Gospa Zora: »Ne bojim se, da bi se v domu dolgočasila« - Pomurje.si

Bolnišnica Murska SobotaEstetika OnišakObčina LjutomerIzpovedHumanitarne akcijeOtroški oddelekostajaDela trinajst pediatrovSodobnaordinacija zaestetske posegeObseg dela se je v treh letih podvojilK razvojnemupartnerstvupristopila še SLSKomisija izglasovana na izredni sejiŠe vedno čaka,da pride domovNepoboljšljiv prometni prekrškarmu je z avtom usmrtil ženo MetkoVedno je čas zadobrodelnostNaredili novo streho ter zbrali sredstvaza letovanje in boljše razmereStran 3Stran 4Stran 6 Stran 13Stran 3525. novembra 2010Murska Sobota, leto lxii, št. 47, odgovorna urednica majda horvat, cena 1,60 €Dolgo pričakovan murskosoboški center za starejše odprtGospa Zora: »Ne bojim se,da bi se v domu dolgočasila«Prostora za 66 stanovalcev – Nekaj jih bo prišlo iz drugih domov, za nekatere pa bo to prvi domCenter za starejše Murska Sobota jenova enota Doma starejših Rakičan. Vnjem so avgusta odprli enaindvajsetvarovanih stanovanj, ki so že vseljena,zdaj pa so nared tudi sobe za stanovalce,ki potrebujejo domsko, torej institucionalnovarstvo. Nova enota doma imatako 66 postelj v 24 eno- in 18 v dvoposteljnihsobah ter tri apartmaje. V enotibodo tudi prostori za dnevni center.Z enoto doma je dobila Murska Sobotadolgo pričakovan objekt za bivanje inoskrbo starejših ljudi v mestu.Vrednost naložbe je 2,6 milijona evrov,investitor pa je Nepremičninski skladpokojninskega in invalidskega zavarovanjaSlovenije, s tem da je Mestna občinaMurska Sobota prispevala komunalnourejeno zemljišče, ministrstvo za delo,družino in socialne zadeve pa je prispevalo435 tisoč evrov za opremo. Za stanovalcebo skrbelo petindvajset zaposlenih,s tem da bodo za enoto kuhali in prali vRakičanu. Svojo vselitev je že napovedalopetinštirideset stanovalcev, nekaj jih boprišlo iz drugih domov, nekaj pa jih bo vdom za starejše prišlo prvič.Predstavniki ministrstva so pred otvoritvijonovih prostorov v Murski Soboti obiskaliže dokončan, vendar še neopremljendom na Hodošu, ki ga je zgradila država,vendar zanj še vedno nima izvajalca domskegavarstva. Oba domova, prekmurskajavna zavoda, Dom starejših Rakičan kotDom starejših občanov Lendava, sta namrečto zavračala, za kar sta imela tehtnerazloge. Toda odločitev je v državnihrokah. Na ogled na Goričko sta bila takovabljena sedanja direktorica lendavskegadoma Angela Hozjan in njen naslednikFranc Špilak. Kot kaže, se bo upravljanjana Hodošu moral lotiti lendavski dom.Majda HorvatFotografija Nataša JuhnovV Center za starejše Murska Sobota, katerega slavnostna otvoritev je potekala včerajpopoldan, se bodo prvi oskrbovanci vselili prvega decembra. Med njimi bo tudidevetinosemdesetletna Zora Rauter iz Vidanovec pri Ljutomeru, ki si je dom s sorodniki obotvoritvi šla tudi ogledat. Kot pravi, je nad urejenostjo, prostornostjo in praktičnostjo domanavdušena. Bivanja v njem se vseli tudi zaradi tega, ker še spremlja dnevne dogodke domain po svetu in bo o tem lahko s sostanovalci izmenjala stališča. »Ne bojim se, da bi se v domudolgočasila,« še dodaja gospa Zora. C. K.V premislekKo spimo …Bernarda B. PečekKo spimo, se dogaja marsikaj.Tudi to, da peljejo mimonas 4000 kilogramov uranain 8000 porabljenih jedrskih palic izVinče v Srbiji. Če so nekdaj otroke vteh krajih strašili z »merarji«, ki hodijookrog le ponoči, jih bodo v prihodnjez drugo nočno, prav tako nerazumljivopojavo: nevarnim tovorom naželezniških tirih, ki ga skrivaj vozijoskozi Prekmurje in Prlekijo do LukeKoper.Z okoljskega ministrstva zagotavljajo,da je bil prevoz, ki so ga opravili v nočis sobote na nedeljo, tehnično gledanoizveden povsem pravilno, z vsemi dovoljenji,koordiniralo pa ga je podjetjeTransing. Zanimivo je, kako se zgodovinaponavlja: pred skoraj dvajsetimileti je Pomurje tudi ogrožal konvoj,toda konvoj tankov, ker je bilo pačnajveč meja in mejnih prehodov v temdelu Slovenije. Tokratni »konvoj« jedrskihodpadkov na železniških tirihpa je potoval skozi Pomurje prav zato,ker ni meja in mejnih prehodov, ki biustavljali nezaželeni tovor. Hrvaška inUkrajina sta namreč odklonili sodelovanjepri prevozu, le nekaj dni prej pasmo lahko spremljali demonstracijemnožice, ki je nasprotovala podobnemuprevozu iz Francije v Nemčijo.Za »odgovorne« je vse zakonito. Kajpa Pomurje? Pokrajina, kjer je največjabrezposelnost in kjer si morajoljudje skoraj sami graditi osnovno infrastrukturo:telefone, ceste, vodovod,kanalizacijo …Poznavalci zgodovine porečejo: kakosploh upate zahtevati nekaj za to pokrajinoin tukajšnje ljudi, saj je žetisoč let znana njena usoda – predstavljazgolj in samo »mejni pas« in»vrata«, katera upravlja nekdo drug!Je to res zapečatena usoda?NepreslišanoMura UnikatKdo bo »car« na dvorišču MureDelavci na borzo in k jamstvenemu skladuNaročnikKarikatura Anton BuzetiKako pomemben je človeški dejavnik zauspeh ali neuspeh podjetja, se je pokazalona primeru Murinega Unikata, kije kljub dobrim napovedim in solidnimrezultatom v začetku leta pred stečajem.Zaradi negativnih poslovnih tokovsta bila stečajni upravitelj BrankoĐorđevič in direktor družbe Stanko Srakav medsebojnih odnosih očitno »nakratko« že od poletja.Za Unikat je značilno, da je imel včasu stečaja Mure dela dovolj, tudi finančnaslika podjetja naj bi bila čista.V času stečaja je imel le za okrog 400tisoč evrov obveznosti do Mure, d. d. vstečaju. To terjatev je podjetju stečajniupravitelj konvertiral v posojilo z razumnimrokom odplačila in ta obveznostne bi smela vplivati na poslovanje podjetja.Tudi po gibanjih naročil in spremljanjufinančnih tokov družbe se je Unikatkazal kot podjetje z dobro perspektivo.To je stečajnega upravitelja vodilo ktemu, da je poskušal zagotoviti državnaoziroma Sodova finančna jamstva tudiza to družbo.Nadaljevanje na 3. strani

4 | Vestnik | 25. novembra 2010 gospodarstvowww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siEstetika Onišak ima nove prostoreSodobna ordinacijaza estetske posegeObseg dela se je v treh letih poslovanja podvojilZaradi povečanega obsega dela, kise je v treh letih poslovanja podvojil,je ordinacija Estetika Onišak uredilanove prostore v hotelu Ajda v Termah3000 v Moravskih Toplicah. Naložbaje veljala 125 tisoč evrov, 60 tisoč zaureditev prostorov in toliko za nakupdodatnih aparatur, podjetje pa je v tanamen prejelo tudi 50 tisoč evrov denarjapo pomurskem razvojnem zakonu.Redno zaposleni sta dve osebi,pogodbeno pa dela še petindvajsetslovenskih zdravnikov različnih vejmedicine.Obseg dela se je povečal tako priambulantnih storitvah kot operativnihposegih, ki jih opravljajo v sodelovanjus Splošno bolnišnico MurskaSobota. »Estetika Onišak opravi letnosto petdeset estetskih korekcijnosov ali približno tretjino vseh lepotnihkorekcij nosov v Sloveniji. Ponjih smo tudi najbolj znani v Slovenijiin že tudi v tujini,« je povedal BorisOnišak, dr. med., spec. ORL in kirurgza obraz in vrat.Estetika Onišak je del PoliklinikeNobilis, saj so zaradi hitre rasti obsegastoritev morali ločiti estetskein medicinske storitve v dve različnidružbi. Poleg ambulantnih prostorovv Moravskih Toplicah jih imajo tudi vRadencih, Mariboru in Ljubljani. Obestetskih posegih, ki jih opravlja EstetikaOnišak, poliklinika Nobilis opravljajoše medicinske storitve, ki zajemajoambulantne preglede in posegeiz otorinolaringologije, ortopedije,nevrologije, akupunkture in terapijebolečine. Bolniki prihajajo večinomaiz Ljubljane in okolice, zaradi prepoznavnostiv lokalnem okolju pa nekajtudi iz Pomurja.Majda HorvatBoris Onišak: »Na začetku nihče ni verjel, češ kaj bo estetski kirurg počel vMurski Soboti, vendar smo prav z vztrajnostjo in kakovostjo uspeli in ljudiprepričali, da smo zaupanja vreden tim.«Fotografija Majda HorvatGradbeništvo Lendava v stečajuNov model načrtovanega stečajaPodjetje »kupili«, da so ga lahko spravili v stečajLendavsko podjetje GradbeništvoLendava je 1. oktobra dobilo novegalastnika, ki pa ga je čez mesec in polposlal v stečaj. Sodišče je sklep o stečajuobjavilo 16. novembra, zaradi prezadolženostipa je predlog zanj vložildolžnik sam. Zakaj je družba Gaga investiz skupine podjetij Krater v lastiMartina Odlazka lendavsko podjetjekupila, če ga je čez dober mesec spravilav stečaj? Očitno gre za novo praksonačrtovanega stečaja, v kateri imatako kot pred dvajsetimi leti odločilnovlogo spet banka oziroma banke,ki so s hipoteko »pogoltnile« celotnopremoženje podjetja.Stečaj je namreč potreben, da lahkoproizvodne zmogljivosti dobijo noveganajemnika in morebitnega kupca,presežni delavci delavske knjižice zodpovedjo zaposlitve, drugi pa novegadelodajalca, seveda z vmesnim postankompri stečajnem upravitelju oziromas prijavo na zavodu za zaposlovanju.Motodrom v Petišovcih spet aktualenProstorsko umeščanjeObjavljen sklep o spremembi prostorske ureditve –Javna razgrnitev štirinajstega decembraZ objavo stečajnega postopka družbeGradbeništvo Lendava je ostalo brezdela blizu 40 delavcev, res pa je, da jevodstvo še prej vsem izplačalo vse neizplačanein zaostale obveznosti.