uspešnosti Cruyffovega skladaza gradnjo mini nogometnih igrišč za otroke. Cruyff, ki je bil trikrat razglašen za evropskeganogometaša leta, leta 1999 pa celo za evropskega nogometaša 20. stoletja, je leta 1997 ustanovilsklad, katerega cilj je spodbujanje otrok, da igrajo nogomet. V ta namen so leta 2003 začeli pomestnih četrtih večjih mest graditi majhna nogometna igrišča z umetno travo. Najprej so gradilile po Nizozemski, kmalu pa tudi drugod po svetu. Doslej so jih zgradili 96. Princesa Maximaje tudi sicer velika ljubiteljica nogometa, kar ni nič čudnega, saj prihaja iz Argentine, kjer je tonacionalni šport.Lepotica v rdečemČeprav ga še najbolj poznajokot velikega osvajalcaMcSteamyja iz nanizankeUvod v anatomijo, je v resničnemživljenju igralec EricDane (36) povsem drugačen.Pozna le dve ljubezni – ljubisvojo soprogo, igralko RebeccoGayheart (37), znano izTV-nadaljevanke Reži me,kjer igra slepo lepotico, inkošarko. Oba, on in žena, stastrastna navijača kluba LosAngeles Lakers in mora bitiže pomemben razlog, če nemoreta prisostvovati tekmiv Staples Centru. Da ne biprišla na finale, ko so igraliLakersi s klubom Magic izOrlanda, pa je nemogoče.Da ne bi zamudila vsehpodrobnosti, sta v spremstvuprijatelja avto parkirala preddvorano že dobro uro predzačetkom tekme.Anna Hansen in Lance Armstrong prihajata znovorojenčkom Maxom iz porodnišnice v Aspnu(Kolorado).Čudeži so mogočiMax Armstrong in sem pravkar prišelna svet! Oba z mamo sva dobro,« je naspletnih družabnih straneh Twitter vimenu sina napisal 37-letni ameriškikolesar Lance Armstrong. Radostnanovica je toliko pomembnejša, ker jepostal očka že četrtič. In zakaj naj bibil to čudež?Bralci teh strani se verjetno še spomniteneverjetne zgodbe o tem znamenitemkolesarju, kateremu so leta 1996ugotovili raka na testisih, kar je pomenilo,da otrok zaradi kemoterapije ne boveč mogel imeti. Ob tej hudi novici jeArmstrong dal zamrzniti spermo in takoje dobil v petletnem zakonu s ChristinRichard z umetno oploditvijo žene triotroke. Vmes je ozdravel in, čeprav informacijani potrjena, je nova ljubezen,devet let mlajša biologinja Anna Hansen,rodila po »normalni« zaploditvi.Sedemkrat zmagovalec kolesarske dirkeTour de France se je po daljšem premorumed zdravljenjem ponovno vrnilmed vrhunske kolesarje. Novo soprogoje spoznal, ko je še delala v njegovemskladu za pomoč obolelim za rakom.Načrtujeta, da se boste kmalu poročila,vendar zaenkrat datuma ne omenjata.Ko bo prišlo tako daleč, bo Armstrongtudi to novico verjetno objavil na svojispletni strani na Twitterju.Igralka Heather Graham (39) jeglavna junakinja filma Hangover, ki gaže promovirajo po vsem svetu. Na premieriv irskem Dublinu je zablestela,ko se je na odru pojavila v tesno prilegajočise rdeči obleki, s katero je lahkopoudarila svoje obline. Film Hangoverje komedija o štirih prijateljih, ki sepodajo v Las Vegas na fantovščino. Kose zjutraj zbudijo, se niti eden ne morespomniti, kaj vse se je včeraj dogajalo,poleg tega pa manjka glavni včerajšnjegavečera, ženin. Kritiki že sedaj trdijo,da bo to veliki hit letošnjega poletja.Pri tem bo imela nesporne zasluge