Štiri zidarje je še pred stečajemin zaradi izteka pogodbe o zaposlitviprevzela Komunala Lendava, kije prav tako člen v verigi povezanihpodjetij družine Odlazek, o tem, kolikojih bo še vzela pod svojo streho,pa bo odvisno od dogovorov s stečajnimupraviteljem – to je Leon BenigarTošič, ki lahko delavce za določen časskupaj z osnovnimi sredstvi tudi posoja– in pozneje z bankami kot izločitveniupniki, ki bodo za svoje premoženjetako morale iskati najemnikaoziroma kupca. Komunalo Lendavazanimajo predvsem zidarji in tesarjiin po besedah direktorja družbe JožetaKocona bi lahko sprejeli vsaj šeosem delavcev.M. H.Lendavska občina je začela pripravljatipodrobni prostorski načrt za motodromv Petišovcih, kjer je že zdaj stadionza spidvej. Pobudo zanj je dalaPetrolija, d. o. o., ki je že pred dvemaletoma predstavila obsežen načrt gradnješportno- turističnega kompleksav petišovskem rekreacijskem centru.Javna razgrnitev dopolnjenega osnutkasprememb in dopolnitev prostorskihsestavin dolgoročnega in srednjeročnegaplana občine bo od prvega do31. decembra, javna obravnava pa 14.decembra v veliki sejni sobi mestnehiše. Viktor Ketler, predstavnik Petrolije,je povedal, da zaradi nedeljivostiprojekta vlagatelji ostajajo pri prvotnemnačrtu, torej da bodo zgradilimotodrom za motociklistične dirkein nastanitvene zmogljivosti, kjer biopravljali tudi rehabilitacijske storitvepo poškodbah v motošportu, začasnopa so se odpovedali urejanju golfskegacentra, saj bi bilo treba zanj zagotovitipreveč zemljišč. Zagotovil je, davlagatelji mislijo resno in da tudi šenobeden ni odstopil od projekta, respa je, da je kriza, tako Ketler, nekolikospremenila načrtovan ritem.M. H.Za v o d Re p u b l i k e Sl o v e n i j e za zaposlovanjeNa Zavodu Republike Slovenije zazaposlovanje, OS Murska Sobotaje trenutno razpisanih več kot 60prostih delovnih mest. Delodajalciimajo največje potrebe vgostinstvu, proizvodnji mesa inmesnih izdelkov in storitvah.Najbolj iskani delavci v tem tednu:mesar – 10, osnovnošolska izobrazba– 10, kuhar – 6, natakar – 4, tehnikzdravstvene nege – 4, bolničar - negovalec– 2, strojni tehnik – 2.Iščejo se tudi:dipl. inž. strojništva (vs) – 1, inž. strojništva– 1, prof. defektologije – 1, univ.dipl. ekonomist – 1, univ. dipl. inž. arhitekture– 1, univ. dipl. inž. strojništva– 1, univ. dipl. inž. živilske tehnologije– 1.Več informacij o prostih delovnih mestihin seznam vseh aktualnih prostih delovnihmest z zahtevanimi pogoji za zaposlitevlahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ihter na internetni strani www.ess.gov.si.VESTNIK lahkokupite tudi na večinipošt v Pomurju.www.pomurje.siVišješolsko strokovno izobraževanjePremikanje kamenčkovDa bodo diplomanti ob koncu šolanjakonkurenčni in zanimivi za delodajalce»Goro premakne tisti, ki je začel s premikanjemkamenčkov,« pravi kitajskipregovor, ki ga je povzela ena od predavateljicna konferenci o kakovosti vvišjih strokovnih šolah, ki sta jo organiziralaEkonomska šola Murska Sobota– Višja strokovna šola in koordinatoraktivnosti dr. Branko Škafar.Kajti prizadevanje, da bi prepričalimlade, naj se ne vpisujejo tako množičnov gimnazijske in v nadaljevanjuv družboslovne programe študijain se raje odločajo za srednje in višjestrokovno izobraževanje, je prav zarespodobno premikanju kamenčkov.Še posebej, če se na sistemski ravnine naredi kaj veliko, da bi se mladepreusmerilo v strokovno usposabljanje.Zato je vsako prizadevanje višjihstrokovnih šole vredno pohvale. V taokvir spada tudi minula konferencao kakovosti, na kateri so se posvetilipartnerstvu kot pomoči pri dvigu kakovosti.Vsekakor pa bodo morali biti programiizobraževanja ne le kakovostni,kakor je poudaril Robert Grah, direktorPomurske gospodarske zbornice,ampak tudi vsebinsko bogati s praktičnimznanjem – torej ne le zvenečiin zanimivi zato, da pritegnejo mlade,ampak s tako vsebino, da bodo diplomantiob koncu šolanja konkurenčniin zanimivi za delodajalce. Zatopa morajo imeti že v času šolanja navoljo dovolj praktičnega usposabljanjain biti tesno povezani s podjetji,je v svoji predstavitvi praktičnega izobraževanjaštudentov Višje prometnešole Maribor poudarila mag. VanjaKajzer.Povedala je še: »Praktično izobraževanjeje pridobivanje novih znanj,omogoča socialni in osebnostni razvoj,hkrati je to priložnost za mentorje,da naredijo samoevalvacijo svojegadela. Vsak mentor obišče svojegaštudenta na delovnem mestu, tako daletno nenapovedano obiščemo okrog200 podjetij. Podjetje študenta, s katerimje zadovoljno, večkrat povabitudi k opravljanju počitniškega delaali mu po končanem šolanju celo ponudizaposlitev.« Zanimivo je, da sonjihovi študenti že pred uvedbo bolonjskegasistema (ki naj bi omogočilše več praktičnega dela) praktično izobraževanjevelikokrat uporabili kottemelj za pripravo diplomskega dela.Zato ne čudi, da je po statističnih podatkihdelež brezposelnih s končanovišješolsko strokovno izobrazbo najnižji.Bernarda B. PečekFundacija MarofPodelili tri nove štipendijePri izboru kandidatov so bili pomembni posebni dosežkiPred dnevi je na dvorcu Marof v Mačkovcihpotekala slavnostna podelitevštipendij Fundacije Marof. Prejeli so jihtrije mladi perspektivni pomurski študenti:Darija Cör, absolventka Fakulteteza kemijo in kemijsko tehnologijo,Miha Škalič, študent drugega letnikaBiotehniške fakultete, in Sanja Perčić,študentka tretjega letnika grške fakulteteBorgias Athens College of Fine Art.Znesek štipendije znaša 500 evrov mesečnoza študij v Sloveniji in 700 evrovmesečno za študij v tujini.Skupno je na fundacijo prispelo osemnajstvlog, od tega jih je petnajst izpolnjevalorazpisane pogoje. Do pridobitveštipendije so bili upravičeni študenti, kiso vpisani v najmanj drugi letnik univerzitetnegaštudija naravoslovno- tehniškesmeri, umetnostne akademije,glasbene ali upodabljajoče smeri, s povprečnooceno vsaj 8,5 in stalnim bivališčemv Pomurju. Pri izboru kandidatovso bili pomembni tudi posebni dosežkiv okviru že absolviranega časa študija.Fundacija Marof, katere ustanoviteljiso Skupina Panvita, Skupina SGP Pomgradin Regal GH, je podelila štipendiježe drugo študijsko leto.C. K.Dolinska kanalizacijaPrva cev v Beltincih decembraVrednost projekta znaša blizu 14 milijonov evrovV sklopu gradnje Dolinske kanalizacijeje pogodbo o začetku del podpisala tudiobčina Beltinci. Gradnja kanalizacije inčistilne naprave, ki jo bo opravilo podjetjeSGP Pomgrad, zajema vsa naselja.Odpadna voda bo speljana po ceveh vzaprtem sistemu v čistilno napravo, kibo v Melincih. Predvidena skupna dolžinaprimarnih vodov bo 37 kilometrov,naprava pa bo mehansko-biološkegatipa z zmogljivostjo 15.000 PE. Nova čistilnanaprava bo omogočala čiščenjekomunalne vode za 8.650 prebivalcev.J. V.

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sioglas25. novembra 2010 | Vestnik | 5

6 | Vestnik | 25. novembra 2010 lokaliziranowww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sipobirkiK Lotmerškemu razvojnemu partnerstvu pristopila še SLSLjudsko-modra kadrovska elitaiz Murske Sobote je imelav intenzivni obdelavi in naposebnem seminarju o vzgojiotrok člane sveta beltinskegavrtca. Kar sedem od devetihso prepričali, da je izbornove ravnateljice iz urbanegasoboškega primestnega okoljaključen za urbanizacijo beltinskemladeži. Ko so za ta ozadjaizvedeli domačini in tudi to, daomenjeni eliti pomaga največjiljudski poštenjak, so ukrepali inrazmerje sil v svetu spremenili vkorist sedanje ravnateljice.Za znamenito laguno nekdanjebeltinske čistilne naprave, ki je žekulturno-umetniški spomenik, jepokazala velik interes lendavskabioplinarna. V njej želijo skladiščitizemeljski plin za potrebeproizvodnje bioplina. Načelnihzadržkov ni, pogoj pa je, da sipridobijo ustrezno soglasje zaracionalno ravnanje z naravno,kulturno in tehnično dediščino.Do komisije na izredni sejiDamjan Bogdan: »Socialni demokrati ne moremo podpreti predloga, ki ni v skladu s poslovnikom.«Po neuspešnem poskusu imenovanjakomisije za mandatna vprašanja, volitvein imenovanja na konstitutivni sejije to ljutomerskemu občinskemu svetuuspelo na izredni seji. Čeprav je županjaZa trdno partnerstvo še podpis Alojza Štiha (SLS)Olga Karba v komisijo po novem predlagalapredstavnika številčno najmočnejšestranke DeSus, Jožeta Klemenčiča, ki jenadomestil Damjana Bogdana (SD), se jeglasovanje vendarle izšlo z dvanajst za indevet proti sklepu, torej natanko po delitvičlanov občinskega sveta glede na sklenjenoprleško razvojno partnerstvo.Sporazum o ustanovitvi Lotmerškegarazvojnega partnerstva je Olga KarbaFotografija Majda Horvatpodpisala še kot kandidatka za županjoz strankami Liberalno demokracijo Slovenije,NSi – Novo Slovenijo, Slovenskodemokratsko stranko, Zares – nova politika,Zeleno Koalicijo ter listama MladaPrlekija in To je prava lista, partnerji paso se po izredni seji zbrali še na podpisuaneksa k sporazumu, saj je pristopilatudi Slovenska ljudska stranka. Podpisalasta ga županja Olga Karba in predsednikljutomerskega občinskega odboraSLS Alojz Štih.Damjan Bogdan (SD), ki je dobil nakonstitutivni seji, na kateri so glasovalio posameznih predlaganih članih, obTihomirju Babiču podporo večine prisotnihčlanov občinskega sveta, pa jena izredni seji opozoril na nepravilnostipri imenovanju komisije za mandatnavprašanja, volitve in imenovanja naizredni seji. »Socialni demokrati ne moremopodpreti predloga, ki ni sestavljenv skladu s poslovnikom občinskega sveta… Tako bomo v primeru, da se danessprejme predlog, ki po našem mnenju niv skladu s pravili, uporabili vsa pravnasredstva. Odločitev o tem, ali je naša interpretacijaposlovnika pravilna, bomoprepustili pristojnemu sodišču. Vse navzočeopozarjam na pravne posledice, česodišče pritrdi naši interpretaciji,« je šeprebral. Povedal je tudi, da je predlog zasestavo komisije, ki so ga sami predstavilina prvi seji, pošten, ker da upoštevavolilne rezultate.Majda HorvatpaberkiV Murski Soboti so dobili političniveljaki posebna navodila za to,kako skrbeti za javno dobroin dobro vseh občanov. V tehnavodilih naj bi bilo strogodoločeno, kateri politični barvije kateri del javnega interesablizu in ji bo dana skrb za ta deljavnega dobrega. Za kapitalskojavno dobro naj bi skrbel zbormodrecev. Sicer pa ni znano,kako se bo zgodba izšla, saj jebila na sestanku, ko se je govoriloo skrbniških pravicah, večinapotencialnih skrbnikov postavljenapred vrata.Različni klubi s poslanstvompomoči vsem, ki jo potrebujejo,se po glasu ljudstva vse boljspreminjajo v snobovstvo innapuh. Prava pomoč se namrečdeli med ljudmi, ko posameznikidenimo hodijo kuhat delavcemVegrada in delavcem drugihpodobnih obubožanih podjetij.Profesionalni nogomet vPomurju očitno vse bolj dobivarazsežnosti, ki so bile še prednekaj leti nepredstavljive. Edenod sodnikov, ki velja celo zaenega od najboljših v Sloveniji,mora večkrat v nočnih urah delatikot varnostnik v mladinskemklubu. Vendar pa to niti ni večtako presenetljivo, saj je enakopot pred njim že ubral eden odnajboljših pomurskih vratarjev.Glavno je, da žarometi svetijo.Pa še to ne povsod.Puconski občinski svet potrdil vsa imenovanja v odboreKmetijstvu enaka sredstva kot laniV prihodnje bodo morali razmišljati predvsem o posledicah naravnih nesrečRadgonska občina v peto mandatno obdobjeMed deset najuspešnejših slovenskih občinNadaljevali bodo urejanje industrijskih in obrtnih conŽupan Gornje Radgone Anton Kampušpravi, da ima občina dobro zastavljeno razvojnovizijo in dobre možnosti za to, dado konca tega mandatnega obdobja postaneena od desetih najuspešnejših občinv Sloveniji. Programi posameznih strankpred lokalnimi volitvami so se prekrivali,zato bi jih z voljo in prizadevanji vseh lahkotudi uspešno uresničili. Skupni interesiin zastavljeni cilji občine morajo dobitipodporo tako koalicijskih kot opozicijskihstrank, in če želijo, da bo občina napredovala,ni časa za politične razprtije.Med prednostnimi nalogami župani naprvo mesto tudi v prihodnje postavljajoodpiranje novih delovnih mest, zato bodonadaljevali urejanje industrijskih in obrtnihcon, kamor želijo privabiti čim večinvestitorjev tudi z drugih slovenskih območij.V industrijsko cono bodo preseliliželezniško postajo in tam zgradili noveprostore za njene potrebe, nadaljevaliObčinski svet Občine Puconci se je vosmih dneh sestal že dvakrat in polegustanovne seje v novem mandatu preddnevi potrdil tudi imenovanje predsednikovin članov delovnih teles občinskegasveta in organov občine. Med dvanajstimiodbori, kolikor so jih oblikovali, ima enovečjih vlog prav gotovo Odbor za kmetijstvoin razvoj podeželja, katerega bo žetretji mandat vodil Boris Vlaj.Kot pravi Vlaj, še vedno veljajo za enonajbolj kmetijskih občin v Pomurju. Pretežnose ljudje na kmetijah ukvarjajo spoljedelstvom, medtem ko živinorejav zadnjih letih, tako kot v večini drugihobčinah, upada. Do sedaj je občinaspodbujala kmetijstvo z različnimi ukrepi.Tako je in še vedno med drugim sofinanciranakup kmetijskih strojev, za karje na primer v letu 2010 namenjenih sedemdesettisoč evrov. Prav tako sofinancirajosredstva za ohranjanje godnostital, to je za nakup apnenca ter za analizozemlje in gnojilne načrte, za kar skupajnamenjajo več kot trideset tisoč evrov.Pred leti pa so imeli tudi programe sofinanciranjanakupa plemenskih telic insvinj ter sofinanciranje pri prvih osemenitvah,vendar je država to prepovedala,zato je program ukinjen.Kot dodaja Vlaj tudi njih v zadnjih letihpoleg splošne krize v kmetijstvu tarejopredvsem naravne nesreče, kot sosuša, toča in obilno deževje. Prav slednjebodo gradnjo kanalizacijskega omrežjain centralne čistilne naprave ter že začetoplinifikacijo, posebno skrb pa bodo še naprejnamenjali oskrbi s pitno vodo. Omenjajoše ravnanje z odpadki, ki jih bodoodlagali v Puconcih, v občini pa bodo zanjeuredili zbirni center. Nadaljevali bodourejanje Lisjakove struge, na področjušporta in rekreacije bodo uredili športnicenter na Tratah, kjer bodo ob športnihigriščih zgradili tribune in druge športneobjekte, za športno udejstvovanje pabodo zagotovili primerne možnosti tudina podeželju. V naseljih občine načrtujejoureditev javne razsvetljave, na območjuSpodnje Ščavnice in Negove bodo usposobiliširokopasovno omrežje, za kar so seže prijavili na razpis za potrebna sredstva,v občini pa bodo po sprejetem programunadaljevali tudi modernizacijo cest.Posebna skrb bo veljala zagotovitviustreznih prostorov za mlade, saj jih tije zelo neugodno, saj je specifičnost njihovihobdelovalnih površin ta, da je prstilovnata, kar pomeni slabo prepustnostvode in posledično propadanje pridelkater zamujanje pri pospravljanju pridelkain obdelovanju polj. Prav to so problemi,o katerih bo treba razmišljati v prihodnje.Kljub temu se pri njih zaenkratše ne ubadajo z zaraščanjem kmetijskihpovršin, saj ljudje še obdelujejo zemljo.Ker občinskega proračuna za leto 2011še ni, lahko Vlaj le ocenjuje, da bo takokot letos tudi naslednje leto za kmetijstvonamenjenih okrog sto tisoč evrov vokviru omenjenih programov sofinanciranja.C. K.zdaj nimajo, poskrbeli pa bodo tudi zaustrezne pogoje za delovanje društev, kijim bodo predali dosedanje prostore šoleza otroke s prilagojenim programom. Zapotrebe predšolske vzgoje bodo uredilinov vrtec v Črešnjevcih, za potrebe starostnikovpa bodo poskrbeli za pomočna domu. Ob razvoju kulturnih dejavnostiter skrbi za obnovo kulturnih spomenikovin kulturne dediščine imajo v občinivse možnosti za razvoj turizma, kise zdaj razvija v pravo smer, povezati pamorajo vse, ki se z njim ukvarjajo. Nadaljevalase bo obnova Negovskega graduin gradu v Gornji Radgoni, eden odvečjih projektov pa je ureditev mejnegaobmočja ob mostu, nabrežja reke Murein starega dela mesta, ki je skupni projektobeh sosednjih držav, zanj pa imajov evropskem proračunu že zagotovljenapotrebna sredstva.Ludvik KovačSv. Jurij ob ŠčavniciSvetnikizavrniližupanovpredlogV ospredju svetniškaskupina SLS na čelu zAntonom KlemenčičemTudi v občini Sveti Jurij ob Ščavnicise je na konstitutivni seji občinskegasveta zapletlo pri imenovanju mandatnekomisije. Potem ko je Anton Slanana lokalnih volitvah dobil od občanovzaupanje še za tretji županski mandat,je na omenjeni seji predlagal sestavovolilne komisije - neodvisni svetnikSimon Šipek, Anton Klemenčič izvrst SLS in Marjan Kraner (SMS), čemurje sledilo presenečenje. Večinaod 11 izvoljenih svetnikov ni podprlažupanovega predloga, ampak predlognovoustanovljene svetniške skupineSlovenske ljudske stranke na čelu zAntonom Klemenčičem. Poleg njegasta bila v omenjeno komisijo izvoljenaše Miroslav Petrovič (SLS) in IvanFras, neodvisni svetnik. Zanimivo je,da bodo ti trije svetniki tvorili tudikomisijo za mandatna vprašanja, volitvein imenovanja.Še pred tem pa se na seji občinskegasveta razvnela burna razprava, ki napoveduje,da se v občini obeta vročapolitična jesen in razčiščevanje nekaterihzadev. Čeprav nekateri zatrjujejo,da je Sveti Jurij ob Ščavnici premajhnaobčina, da bi se šli strankarsko merjenjemoči, so očitno že zdaj stopiliv ospredje strankarska pripadnost instare zamere, česar v minulem mandatnemobdobju ni bilo zaznati.Milan Jerše

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.silokaliziranoTudi od športnih pedagogov je odvisno, kako otroci sprejemajo športno dejavnost25. novembra 2010 | Vestnik | 7Spet aktivni in rekreativni odmori?Za navajanje otrok na zdrav življenjski slog bi potrebovali še več dejavnosti v osnovnih in srednjih šolah in ne le en triletni programŠportni pedagogi Slovenije so se minuliteden že petič v 23. letih organiziranjamednarodnih posvetov zbrali v Pomurju.V treh dneh je okrog sto udeležencevprisluhnilo zanimivim predavanjemŠportna dejavnost v šolah bi morala biti otrokom predvsem v užitek in sprostitev,pa tudi navajanje na redno športno aktivnost skozi vse življenje.Fotografija Darinka KnapičMitko Nasevski,predsednik Društvašportnih pedagogovPomurja, je opozoril naproblem premajhnegazaposlovanja mladihšportnih pedagogov, sajse v času vse manjšegaštevila otrok v šolahna splošno zmanjšujetudi število zaposlenihv šolstvu – najprej napodročju športa.in predstavitvi primerov dobrih praksšportne vzgoje v osnovnih in srednjihšolah, gostili pa so tudi predavatelja izHrvaške in Italije. Na četrtkovi slovesnostis kulturnim programom so podelilitudi osem priznanj Zveze društevšportnih pedagogov Slovenije in prejemnicaiz Pomurja je Anica Djordjevič izOŠ I Murska Sobota. Društvo športnihpedagogov Pomurja pa je za vzorno organiziranošolsko športno dejavnost inmednarodno sodelovanje podelilo