tudidobra igra Heather Graham, ki jo navseh premierah in promocijskih akcijahspremlja njen izvoljenec, izraelskirežiser Yaniv Raz (32), v katerega se jezaljubila lansko leto med snemanjem,ko je igrala v njegovem filmu Son OfMourning.Hollywoodski zapeljivec George Clooney zaradilepe Lucy redno prihaja iz Los Angelesa naFlorido.George Clooney, ki je lani prekinil zvezoz natakarico Sarah Larson, se je ponovnozaljubil v dekle, ki dela za točilno mizoNatakarice mu ležijoAmeriški igralec George Clooney je verjetnogost, kateremu bi rada stregla vsaka natakarica.Ne le zato, ker ga svetovni časopisi uvrščajona liste najbolj zaželenih moških na svetu alicelo zato, ker je znan po tem, da daje velikenapitnine. Vsaka, ki mu streže, ima velikomožnosti, da se bo morda zaljubil ravno vanjoin se morda z njo celo poročil, čeprav je žedaljnega leta 1993, po ločitvi od igralke TalijeBalsam, izjavil, da se ne bo nikoli več poročil.Potem ko je lani junija prekinil enoletnoromanco z osemnajst let mlajšo natakaricoSarah Larson, katero je spoznal v baru v LasVegasu med snemanjem filma Oceanovih 13,mu je zdaj osvojila srce Lucy Wolvert, 23-letnaplavolaska, ki meša koktajle v nekem baru naFloridi. Clooney je atraktivno deklico, ki se jeposkušala tudi kot model za kopalne kostime,spoznal v Miami Beachu med snemanjemkomedije Up in The Air. Ljubezen traja žeštiri mesece in George želi, da se Lucy preselik njemu v Los Angeles. »Samo da ji ne bozlomil srca,« se bojijo njene prijateljice, ki sezavedajo, da Clooney ni človek za dolgo inresno zvezo, saj je zapustil že kar lepo številoprivlačnih in znanih žensk, kot so na primerKelly Preston, Denise Crosby, Brooke Langtonali Julia Roberts.

47Prvi dami ZDA in FrancijeSrečanjev belemPrvi dami Združenih državAmerike in Francije sta se nedavnosrečali že drugič. Tokratv Parizu na slovesni proslaviob 65. obletnici zavezniškegaizkrcavanja na obalah Normandije.Michelle Obama (45)in Carla Bruni Sarkozy (41)sta se pred množico gostovpojavili odeti v belo. Seveda nibilo vmes kakšnega naključja,da bi obleko kupili v istembutiku ali kaj podobnega.Za Michellino pot v Parizje obleko kreiral newyorškioblikovalec Narcis Rodriguez,Sarkozyjeva Carla pa se jeodela, kot skoraj vedno, v Diorjevokreacijo. Proslava bi seskorajda končala s škandalom,saj francoski predsednik naslovesnost ni povabil angleškekraljice, čeprav so na dvoru topričakovali. Britanske »barve«je zastopal prestolonaslednikprinc Charles.junij 2009 23Obisk naotočkuVseeno jo je dobilaNa Danskem je tradicija, da ob prihajajočem poletju kraljevi par obišče številne kraje domovinein se ob sproščenem pogovoru pozdravi s svojimi podaniki. Tokrat si je danska kraljica Margarethes soprogom Henrikom za začetek letošnjega popotovanja po Danski izbrala tudi otoček Agerso.Miniaturni otoček s površino sedem kvadratnih kilometrov ima le 223 prebivalcev. Seveda je bilredek obisk kraljevskega para za vse otočane velik dogodek, zato so jima pokazali vse znamenitosti,ki jih na otoku premorejo. Med njimi sta bila tudi svetilnik in nepogrešljiv mlin na veter.Obletnica zmag in ljubezniSodišče v afriški