priznanjeOsnovni šoli Kuzma.Predsednik Zveze društev športnihpedagogov Slovenije Marjan Plavčakje pojasnil, da sta bili na letošnjemposveta dve vodilni temi, in siceršportna vzgoja v srednješolskih programihin šport v vlogi krepitve zdravegaživljenjskega sloga. V program,ki uvaja dodatne ure športne aktivnostiv podaljšanem bivanju in je sofinancirans sredstvi države, je vključenihokrog 100 šol v Sloveniji, mnogepa so v ta namen najele tudi kvalificiranešportne pedagoge; 15 odstotkovteh šol prihaja iz Pomurja. Drugešole pa poskušajo po besedah Plavčkav obstoječem programu narediti čimveč za razvijanje zdravega življenjskegasloga. Uvodni predavatelj Miloš Tuliz Znanstvenega liceja Franceta Prešernaiz Trsta je primerjal športnovzgojo v slovenskem in italijanskemšolskem sistemu. Ugotovil je, da smopo možnostih in kakovosti dela povseh podatkih v Sloveniji na boljšem,toda primerjati se moramo z razvitejšimievropskimi državami in si predvsemprizadevati, da se razmere ne biposlabšale. Drugo uvodno predavanjepa je bilo namenjeno poškodbam slo-Fotografija Nataša Juhnov»Zame je cilj, naučitiotroka, da se znaukvarjati s športom …«Anica Djordjevič iz OŠ I MurskaSobota, dobitnica najvišjegadruštvenega priznanja za izrednezasluge na področju športne vzgojein športa v Sloveniji, je povedala:»Že dolga leta delam kot športnapedagoginja in mi ni žal. Uživam vtem delu. Res je, da so danes otrociprecej drugačni kot nekoč, zdaj sobolj zaležani, več časa preživijo predračunalnikom in potrebno je velikoveč motivacije, da jih pritegneš kaktivnosti. Toda otroci želijo povečatisvoje sposobnosti, svojo kondicijo,motoričnost, gibljivost. Jaz jim priurah veliko govorim in polagamna srce, da to delajo predvsem zasebe, da to ni le za tisto oceno, kajtizame je cilj naučiti otroka, da se znaukvarjati s športom, da je športno inrekreacijsko aktiven vse življenje. Prinas je športna dejavnost zelo pestrain prav to je glavni vzrok, da smo zdajže več let zaporedoma najbolj športnašola v občini.«venskih osnovnošolcev in srednješolcevpri športni vzgoji, zanimive pa sotudi analize opravičevanja pri športnivzgoji nekoč in danes, primerjava pozornostiučencev, ki imajo aktivni odmor,z učenci, ki ga nimajo, o učiteljušportne vzgoje kot vzoru zdrave osebnosti,o gibalno manj kompetentnihotrocih v začetnih letih šolanja idr.Bernarda B. PečekV Dokležovju o pomenu reke Mure in tujerodnih rastlinahBotanični vrtovi ob MuriZaradi obvarovanja Mure pred načrti kapitala bi morali čim prejzačeti graditi pomurski vodovod in nova vodna zajetja ob MuriŽeljko Blažeka, IEI Maribor, jepredstavil načrtovano novo vodnozajetje v Dokležovju.»Kaj se bo zgodilo z dokležovskimvodnim zajetjem v primeru poplav?To območje bi morali čim prej zavarovati.Vemo tudi, da so v gramoznejame v obmurski šumi dolga desetletjaljudje vozili odpadke,« je bil konkretenpredsednik KS Dokležovje SimonHorvat na zelo dobro obiskanivečerni lokalni delavnici v kulturnemdomu v Dokležovju, ki jo je sklicalaLidija Globevnik z Inštituta za vodeRepublike Slovenije in vodja projektaBiomura. Tudi Dominika Györekaje zanimalo, kako je z izvedbo največjegapomurskega projekta oskrbe zvodo in s tem gradnjo novega vodnegazajetja v Dokležovju.Vprašanja je spodbudilo predhodnopredavanje Željka Blažeke z Inštitutaza ekološki inženiring iz Maribora, kije sodeloval pri pripravi načrtov VodooskrbaPomurja. Njegova naloga jebila pripraviti strokovne podlage zazagotovitev stalnih in dovolj varnihvodnih virov za pomurski vodovod,eno od novih vodnih zajetij pa bo tudiv obmurskem pasu pri Dokležovju.Vodno zajetje bo znotraj poplavnegapasu, po dosedanjih izkušnjah izKroga pa se poplav ni treba bati; čistilnanaprava za vodo bo narejenana »suhem«, torej za nasipom. Kerpa gre za povsem novo gradnjo in nezgolj poglobitev zajetja kot drugod,so potrebne dodatne raziskave, zatose bo vodovod prav gotovo začel graditiprej kot zajetje. Oboje pa bi bilosmiselno graditi čim prej, je opozorilaGlobevnikova, kajti: »Ni alternative,da bi si nekdo lahko dovolil uničenjeosnovnih vodnih virov, kajtioskrba z vodo spada med prioritetnerabe vode, vse drugo je sekundarnegapomena.« Blažeka pa je opozoril vseprisotne, predvsem župane, naj preverijo,ali so vsi ti načrti in predlogiza rezervacijo prostora za vodovod inzajetja upoštevani pri pripravi občinskihprostorskih načrtov.Dr. Boštjana Žajdela z RRA Mura paje opozorila na naravno in kulturnoFotografija Bernarda B. Pečekvrednoto reke Mure. Pri proučevanjupomena reke Mure pozabljamo,da nima le izjemnega pomena zaradipestrosti rastlinstva in živalstva,ampak tudi zaradi kulturne dediščine.Pokrajina in ljudje namreč stoletjasobivajo z reko Muro, zaradi tegase je razvila posebna kulturno-etnološkadediščina, pa tudi posebno dojemanjein odnos do reke. Spoznanja,ki so jih pridobili s pomočjo projektaTransEcoNet, bodo prenesli tudi napomurske osnovnošolce.Večina gradnje drče v strugi rekeMure pri Vučji vasi je kljub deževnemuvremenu že končana, po besedahGlobevnikove bo dotok vode spuščennajprej v rokav na prleški strani,nato pa še na prekmurski strani(na tem območju so lani ponovnoodkrili bobre). Od lokacije prve infotočkev Sp. Krapju do priveza brodačez reku Muro, ki povezuje prleškostran z Melinci, je urejena 2200metrov dolga odlična učna pot (opremljenaje z informativnimi tablami)z naslovom Od mrtvic do reke. Pravmrtvice so najbolj žive, saj ponujajozavetje številnim živalskim vrstam inso pravi botanični vrtovi ob Muri. Dr.Gregor Božič pa je s svojim predavanjemopozoril na žlezasto nedotiko,tujerodno rastlino, ki je prišla k namiz Indije preko Anglije in ki zaradi hitregarazmnoževanja in močnega vonja,ki pritegne čebele, najbolj ogrožapestrost v obmurskem svetu.Bernarda B. PečekŠolski sklad DOŠ I LendavaDragocena dejavnost šoleSkrb za delovanje šolskega sklada naj bonaloga vseh: zaposlenih, učencev in starševLendavska prva šola je že v šolskem letu2009/10 ustanovila šolski sklad, s katerimpodpirajo dodatno vzgojno- izobraževalnodejavnost na šoli. Do konca lanskegaleta so zbrali čez 5600 evrov, največ odtega s prostovoljnimi prispevki starševin učiteljev, nato s sponzorji, donatorjipa tudi s prodajo izdelkov na božičnembazarju. Zbrani denar so porabili za nakupdveh računalnikov, organizacijo izletaučencev, ki so prejeli srebrna in zlatapriznanja, sofinancirali so ogled akvarijav Piranu in del stroškov udeležencemšole v naravi, del prevoznih stroškov udeležencevzimske šole v naravi idr. V temšolskem letu želijo prav tako pomagatiučencem, da se bodo lahko vsi udeležilidodatnih obšolskih dejavnosti, poleg tegapa bi radi kupili športno opremo za telovadniciv podružnični šoli v Gaberju in venoti prvega razreda v Tomšičevi ulici.»Zavzemamo se za enakost med vsemiudeleženci učnega procesa in šolskisklad je eden od dejavnikov, ki to omogoča.Upamo, da bo naš trud obrodil sadovein da bo postal šolski sklad ena oddragocenih dejavnosti šole. Želimo, dabi vsi začutili, kako potrebno je delovanješolskega sklada in kako pomembnoposlanstvo opravlja,« je poudarila ravnateljicaDOŠ I Lendava Tatjana Sabo.B. B. P.Novembrsko soboto so starši in učenci DOŠ I Lendava v okviru tehniškega dnevapripravljali izdelke za Novoletni bazar. Izkupiček bo namenjen šolskemu skladu.Fotografija Arhiv DOŠ I Lendava

8 | Vestnik | 25. novembra 2010 kulturawww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siPublikacije galerij in muzejevNarodni muzej Slovenije je pripravil drugi muzejski knjižni sejem, kjerse je s svojo knjižno produkcijo zadnjih treh let predstavilo 39 slovenskihmuzejev in galerij. Galerija Murska Sobota je predstavila petnajstizdaj in katalogov, Pokrajinski muzej Murska Sobota pa devet. Knjižnepublikacije, ki jih že leta izdajata ti kulturni instituciji, pa bodo domačipubliki predstavili v okviru vseslovenskega kulturnega dneva Ta veselidan kulture 3. decembra na soboškem Trgu kulture.Kdo se resnično zanima za ljudsko glasbo?Zanimivo multimedijsko razstavo Od ust do knjige, ki govori o slovenski ljudskipesmi, v Raziskovalnem centru ZRC SAZU na Petanjcih si je ogledala lepeščica. Razstava, ki je ponujala tudi prvi posnetek slovenske ljudske pesminasploh – Marko skače iz leta 1898 –, ni pritegnila učiteljev glasbe iz pomurskihšol, čeprav je ljudska glasba del učne snovi, ne profesorjev glasbeglasbenih šol, prav tako ne številnih posameznikov, ki se z ljudsko pesmijoukvarjajo. Pa tak poudarek znamo pri nas dajati ljudski pesmi!Simfonija MaukovePianistka in komponistka TinaMauko, rojena v Murski Soboti,ki je lani osvojila študentsko Prešernovonagrado, je v nedeljo vljubljanskem hotelu Union predstavilasvoj opus in aktualno simfoničnopesnitev Anna Ahmatova.Le kdo bi si mislil, da čas tako hitro beži?Dvajset let Marko bandeVeliki koncert v polni lendavski dvoraniMiklošičevi dnevi 2010Z zavestjo o slovenstvuv globalizacijske proceseJezikoslovci nekoč z ljubeznijo skrbeli za strokovno terminologijo,danes pa vse bolj prevladuje angleščinaMarko banda je z velikim finalom proslavila svojo dvajsetletnico delovanja.Le kdo bi si mislil, da ima naš novinarskikolega Boštjan Rous za sabo že toliko let?Let glasbenega delovanja, da ne bo pomote,ne let življenja. Takšne in podobne misliso se nam podile po glavi, pa tudi marsikateremuobiskovalcu v polno zasedenigledališki in koncertni dvorani v Lendaviob spremljanju velikega koncerta Markobande ob njeni dvajsetletnici delovanja.Človek se še spomni začetkov igranja Markobande, sedaj pa je za njimi že obdobje,ki ga marsikatera druga glasbena skupinane dočaka. Tako dolgo vzdržijo skupaj lenajvztrajnejši in tisti, ki jim glasba zaresveliko pomeni. Čeprav je res, da sedanjazasedba Marko bande ni čisto takšna, kotje bila ob začetku. Violinist Miha Kavaš jebil na primer star komaj tri leta, ko so nekateriže igrali v skupini. Sedaj je že nekajčasa polnopravni član »bande«, takokot so to klarinetist Željko Ritlop, cimbalistAndi Sobočan, kontrabasist Slavko Petek,seveda Boštjan Rous kot še en klarinetistter redna »občasna« člana (da, tudi toobstaja) Samo Budna na violini in TomažRauch z violo. Boštjan rad poudarja, da jeMarko banda pred dvajsetimi leti pravzapravnastala iz beltinske folklorne skupinein potem zaživela samosvoje življenje. Melodijeje povzemala po ustvarjalcih prekmurskeljudske glasbe – Kocipru in Baranjioziroma Beltinski bandi, pa tudi od BorisaŽalika, po katerem je celo poimenovalaeno pesem. V svojem dosedanjem ustvarjanjuje izdala Marko banda dve zgoščenki,Marko banda n. 1 leta 1997 in Vöra bije leta2008, in eno kaseto. Kot originalna predstavnicaizvirne prekmurske ljudske glasbeje trikrat gostovala na festivalu EBU vItaliji, Grčiji in Portorožu. V svoji biografijigostovanj po številnih deželah pa imatudi dve precej oddaljeni turneji, in sicerpo Južni Ameriki (Argentina, Urugvaj) inJaponski. Zaradi številnih gostovanj so seseveda spletle tudi vezi z glasbeniki z drugihpodročij, tako glasbenih kot zemljepisnih,tako da postaja glasba Marko bandetudi vse bolj prežeta z melosom Češke,Madžarske, Vojvodine … Kar se je tudi slišaloin videlo na več kot dveurnem koncertuv Lendavi, kjer so kot gostje nastopilidružinski člani, zbrani v češki skupiniJaro, pevki Regina (oz. Pupa, kot se je imenovalav zgodnjem obdobju svoje pevskekariere) in Bogdana Herman, harmonikarMatej Smej ter beltinska folklorna skupina.Občinstvo pa je jasno pokazalo, kaj simisli o glasbi Marko bande, ki je kronološkopredstavila večji del svojega repertoarja.Člani kar niso in niso mogli z odra, sajso ljudje zahtevali še in še … »Dobimo se obnaši tridesetletnici,« je že napovedal Boštjan.In takrat boste dobili še več, ljudje.T. K.Fotografija Tomo KölešNa Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomerželijo ohranjati spomin na velikega jezikoslovca,po katerem šola nosi ime, zatopripravljajo Miklošičeve dneve. Letos soposvečeni tudi jezikoslovcu Stanku Vrazu,saj mineva 200 let od njegovega rojstva,in temi Blizu/preblizu skupaj, vokviru katere želijo spoznavati, kako ses preteklostjo, ki jo nosimo s sabo, znajdemov globalizacijskih procesih.V uvodnem predavanju je sociologin esejist Peter Kovačič Peršin spregovorilo ohranjanju slovenske identitete,temi, ki jo je prvi načel Dušan Pirjevecleta 1978. Tudi danes v samostojni državise spoprijemamo z vrsto dilem, kiso povezane z nacionalno in narodnostnoidentiteto, odgovore na ta vprašanjapa je iskal v svoji knjigi Vrnitev kItaki, za katero je prejel Rožančevo nagrado.»Potrebno bo pogumno na potglobalizacijskega procesa, vendar moramoohraniti zavest in zvestobo istovetnostido kulture, do svojega jezika,saj se bomo le tako lahko ohranili kotslovenski narod,« pravi.Glede na to, da so Miklošičevi dneviposvečeni jezikoslovcu, ki je dal posebenpoudarek jeziku in jezikovni identiteti,saj smo se ravno na temelju jezikain lastne kulture formirali kot narod, ješe dejal: »S kakšno ljubeznijo so nekočjezikoslovci gradili strokovno in znanstvenoterminologijo v slovenskem jeziku,danes pa prevladuje angleška terminologija!Ko v strokovnem jezikupopušča, potem jezik krni.« Opozoril ješe na pomembno dejstvo, da se le s slo-V plenarnem deluso sodelovalidr. Matej Mertik,dr. Miran Puconjain Peter KovačičPeršin.venskim jezikom težko uveljaviš v podjetjuna Slovenskem, prav tako slovenščinani dovolj na visokošolskem študijuali v znanosti.Dr. Miran Puconja, profesor z GimnazijeFranca Miklošiča, pa je v svojem predavanjuopozoril na povezovalno vlogoStanka Vraza, ki se je spogledoval z ilirizmom.To je bil tudi čas, ko sta se priSlovencih prebujala narodnostni duh inželja po skupni ideji, vendar so bili pogledi,kako in v kakšni državi želimo Slovenciživeti, precej različni. Medtem koje France Prešeren težil k nacionalni individualnosti,je Vraz želel povezati vseslovanske narode, ne le slovenski narod.Bolj odprto so njegovo pobudo sprejeliHrvati.Leta 1842 je začel izdajati Almanah, kije bil vseslovanske in multijezikovne narave,avtorji iz slovanskih dežel pa so pisalio jeziku, kulturi, narodopisnem gradivuv svojem maternem jeziku. V svojitežnji po panslovanstvu je tudi sam bogatilmaterni jezik z željo širiti univerzalnoslovansko kulturo, ki bi bila konkurencapangermanski ideji, končuje dr.Puconja.Nekdanji dijak ljutomerske gimnazijedr. Matej Mertik, danes profesor računalništvana Fakulteti za informacijskeštudije Novo mesto in glasbenik, pa jepredstavil študijsko potovanje na Norveškoin raziskovalni projekt Svetovnaopera, v okviru katerega bi glasbeniki zrazličnih koncev sveta in priznanih glasbenihhiš skupaj muzicirali.A. Nana Rituper RodežBienale slik malega formata Ljutomer 2010Odprtje razstave likovnih del udeležencevVelika nagrada za Andrejo RepnikFotografija A. Nana Rituper RodežDonacija knjig Ministrstva za kulturoZ grenkim priokusomGlavnanagrajenkaAndreja Repnikje odbrzelanovim čestitkamnaproti.Trem pomurskim knjižnicam po 45 knjigTrem osrednjim splošnim pomurskimknjižnicam v Murski Soboti, Gornji Radgoniin Lendavi je Ministrstvo za kulturoob dnevu splošnih knjižnic podelilo knjižnodonacijo. Vsaka je prejela po 45 knjigmladinske in otroške literature ter delaza odrasle, v glavnem domačih avtorjev,nekaj pa je tujih prevodov. Slovesnost, koje ministrica za kulturo Majda Širca predaladonacije šestim slovenskim knjižnicam,od tega trem v Pomurju, pa je imelatudi grenak priokus. Donacijo so namrečprejele tiste slovenske splošne knjižnice,ki delajo v okolju, kjer je več kot šestnajstodstotkov brezposelnih.Knjižnice pa so s svojo mrežo pogostonajbolj dostopen kulturni hram pri nas,saj si je Slovenija v minulih letih prizadevala,da so enakomerno porazdeljene povsej državi. »S tem se slovenski narod bogatiin dobiva krila,« dodaja Širca. Iz podatkovrazberemo, da si pol milijona Slovencev,uporabnikov knjižničnega gradiva,letno izposodi 28 milijonov enot gradiva,kar je 12 na prebivalca. Se pa v knjižnicahna lokalni ravni ukvarjajo z drugačnimitežavami. Glede na to, da ministrica niimela časa za pogovore z direktorji, jo jeJože Vugrinec, direktor Pokrajinske in študijskeknjižnice Murska Sobota, kar povabilna obisk. Želi jo opozoriti, da zgradbaše vedno ni do konca opremljena in da seubadajo s težavami sofinanciranja občin,čeprav je danes sofinanciranje veliko boljše,kot je bilo pred leti. S tem se je strinjalatudi Žužana Žoldoš, direktorica Osrednjeknjižnice v Lendavi, ki ima v sedmih občinahdvanajst mest za izposojo. Dodaja paše, da je žal sredstev vedno premalo, da binakupili vse gradivo, ki ga potrebujejo insi ga želijo.A. N. R. R.Fotografiji Tomo KölešV galeriji Anteja Trstenjaka v Ljutomeruso minuli petek zvečer pred velikimštevilom obiskovalcev odprli razstavo likovnihdel udeležencev in nagrajencevletošnjega bienala slik malega formata,ki je potekal v tem prleškem mestu. Toje bil že 6. tovrstni bienale, ki ga je razpisalaSplošna knjižnica Ljutomer, Območnaenota Galerija za avtorje, ki ustvarjajolikovna dela v manjših dimenzijah.Tehnika, motiv, število slik – vse to jebilo prepuščeno domišljiji in ustvarjalnostiposameznega likovnika, le dela najbi bila novejšega datuma in širši javnostidoslej manj znana. Kljub temu je bilodziv umetnikov precej dober, saj se jihje prijavilo 63 s 102 likovnima deloma.Novost je bila letos tudi v tem, da so seprijavili tudi avtorji iz tujine, kar je dalobienalu še dodatni pečat. Poslana delaje pregledala likovna komisija v sestaviDejan Prša (umetnostni zgodovinariz Ljubljane), Vladimir Potočnik st. (akademskislikar iz Ljutomera) in Silva Kosi(direktorica Splošne knjižnice Ljutomer)ter za razstavo izbrala 53 del, med njimitudi pet nominiranih za nagrade. Nagrajenceje na otvoritvi razglasil vodja galerijeSrečko Pavličič. Veliko nagrado bienalaje dobila Andreja Repnik iz MakolVelika nagrada bienala: slika Skozi njo(svinčnik, tuš, akril, platno), avtoricaAndreja Repnikza delo Skozi njo, malo nagrado je prejelBrane Širca, prav tako iz Ljubljane,za delo Nataša, medtem ko si je plaketobienala zaslužila Milena Kofalt iz Celja(sicer po rodu Belokranjka) za delo Breznaslova (diptih). Odkupni nagradi donatorjevsta dobila Ljuban Šega iz Celja zadelo Brez naslova in Gregor Pratnekeriz Maribora za delo Jesen. Razstavo, kibo na ogled še ves december, je odprlanova ljutomerska županja mag. OlgaKarba, v kulturnem programu pa je nastopilCvenski oktet pod vodstvom TihomirjaBabiča.T. K.