državi Malavi je končno odločilo, da Madonna lahko posvoji štiriletno MercyJames. Po številnih zapletih, pravnih zankah in njenih pritožbah na odločitev nižjih sodišč je zdajpevkinim prizadevanjem zadoščeno, tako da se bo družina povečala za novega člana. Madonninodvetnik Alan Chinula je povedal, da dva člana pritožbenega senata nista imela nič proti, dapetdesetletna pevka posvoji otroka in ga odpelje v ZDA. Madonna ima ob svojih dveh otrocih,hčerki Lourdes in sinu Roccu, še posvojenega Davida Bando, doma ravno tako iz Malavija. Sodiščenajprej ni dovolilo posvojitve deklice iz sirotišnice. Eden od vzrokov je bil tudi ta, da popikona ni živela v Malaviju osemnajst mesecev, kot določa zakon. Pri slednji odločitvi očitno tudito ni bila ovira.Neustavljiv»Moja žena želi, da bi čim dljepoklicno igral tenis. Tako bime moji otroci lahko še dolgogledali, kako zmagujem naturnirjih,« je samozavestnopovedal 27-letni Švicar RogerFederer, ko je sedmega junija vfinalu Roland Garossa premagalŠveda Robina Soderlinga intako osvojil že štirinajsti naslovna Grand Slam turnirjih. Obuspehih na turnirjih mu zaenkratdobro kaže tudi v zasebnemživljenju: aprila se je poročilz nekdanjo teniško igralkoSlovakinjo Miroslavo Vavrinec(31), ki jima bo kmalu rodilaprvega otroka.Najslavnejši teniški par na svetu, AndreAgassi (39) in Steffi Graf (40), sta sredi mesecakraljevala na teniških terenih Roland Garossa vParizu. Skupaj z otroki sta odigrala dobrodelnosrečanje in se tako spomnila desetletnice svojihzmag na tem znanem turnirju pa tudi začetkanjune ljubezni.Leta 1999 je Steffi tukaj že šestič osvojilaprestižni naslov, Andre pa je takrat zmagalprvič in tudi zadnjič. Ljubezen med njima jevzplamtela na partiju takoj po turnirju, čez dveleti pa sta stopila pred matičarja. V zakonu stase jima je rodila Jaden Gil (7) in Jaz Elle (5).Težave Steffi zaradi utaje davka in škandal zočetom sta že zdavnaj pozabljena. Zdaj veljataza resen par, ki je odigral dobrodelno srečanje sšestnajstimi otroki na Roland Garossu. Izkupičekje šel v sklada Agassi Foundation in Graf’sChildren for Tomorrow, ki sta namenjena zapomoč otrokom.

24 junij 2009 48Ministrica za notranje zadeve se je tisti dangibala po pokrajini, kar pomeni, da se je zanjo ali ob njej moral gibati tudi Bojan, karpomeni, da je bila Pénova trojka ponovnoosiromašena in sva tisto zgodnje popoldne zIrmo sama potrkala na županova vrata. No,naj dodam, da se je gospa ministrica kmaluodpravila nazaj proti prestolnemu mestu,Bojan in njegovi pa so lahko pospravilitelevizijsko kamero, tako da se nam jepridružil malo kasneje in je bila trojka nakoncu obiska vseeno popolna.Pri Dragu Vogrinčiču na CankoviNaključno srečanje. Ob ogleduspomenikov Bo rovnjakuin Pavlu se nam je zatrenutek pridružil cankovskižupnik Andrej Zrim.Križem kražem pocentruCankova ima prijetno središče,ki mu kraljujejo vodomet, velikolepši in impozantnejši od soboškega,in ob njem dva doprsnakipa cankovskih pomembneževBorovnjaka in Pavla. Jožef Borovnjak,pomemben katoliškislovstveni ustvarjalec in vsesplošninarodnjak iz 19. stoletja (že takratje razmišljal, kako bi prekmurščinopribližal slovenščini), se je sicerrodil v Ivanovcih, je pa na Cankovikončal svoje plodno življenje.Odslej je njegov pogled za večnousmerjen iz parka proti cerkvi sv.Jožefa, v kateri je kot župnik 51 letslužil bogu in vernikom. Etnolog injezikoslovec ter tudi pesnik AvgustPavel pa je na Cankovi zagledalluč sveta (morda ga je Borovnjakcelo krstil). S kamnitega podstavkazdaj gleda proti svoji domačij in lekakšen curek iz vodometa tu inpetnajst. Vrtec, ki deluje v sklopuOsnovne šole Cankova, pa premoreskupno 54 otrok, ki so razporejeniv tri skupine. Šola stoji ob občinskizgradbi. Na nasprotni strani parka.Kako je z naraščajem? »Ko sem jazhodil v osnovno šolo, nas je bilo300 učencev. Zdaj jih premoremo200,« župan opiše stanje. Vseeno jespodbudno, da rojstva že nekaj časane upadajo. Vaški trg lepo zaokrožiVila Vogler, kjer je bila že od nekdajgostilna, zdaj pa so jo preuredili vsodobno kavarno.Sončne terme,revolucija vcankovskem turizmu!?Preden smo se odpeljali na deloviščev Korovcih, smo za trenutekpostali v Fuks grabi, pravzaprav nazačetku gozdne učne poti. Zasnovaljo je Jože Toplak v devetdesetihletih, ko so mu gozd po denacionalizacijivrnili. Ob poti so poimenskodelovno imenuje vrtina, iz katere,iz globine 2000 metrov, je priteklatermalna voda. Vse skupaj je šeabsolutno v povojih, toda prveanalize se že delajo. Značilen vonjtermalne vode pravi, da je tudi v tejkorovski vodi nekaj zdravilnega.Zaenkrat je vse skupaj v rokahpodjetja Nivo Celje, toda župan ževidi veliko priložnost. Delovišče jev neposredni bližini meje z občinoKlöch. In še ena zanimivost. Ko sotamkaj zvedeli, da na tej strani vrtajoin da je že pritekla vroča voda, sopohiteli in začeli graditi igrišče zagolf, ki so ga verjetno v teh dneh, koto berete, že odprli. Odpeljali smose »prek« in si ga ogledali. Lepo, narazgibanem terenu, z jezercem …Ni kaj. Vedo, kako je treba!So še, ki stavijo nakmetovanjeŽe od daleč se je videl lep, skrbnourejen nasad hrušk, ko smo sebližali kmetiji Ernesta in ValerijeDrago Vogrinčič s prihodnostjo cankovske občine, za katero od lani skrbitavzgojiteljica Suzana Kovelja in njena pomočnica Antonija Haužar.Natali I 0hnovRČe bi hotel, bi župana lahko porinil v vodo, da bi se prviskopal v bodočih Sončnih termah, pa ga nisem, ker bise potem akcija končala. Provizorična bazena, v kateraje pritekla vroča voda iz globine 2000 metrov, dajetaslutiti, da se kmalu lahko v tem kraju vse obrne na glavo.V pozitivnem smislu.tam zmoti njegov pogled. Morebitibi svoje mesto tukaj našel šeakademski slikar Ludvik Vrečič,da bi od tukaj zrl proti rojstnimSkakovcem.Nasproti občine, na drugi straniparka, v nekdanjem zadružnemdomu, pa je od lanskega leta praviživžav. Takrat so odprli jaslice inzdaj vzgojiteljica Suzana Kovelja innjena pomočnica Antonija Haužarpazita na najmlajše. Trenutno jih jepredstavljena drevesa, ki rastejo poGoričkem ali so bila sem prinesena.Poseben čar daje potoček, ki se vijeob poti. Na začetku poti najdemotudi tablo, ki nas seznani, da sotukaj našli kladivasto sekiro izbakrenodobne naselbine izpred3000 let.Potem smo se ustavili na deloviščuv Korovcih, ki bo