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sikronika25. novembra 2010 | Vestnik | 9Kriminalisti v NK NaftaSlovenci po sledehNemcev in HrvatovPogovori tako z nogometaši kot z ljudmi iz vodstva kluba»Že večkrat je bilo v medijih zapisanoo nameščanju tekem, vendar sedo zdaj ni zgodilo še nič. Vedno se lenekaj govori in natolcuje, nikoli pa ninobenih dokazov. V klubu bi bili zeloveseli, če bi lahko kdo, mislim tudi nadržavne organe, postregel s kakšnimikonkretnimi dejstvi,« je poleti natemo domnevno prirejenih rezultatovedinega pomurskega prvoligaša govorilMihael Dominko, zdaj že odstopljenidirektor lendavskih nogometašev.Sodeč po obisku njihovega treningasredi minulega tedna policijski preiskovalciočitno razpolagajo z očitkine nosi več barv lendavskega kluba.»Slovenski kriminalisti so zbirali obvestilain opravili posamezna preiskovalnadejanja na območju več policijskihuprav, povezana z domnevnimiTežka nalogaEna od tekem Nafte se je sicer vpreteklosti že znašla pod policijskimdrobnogledom. Soboški kriminalistiso namreč zaradi domnevnegaizsiljevanja preiskovalitekmo z ljubljanskim Interblockom.Tekma je bila odigrana septembra2008 v Ljubljani, domačinipa so zmagali s 3 : 1. Kriminalistiso zadevo končali s poročilom, sajpo besedah tukajšnjega policijskegatiskovnega predstavnika JožefaPrše niso »bili ugotovljeni elementikaznivega dejanja«. Preiskovalcev takih primerih čaka težka naloga.Prirejanje rezultatov tekemje namreč mogoče dokazovati les pričami, ki bi bile pripravljenespregovoriti.okc poročaSveče za mrtve v prometuNa Trgu kulture v Murski Soboti sov soboto Avto-moto društvo ŠtefanaKovača Murska Sobota, Zavod Varnapot, Svet za preventivo in vzgojov cestnem prometu Mestne občineMurska Sobota, Združenje šoferjev inavtomehanikov in Policijska upravaMurska Sobota pripravili krajšo slovesnostob svetovnem dnevu spominana žrtve prometnih nesreč. NaTrgu kulture so položili 57 sveč v spominna 57 smrtnih žrtev, ki so umrlena pomurskih cestah od leta 2007do danes. Namen svetovnega dnevaspomina na žrtve prometnih nesrečje, poudariti pomen varnosti v prometuin posledice, ki se lahko zgodi-Uefa je podvomila o regularnosti tekme predzadnjega kola sezone 2009/10 prve slovenske lige med Hitom Gorico inNafto, ki se je končala s 3 : 1. Za preiskovalce so domnevno sporni še rezultati tekem Drava : Nafta (4 : 1, 28. krog sezone2008/09), Drava : Nafta (1 : 2, 13. krog sezone 2009/2010 ) in Koper : Nafta (3 : 0, 35. krog sezone 2008/2009).domnevne vpletenosti nogometnihakterjev iz Lendave v stavniško afero.Kriminalisti so po naših informacijahspraševali o dveh nogometaših:eden trenutno igra za Nafto, drugi paNapadi na pomurske policisteOpit voznik nad može postaveKer je Iztok Jurša vozil pijan, je bil pridržan dostreznitve, vmes pa grozil in napadel policisteJožef Prša, tiskovni predstavnik Policijskeuprave Murska Sobota, je potrdil,da so julija letos ljutomerski policistimed prometno kontrolo vzelipod drobnogled sina enega od štirihpomurskih poslancev. »Pri opravljanjunadzora cestnega prometa so zoper voznika,ki je vozil alkoholiziran, odredilipridržanje do streznitve. Zoper kršiteljaso tudi uporabili prisilna sredstva.«Noč na trdi vzmetnici policijske samiceje po naših informacijah preživel IztokJurša. »Ker je osumljenec ves čas postopkaobema policistoma resno grozil,je bila zoper njega podana kazenskaovadba zaradi utemeljenega sumastoritve kaznivega dejanja napada nauradno osebo, ko opravlja naloge varnosti,«je obenem sporočil govorec pomurskepolicije.Kot je na naše poizvedovanje odgovorilBranko Palatin, predsednik okrožnegasoboškega sodišča, pa je »zadevazoper Iztoka Juršo še v fazi preiskave«.Ker je za kaznivo dejanje napadana uradno osebo, ko opravlja nalogevarnosti, po prvem odstavku 300. členaKazenskega zakonika, kar so mu vovadbi pripisali policisti, najvišja možnakazen tri leta zapora, osumljencačaka po preiskavi obtožni predlog.Razlika med obtožnim predlogom inobtožnico je sicer le v tem, da se obtožnipredlog vloži na okrajnem sodišču,obtožnica pa na okrožnem sodišču inima višji status tudi zato, ker okrožnosodišče obravnava hujša kazniva dejanja,za katera je zagrožena kazen nadtri leta zapora. Ovadba pa se po preiskavilahko še zmeraj zavrže, če se nedokažejo sumi, da je bilo storjeno kaznivodejanje.Iz policijske statistike sledi, da jebilo v letošnjih prvih šestih mesecihzaradi vožnje v opitem stanju pridržanih342 voznikov, v tem času se jezgodilo tudi dvanajst napadov na pomurskepoliciste, od tega pet med prometniminalogami. Najbolj odmevenje nedvomno dogodek iz prve polovicemaja, ko so lendavski policisti na Hotizitraktoristu naložili alkotest, vendarje ta odpeljal in pri tem poškodovalpolicijski avtomobil. Policisti so musledili, ob tem pa jim je objestnež grozilin med drugim policijski avto, ki jenasedel na njivi, s traktorjem potiskalpred seboj.Andrej Bedeknepravilnostmi pri prirejanju nekaterihizidov nogometnih tekem,« je pojasnilDrago Menegalija, predstavnikpolicije za odnose z javnostmi za področjekriminalitete.Marjan Drvarič, direktor za organizacijoin marketing nogometnegakluba Nafta, je potrdil, da so se policistimudili v klubu. Drvarič o imenihni želel govoriti, dejal pa je, da so bilirazgovori opravljeni tako z nogometašikot z ljudmi iz vodstva kluba. Sogovornikje zanikal, da bi preiskovalciiskali informacije zaradi tekmepredzadnjega kola lanske sezone prveslovenske lige med Hitom Gorico inNafto. Kot je znano, je Evropska nogometnazveza (Uefa) podvomila oregularnosti tekme. Nogometna zvezaSlovenije je potem od Uefe prejelaobvestilo, da je bila na tekmi zaznanamožnost škodljivih stavniških vzorcev.Po poročanju hrvaških medijev seje branilec Erdžan Bečiri, ki je Naftookrepil pred to sezono, ko je prišeliz Zadra, zaradi domnevnega nameščanjarezultatov že znašel pod lupotamkajšnjih organov pregona. Z očitkomprirejanja rezultatov nogometnihtekem pa sta končala v priporuna Hrvaškem v obsežni akciji policijein urada za boj proti organiziranemukriminalu in korupciji nekdanji vratarMure Dino Lalič in nekdanji obrambniigralec Lendavčanov Admir Suljič.Pred letom dni je nemški preiskovalniurad iz Bochuma namreč razkrilrazsežnosti nogometne afere, v kateronaj bi bilo vpletenih več evropskihdržav, tudi Slovenija.Tudi na Pomurje.si.Andrej BedekPriprt tožilec že domaOdvetnik predlaga izvedencaSodišče je Roberta Stojka, ki so ga aretirali zaradidomnevne podkupnine, spustilo na prostostNekdanjega murskosoboškega tožilcaRoberta Stojka, osumljenega prejemanjapodkupnine za domnevno poplačilodolgov, v katere naj bi zabredel zaradidomnevne zasvojenosti z igranjem igerna srečo, je zunajobravnavni senat mariborskegaokrožnega sodišča v petekpozno zvečer spustil na prostost. Kot jerazložil tožilčev odvetnik Igor Vinčec, jesodišče pripor odpravilo, ker ni več nevarnostivplivanja na priče, zaradi česarje sodišče pripor tudi odredilo. Dve pričiso na zaslišanje pred preiskovalno sodnicosicer privedli policisti. Pripor zaradiponovitvene nevarnosti ni možen,ker se je Stojko vmes že odpovedal tožilskifunkciji oziroma ga je vlada razrešilas položaja. Ker sodišče očitno tudi meni,da osumljeni tožilec ni begosumen, jeodpadel še tretji razlog za pripor. Zakono kazenskem postopku predpisuje, dasme pripor trajati najkrajši potrebni časin da je dolžnost vseh organov, ki sodelujejov kazenskem postopku, da postopajoposebno hitro.Odvetnik Vinčec je tudi dodal, dabo v zadevo pritegnil izvedenca psihiatričnestroke, kar smo v Vestniku ženapovedali. Potem bo spis poslan posebnitožilski skupini, ki bo pripravilaobtožnico. Obramba bo, kot vse kaže,Stojka branila, da je denar potrebovalFotografija Nataša JuhnovKdaj v priporPripor je začasen odvzem prostostiosebi, ki naj bi storila kaznivodejanje z namenom, da se zagotovinjena navzočnost v kazenskempostopku ali da se ji prepreči, dabi ponovila kaznivo dejanje alida bi vplivala na priče ali uničiladokaze. Med priporne razlogeštejejo begosumnost, nevarnostvplivanja na priče in ponovitvenonevarnost.kot posojilo, ker je menda bolestno odvisenod iger na srečo.Kdo je tožilca prijavil organom pregona,uradno še vedno ni znano. GoranKlemenčič, predsednik protikorupcijskekomisije, je le dejal, da je več prijaviteljevin več oškodovancev. Menda jeiz policijskih prisluhov razvidno, da jeStojko pričakoval denar tudi od nekaterihdrugih oseb, ki jih je obravnavalkot tožilec. Med hišno preiskavo pa somu uslužbenci Nacionalnega preiskovalnegaurada zasegli tudi več kazenskihspisov iz tožilstva.Andrej Bedekjo v primeru nepazljivega ravnanja vprometu. Zakaj je Svetovni dan spominana žrtve prometnih nesreč pomemben?S pridobljeno pozornostjopredstavlja spodbudo in poziv državiza izvajanje nacionalnih programov.Povezuje žrtve prometnih nesreč posvetu. Družbi sporoča, da so poslediceprometnih nesreč nesprejemljive.Pomanjkanje informacij o žrtvah prometnihnesreč ustvarja v ljudeh ravnodušje.S spominom in javnim pogovoromo žrtvah prometnih nesrečustvarja skupno preventivo na tempodročju. Molčanje je namreč kolektivnozatiskanje oči pred resnico.Policisti za zaščito živaliSektor uniformirane policije Policijskeuprave Murska Sobota je pripravildelovno srečanje predstavnikovpolicije in posameznih služb, pristojnihza delo na področju varstva in zaščiteživali. Na srečanju so sodelovalitudi direktorica območnega urada Veterinarskeuprave Republike SlovenijeXena Cukrov Novak, direktor VeterinarieMurska Sobota Marjan Kerčmar,predstavniki območnih veterinarskihambulant iz Murske Sobote, Ljutomera,Lendave in Gornje Radgone terpredstavnik zavetišča za živali Malahiša Andrej Cimer.Sodelujoči so se strinjali, da so takšnasrečanja nujna za dobro delo,saj so odlična priložnost za izmenjavomnenj, izkušenj in dobrih praks.Podali so mnogo pobud za še večjoučinkovitost, predlagali, kako izboljšatisodelovanje, in izdelali usmeritveza nadaljnje delo.Za varno smukoSmučanje je med najpopularnejšimizimskimi športi, vendar se v nesrečahna smučiščih in zunaj njih vsako letoponesreči veliko smučarjev, nekatericelo smrtno. Razlog? Precenjevanjesposobnosti, utrujenost, objestnost,neupoštevanje pravil smuke in še bilahko naštevali. Policisti opozarjajo,da se morajo smučarji in druge osebena smučišču ravnati skladno z mednarodnimiFIS-pravili in navodili ovarnosti na smučišču, opozorilnimi inobvestilnimi znaki, znaki za prepovedin znaki za obveznost ter po navodilihin opozorilih nadzornikov. Ravnatimorajo po načelu vzajemnega spoštovanjain razumevanja. Smučišče morajouporabljati tako, da ne ogrožajoali ne poškodujejo sebe, drugih osebali naprav na smučišču.Fotografija Andrej Bedek

10 | Vestnik | 25. novembra 2010 kmetijstvowww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sinarava neznana znankaTretji razpis za komasacije in agromelioracijeŽive meje v naseljihTudi v naseljih je narava naš prijatelj in zaveznikPomurci radi obdelujemo vrtove, da sipridelamo zelenjavo, da se obdamo scvetjem, da smo bliže naravi in s temsamim sebi. In kaj je lepšega, kot če takvrt obdaja še živa meja? Ne samo, da jedel narave, skriva nas tudi pred nadležnimipogledi sosedov in zvedavim kukanjemmimoidočih. In če je dovolj gosta,zadržuje tudi izpušne pline, prahin hrup.Najobičajnejša rastlina naših živihmeja je kalina (liguster), potem pa najdemov njih še vse od belega gabra,Umetelnoprirezana živamejaFotografija s spletne strani Plants & GardenTudi živa meja je ekosistem, saj sopoleg rastlin v njej tudi najrazličnejšeživali od žuželk in pajkov pa vse do ptic,ježev in še česa. Vsi ti prinesejo v betonsko-asfaltnodžunglo naravni utrip, kiga sodoben človek, posrkan v elektronskisvet, še kako potrebuje.Vzdrževanje žive meje zahteva vztrajnostin zavzetost. Goste in visoke živemeje ne moremo oblikovati v enem alidveh letih. Da dosežemo ustrezno gostoto,jih je treba obilno obrezovati,zato počasneje rastejo. Ko pa dosežejoPet milijonov evrov zazaokroževanje parcelZ državnim denarjem bodo uredili tisoč hektarjev kmetijskih zemljiščOb neugodni starostni sestavi kmečkegaprebivalstva sta velikostna sestava kmetijskihgospodarstev in parcelna razdrobljenostdva od največjih agrarnopolitičnihproblemov, ki pestijo slovensko kmetijstvo.Stanje se v zadnjem času sicer izboljšuje,vendar še zdaleč ni takšno, da bi prispevalok bistveno večji konkurenčnostina trgu. V Sloveniji še vedno prevladujejokmetije, ki imajo v lasti do pet hektarjevzemlje, ki pa je razdrobljena na majhneparcele, kar močno draži pridelavo.V preteklosti smo skušali ta problem vSloveniji bolj ali manj uspešno reševati zagrarnimi operacijami, komasacijami inmelioracijami. Intenzivnejše obdobje zaizvajanje komasacij se je začelo po letu1973, ko je bil sprejet zakon o kmetijskihzemljiščih, vendar so bili cilji takratnihkomasacij usmerjeni v povečanje družbenelastnine na zemljiščih, ne pa v večanjeposameznih družinskih kmetij. Doosamosvojitve je bilo v Sloveniji komasiranihokoli 55 tisoč hektarjev kmetijskihzemljišč, proces zaokroževanja in povečevanjaparcel pa se nadaljuje tudi zdaj,ko je večji poudarek na povečevanju inzaokroževanju kmetijskih zemljišč nakmetijah.Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvoin prehrano je pred tednom v Uradnemlistu objavilo tretji javni razpis za ukrepIzboljšanje in razvoj infrastrukture, povezanez razvojem in prilagoditvijo kmetijstva.Razpis sodi v okvir Programa razvojapodeželja za obdobje 2007–2013in vključuje podukrep komasacije inagromelioracije za leto 2010. V okvirucelotnega razpisa je za tovrstne zemljiškeoperacije namenjenih pet milijonovevrov, vloge sprejema Agencija za kmetijsketrge in razvoj podeželja, vlagateljiso občine, v katerih se izvaja večinskidel komasacije oziroma agromelioracije,končni koristniki učinka dodeljenih nepovratnihsredstev pa so lastniki in zakupnikikomasiranih zemljišč. Poleg izboljšanjaposestne sestave kmetijskihzemljišč so nepovratna sredstva namenjenatudi za izboljšanje ureditve funkcionalneinfrastrukture. Na komasiranihobmočjih bodo namreč uredili tudi poljskepoti in izboljšali dostop do kmetijskihzemljišč, možno bo spremeniti konfiguracijozemljišč in izkrčiti grmičevje.Tri četrtine nepovratnih sredstev za tenamene zagotavlja proračun Evropskeunije, četrtino pa znaša slovenska udeležba.Najvišja stopnja pomoči znaša dosto odstotkov upravičenih stroškov, najvišjiznesek dodeljene pomoči pa je do1,5 milijona evrov. Pričakujejo, da bodo ssredstvi iz tega razpisa uredili okoli tisočhektarjev kmetijskih zemljišč.Od začetka izvajanja tega ukrepa se jezanimanje za izvajanje tovrstnih zemljiškihoperacij med lastniki zemljišč povečalo,v komasacijski postopek je bilov prvih dveh razpisih vključenih okoli3.500 hektarjev kmetijskih zemljišč, zakar je bilo dodeljenih 3,9 milijona evrovnepovratnih sredstev. Samo na drugemjavnem razpisu za ta ukrep je bilo financiranihosem vlog za komasacije.Ludvik Kovačgloga, maklena, bukve, drena, šipka,robide do tujerodnih vrst, kot so forzicija,lipovka (španski bezeg), ognjenitrn, češmin pa seveda vse bolj pogostiiglavci, kot je stožčasti klek, ki se ga napačnoimenuje cipresa. Ta klek je zlastipriljubljen, ker ga ni treba obrezovati,ima gosto razrast in zelo visoko zraste.Poleg tega je zimzelen, tako da varujezasebnost tudi pozimi. Toda vedeti jetreba, da je to tujerodna rastlina, ki sene zliva harmonično v domači krajinskividez.Pri tujerodnih rastlinah moramo bitisploh pozorni, ker so nekatere zelo invazivnein izpodrivajo domačo floro.Povzročajo nastanek velikih monokulturnihpovršin, ki ogrožajo biodiverzitetoin s tem rušijo regeneracijsko močdomačih ekosistemov.zaželene dimenzije, jih lahko obrezujemopo želji in okusu. Prirastek se striževsaj dvakrat letno: prvič sredi prverasti (maj–junij) in drugič sredi druge(julij–avgust). Marsikje jih strižejo tudivečkrat – podobno kot trate (na nekajtednov). Človeška domišljija v zvezi zzasajanjem živih meja, izbiro rastlinzanje in njihovim oblikovanjem je večkot bujna. Poleg tega, da so lahko iz večvrst rastlin, so lahko tudi zelo različnooblikovane; nekateri strižejo iz njih celoživalske in človeške figure (zbirka figuriz javnih vrtov: http://www.allpics4u.com/artwork/hedge-art-collection-2.html). Ta zanimivi in ustvarjalni hobimarsikomu v svetu izpolnjuje pust insiv vsakdan, okolju pa prinaša dodanovrednost v estetiki in zdravju.Mag. Valerija KuštorS sredstvi izprvih dvehrazpisov je bilokomasiranih okoli3.500 hektarjevkmetijskihzemljišč.Fotografija Ludvik KovačNova jed iz ProconijaPogrej in pojej poRobuchonovem receptuizobraževanja kmetovalcev26. 11. 2010: dvorana KGZS v M. Soboti, ob9.00, ne velja za KOP, Varnost in zdravje pri delu.26. 11. 2010: Turistična kmetija Hadik,Lendavske Gorice 144, ob 10.00, ne velja zaKOP, Vinarstvo – Kletarski večer.29. 11. 2010: Turistična kmetija Ferencovi,Krašči 23, ob 9.00, ne velja za KOP, Varnost inzdravje pri delu.30. 11. 2010: Gostilna Šiplič, Puževci 32 a,ob 9.00, ne velja za KOP, Obnovitveni tečaj zaizvajalce zdravstvenega varstva rastlin.30. 11. 2010: Gostišče Kuzmič, Sveti Jurij 10,ob 12.00, ne velja za KOP, Obnovitveni tečaj zaizvajalce zdravstvenega varstva rastlin.30. 11. 2010: dvorana Segrapa, Ljutomer,Glavni trg 3, ob 9.00, ne velja za KOP, Varnost inzdravje pri delu.30. 11. 2010: vaški dom v Filovcih, FilovciProconi, podjetje za proizvodnjo pripravljenihjedi iz M. Sobote, je septembragostilo prvega kuharja sveta Joëla Robuchona.Ta znani francoski kuhar že23 let sodeluje z podjetjem Fleury Michon,ki je tudi 50-odstotni lastnik Proconija,v tem času pa so skupaj razviliveč kot sto receptov za pripravo jedi.Že ob obisku Robuchona v Proconiju sonapovedali, da bo tudi iz soboške tovarnena trg prišla gotova jed, pripravljenapo njegovem receptu. Njena proizvodnjaje stekla in tako v teh dneh na prodajnepolice prihaja gratiniran krompirjevpire z račjim mesom. Robuchonovejedi so pripravljene na enostaven način,ne vsebujejo veliko sestavin, s prefinjenimobčutkom za detajle pa jim francoskikuhar daje še poseben čar.L. Kovač67 a, ob 17.00, ne velja za KOP, Vinarstvo –Kletarski večer.01. 12. 2010: dvorana Občine Turnišče, ob9.00, ne velja za KOP, Obnovitveni tečaj zaizvajalce zdravstvenega varstva rastlin.01. 12. 2010: Gostilna Puhan, Motvarjevci 4,ob 12.00, ne velja za KOP, Obnovitveni tečaj zaizvajalce zdravstvenega varstva rastlin.01. 12. 2010: Gostilna Šiplič, Puževci 32 a, ob9.00, ne velja za KOP, Varnost in zdravje pri delu.02. 12. 2010: dvorana KGZS v Murski Soboti,9000 Murska Sobota, ob 9.00, Obnovitveni tečajza izvajalce zdravstvenega varstva rastlin.02. 12. 2010: dvorana Segrapa, Ljutomer, ob9.00, ne velja za KOP, Varnost in zdravje pri delu.02. 12. 