morda z letipovsem spremenilo gospodarskopodobo občine. Sončne terme seValerija in Ernest Štesl v sadovnjaku, ki šteje 2500dreves. Pridelavi sadja se bo kmalu pridružilo stiskanjebučnih semen.Kaj bi bilo, če ne bi bilo mobilnih telefonov? Zanesljivone bi bilo te fotografije, nastale na polju pri Skakovcih.Janko in Damjan sta za trenutek opustila delo in sepripeljala, da naredimo ta posnetek. Prvi je pripravljalzemljo za sajenje zelja, drugi je baliral seno. Naravanjihovega dela ne dopušča, da bi se lahko ob obehtraktorjih skupaj zbrali tudi obe družini. Glavnina pase je le!Štesl. Oba razmeroma mlada inoba nekoč zaposlena. Okoliščineso ju pripeljale, da si služita kruhna rodni zemlji. Imata voljo dodela in načrte in očitno je, da jihbosta tudi izpeljala, in to s pomočjoevropskih sredstev. Dokumentacijaje tam, zdaj čakata odgovor. Ko boto rešeno, bosta v prihodnje obpredelavi sadja stiskala tudi bučnoseme. Na klasičen način, pa tudi nahladen. Posedeli smo za trenutekv kuhinji in malce prigriznili. Ravnotoliko, da smo na steni lahkoopazili številna priznanja za njuneizdelke iz žganja. Na ocenjevanjuizdelkov članov Sadjarskega društvaPomurja je prejel njun kutinovliker izmed osemdesetih likerjevnajvišjo oceno.Navdušujoč je bil obisk na kmetijahJanka Horvata in DamjanaKuzme v Skakovcih. Vsenaokrogpozitivna energija in optimizem.Horvatovi se več ukvarjajo z vzrejoplemenskih merjascev, Kuzmovi paz rejo krav molznic. Ker nam niuspelo priti ob dogovorjeni uri, stamlada gospodarja odšla po opravkih.Pravzaprav sta se odpeljala straktorji vsak na svojo njivo.Preden smo se poslovili od župana,smo se za trenutek ustaviliše v Topolovcih, pred zanimivostavbo veleposestva Pitz, katerihpredniki izvirajo iz Frankenhoofana Nizozemskem. Herman je prišelLedavsko jezero v Kraščih je nastalo predtridesetimi leti, ko so zajezili dolino in v njejzačeli zadrževati vodo Ledave, ki je vsaketoliko časa poplavljala Mursko Soboto.Normalno, da takrat vsi prebivalci tegaposega niso sprejeli z odobravanjem alinavdušenjem. Večji del jezera spada vcankovsko občino, manjši v rogašovsko.Jezero upravlja Ministrstvo za okolje inprostor. Država je tudi lastnik nasipa,asfalt na njem pa je velikodušno prepustilaobčini, kar pomeni, da se mora vzdrževatina občinske stroške. V tem dolgemobdobju se za jezero nihče ni prevečzmenil in skrbel. V zgornjem delu jezamuljeno in zaraščeno. Mulj bi bilo trebaodstraniti in jezeru dati vsebino. »Država,«pravi župan, »že deset let dela projekte invizije. Prodaja nam zgodbe, učinka pa ni!Z jezerom bo treba nekaj narediti.«Hiša veleposestnika Ivana Pitza v Topolovcih, zgrajenav 19. stoletju. Njegov oče Herman je prišel v te krajeiz Nizozemske na povabilo grofa Szaparyja. Uvedelje moderno kmetovanje, za kar ga je grof bogatopoplačal.v te kraje leta 1857 na povabilogrofa Szapáryja, da bi mu vodilgospodarstvo, večal pridelek inprirejo in nasploh moderniziralkmetijstvo. Z delom je bil grofzadovoljen, zato je bil Pitz tudibogato nagrajen, kar se še zdajvidi po imenitni stavbi. Potomcinačrtujejo, da jo bodo obnovili inhiši dali novo vsebino.Joseph Maria R.Bukta