2010: dvorana Občine Turnišče, ob17.00, ne velja za KOP, Vinarstvo – Kletarskivečer.Državni zbor sprejel novelo zakona o dohodniniJemanje iz praznih žepovObdavčene bodo dejansko prejete kmetijske subvencije,ki se bodo prištele h katastrskemu dohodkuNovela zakona o dohodnini, ki jo jepredvčeraj sprejel državni zbor, je žepred časom vnesla med kmete velikohude krvi, saj je zakonodajalec predlagal,da se v prihodnje obdavčijo tudi plačilav okviru ukrepov skupne kmetijskepolitike in državne pomoči. Po njihovemtakšen predlog ne vzdrži, saj je kmetijstvože zdaj v izredno slabem dohodkovnempoložaju, dodatna obdavčitev pa bipoložaj še poslabšala. Zaradi predlaganespremembe zakona so se predstavnikinevladnih kmečkih organizacij zbralicelo na protestni razpravi v Centruurbane kulture Kino Šiška, dan po temshodu pa formirali stavkovni odbor, kije pripravil svoje zahteve. Poslanci pa sobili tudi tokrat gluhi za večino pripombkmetov, saj so s 46 glasovi za in 28 protinovelo zakona tudi sprejeli.Z novelo zakona o dohodnini se ponovnouvaja obdavčitev dohodkov odukrepov kmetijske politike na način, kotje veljal že v letih 2005 in 2006, ko so seobdavčevale dejansko prejete subvencije.Na ministrstvu za finance, kjer sopripravili spremembo zakonodaje, zatrjujejo,da je takšen način obdavčitve pravičnejšiod sedanjega, ko so morali nekaterikmetje plačevati davek od subvencij,ki jih sploh niso prejeli. Zdaj je namrečveljalo povprečenje, to pa pomeni, da solastnikom kmetijskih zemljišč pripisalipovprečne zneske subvencij, pri tem paso bili prizadeti predvsem manjši kmetje,ki niso uveljavljali zahtevkov za subvencije.Po novem bodo bolj obdavčeni tistizavezanci, ki prejemajo višje subvencijeod povprečja, zato novela zakona uvajaprehodno obdobje za leti 2011 in 2012, vkaterem se bo v davčno osnovo vštevalole 50 odstotkov prejetih subvencij. Novelazakona o dohodnini bo veljala že zaleto 2010, vendar je v posebni prehodniureditvi določeno, da nihče ne bo obdavčenbolj kot doslej.Spremenjena dohodninska zakonodajaza večje kmetije tudi določa, daz letom 2013 preidejo na ugotavljanjedavčne osnove za namene dohodninena osnovi dejanskih prihodkov in odhodkovoziroma dejanskih prihodkovin normiranih odhodkov. Prvotno je bilopredlagano, da bi znašal prag za obveznovodenje knjigovodstva 5.000 evrov, vendarso ga povečali na 7.500 evrov skupnihletnih prihodkov iz osnovne kmetijskein osnovne gozdarske dejavnosti(z vključenimi subvencijami), poslancipa niso sprejeli predloga poslanskihskupin SDS in SLS, da se ta prag dvigneza 15.000 evrov letno. Po nekaterih izračunihbo moralo pri sprejetem pragu7.500 evrov obvezno knjigovodstvo voditi3.100 kmetij, kar pa zanje predstavljadodatne stroške.Država z novelo zakona o dohodninitako dodatno obremenjuje kmete in poslabšujenjihov že tako slab dohodkovnipoložaj. Kot zatrjujejo predstavniki nevladnihkmečkih organizacij, se plačilaiz naslova ukrepov kmetijske politike nikjerv Evropi ne pripisujejo k pavšalnemunačinu obdavčitve, zato bi bilo trebatudi pri nas s tem počakati in še prejsprejeti zakon o ugotavljanju katastrskegadohodka. Ne drži tudi trditev, dabodo po novem manj obdavčeni manjšikmetje, saj tem kmetija ne zagotavljapreživetja in imajo tudi druge prihodke(plača, pokojnina) in jim bo pripis subvencijpovečal dohodninsko osnovo injih morda uvrstil tudi v višji dohodninskirazred.Nevladne kmetijske organizacije so žepred sprejetjem novele zakona o dohodniniustrezne državne institucije v skupnemdopisu pozvale, da upoštevajo njihovezahteve, sicer bodo prisiljene svojezahteve izraziti z državljansko nepokorščino.Ali bodo svojo napoved tudi uresničile,pa bo pokazal čas.Ludvik Kovač

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siturizem25. novembra 2010 | Vestnik | 11Renkovsko kupinarstvo na razstavi v TurniščuKupinarili po Prekmurjuin sosednjih pokrajinahPodjetni trgovci z jajci, perutnino in perjem v prvi polovici prejšnjega stoletjaV razstavnem prostoru Kulturnegadoma Turnišče so minulo nedeljo odprlirazstavo z naslovom Kupinarstvoiz Renkovec, ki jo je pripravilo Kulturnodruštvo Antona Martina Slomškaiz Renkovec.Razstavo so pripravili v okviru prireditevob praznovanju praznika ObčineTurnišče, na ogled pa bo tudi to nedeljo.Vanjo so vključeni predmeti, ki sobili povezani s kupinarstvom, s katerimse je precej Renkovčanov ukvarjalov prvi polovici dvajsetega stoletja, medletoma 1900 in 1956. Takrat so se podjetniRenkovčani po vzoru kupinarjeviz Madžarske ukvarjali s to trgovskodejavnostjo, tako da so od gospodinjkupovali jajca, perutnino in perje in toprodajali naprej trgovcem, velikim kupinarjem.Ti so blago posredovali izvoznikom,ki so ga prodajali na Dunaj, vBudimpešto in drugam. Renkovčani soRenkovčani so bilitako dejavni, da sonakupovali po vsemPrekmurju, pa tudi poMedžimurju in mejnihvaseh Madžarske.bili pri tem tako dejavni, da so nakupovalipo vsem Prekmurju, pa tudi po Medžimurjuin mejnih vaseh Madžarske.Turniško kulturno društvo ohranjaspomin na to dejavnost, o kateriMatjaž ČaterV jutrihmoje deželeOkolica Lendaves ptičje perspektiveV lendavski sinagogi so v soboto odprlirazstavo fotografij z naslovom Jutramoje dežele, katerih avtor je celjskifotograf Matjaž Čater, ki se je prisvojem ustvarjanju posvetil tudi okoliciLendave. Za ta sklop fotografij jeznačilno, da jih je avtor naredil medpoletom z zmajem.Organizator razstave je TurizemLendava, ob otvoritvi pa je podalastrokovno recenzijo razstavljenih delpublicistka Marlen Premšak. Ta je obotvoritvi povedala, da glavnino njegovegaustvarjanja predstavljajo v posebnarazpoloženja ovite pokrajine,praviloma posnete v prebujajočem sejutru, v času skrivnostnih kopren inobetov prihajajočega dne. Fotografijeizžarevajo spokojnost in hkrati radostodkrivanja, radost prisotnosti avtorja,ki visoko nad našimi glavami beležičarobne trenutke na naših tleh.Fotografija iz zraka je ena najzahtevnejšihzvrst fotografije tako potehnični kot ustvarjalni plati. Kljubovanjemrazu, vetrovom in hkrati skrbetiza tehnično plat fotografije teriskati kompozicijske izzive zahtevapravega mojstra. Avtor se je v zadnjihletih uveljavil kot eden najboljših svetovnihfotografov iz zraka, so poudariliob otvoritvi.J. G.Razstava vključuje staro kolo in druge predmete, ki so jih kupinarji uporabljali pri svoji dejavnosti.Dobitniki prehodnega pokala kakovosti v Livadi PrestigeZa zmago ekipe pomembniznanje, izkušnje in spretnostTekmovalci od hotelskega receptorja do sobaric in postrežbe menijaV hotelu Livada Prestige Term 3000so se v ponedeljek predstavili dobitnikiprehodnega pokala kakovosti.Zaposleni v hotelu Livada Prestige soprejeli pokal kakovosti drugo leto zaporedna Gostinsko-turističnem zboru,ki ga je letos Gospodarska zbornicaSlovenije organizirala v KranjskiGori. Dobro pa so se na tekmovanjuZmagovit meni jena predstavitvipostregel tudiSimon Kerman.Fotografija Jože Gaborso zbrali že precej starih predmetov,med katerimi so staro kolo, merilnikdebeline jajc ter leseni zaboj za jajcain perutnino, z dvema nastopajočima,oblečenima v kupinarja, in gospodinjo,pa tudi na različnih prireditvahna hudomušen način prikažejo, kakoje to trgovanje potekalo. O kupinarstvuv Renkovcih so posneli tudi dokumentarnifilm, ki ga prav tako prikazujejona razstavi v Turnišču. Naogled je še raziskovalna naloga o kupinarstvu,ki so jo izdelali na turniškiosnovni šoli.J. G.odrezali tudi tekmovalci v drugih kategorijah.V Termah 3000 je vodstvo hotelaorganiziralo vodeno predstavitev pohotelu, tekmovalci na Gostinsko-turističnemzboru pa so predstavili svojevsakdanje delo, ki je bilo odlikovanoz najvišjimi priznanji, torej vse oddela hotelskih receptorjev do postrežbemenija. Udeleženci tekmovanja sopovedali tudi, kakšni so kriteriji priocenjevanju na takih tekmovanjih,pri čemer je komisija zelo natančna,in kje so bile njihove prednosti preddrugimi. Povedali so, da je pri temtreba imeti precej znanja, saj odgovarjajona vprašanja članov strokovnekomisije, pri praktičnem delu pase izkaže kakovost dela, ki ga v službiopravljajo vsak dan, pri čemer sopotrebni tudi spretnost in izkušnje.Direktor hotela Livada Prestige FerdoGumzej pa je poudaril, da so s temznova potrdili tudi najvišjo kakovoststoritev, ki jih vsakodnevno ponujajoobiskovalcem termalnega središča vMoravskih Toplicah.Za osvojitev prehodnega pokala kakovostiso morali zbrati skupno največještevilo točk na šestih različnihstrokovnih tekmovanjih: ekipnemtekmovanju v kuhanju in postrežbimenija, pripravi jedi po naročilu, pripravijedi pred gostom ter tekmovanjubarmanov, sobaric in hotelskih receptorjev.K bogati beri odličij preteklihlet in prehodnemu pokalu kakovostije 26 tekmovalcev iz Term 3000 letosdodalo trinajst zlatih, enajst srebrnihin tri bronaste medalje.J. G.Fotografija Jože GaborturističneprireditveLendava – V četrtek, 25. novembra,med 8. in 17. uro bo na Glavni ulici in natrgu pred cerkvijo Katarinin sejem.Cven – V petek, 26. novembra, ob 17.uri bo na Grüntu Turističnega društvaCven izdelava in razstava adventnonovoletniharanžmajev.Moravske Toplice – V soboto, 27. novembra,med 10. in 16. uro in v nedeljo,28. novembra, med 9. in 14. uro bopred evangeličansko cerkvijo Dobregapastirja Jezusa Adventno senje s ponudboadventnih venčkov, prazničnihdekorativnih izdelkov in prazničnihdobrot.Veržej – V soboto, 27. novembra, ob19. uri bo v kulturnem domu folklornivečer Prek Mure ljubezen cveti, kiga pripravlja folklorna sekcija LeščečekKulturnega društva Slavka OstercaVeržej. Ob Folklorni in vokalni skupiniLeščeček bodo nastopili še FS MarkoBeltinci, starejša folklorna skupinaiz Veržeja in otroška folklorna skupinaVrtca Veržej.Radenci – V soboto, 27. novembra, ob16. uri bodo člani Turističnega društvaRadenci v krožišču, ki pelje do ZdraviliščaRadenci, pričeli postavljati adventnivenček. Ob tem bo na platoju predzdravstveno postajo poskrbljeno za toplomalico in kuhano vino.Prosenjakovci – V soboto, 27. novembra,ob 14. uri bo v gasilskem domuotvoritev razstave ročnih del – vezenins kulturnim programom. Razstavabo na ogled tudi v nedeljo, 28. novembra,med 10. in 16. uro.Ljutomer – V soboto, 27. novembra, ob9. uri bo na Glavnem trgu Božični bazar,ki ga organizira LTO Prlekija Ljutomer.Med ponudbo bodo tudi izdelkiljudske obrti in domače dobrote.Apače – V soboto, 27. novembra, ob17. uri bo v gostišču Majde Zver rednaletna skupščina Zveza društev za obvarovanjereke in sonaravni razvojob Muri – Moja Mura. Pred začetkomskupščine si bodo udeleženci ogledalidokumentarni film Ogrožene vrstereke Mure.Moravske Toplice – V soboto, 27. novembra,ob 19. uri bo v restavraciji Prestigekulinarično doživetje Prekmurjedanes z Binetom Volčičem (prekmurskakulinarika na moderen način). Ob20. uri pa bo igral v Panorama barucimbalist Andi Sobočan.Selo – V nedeljo, 28. novembra, ob 9.30se bo začel pred gasilskim domom Miklavževpohod, ki ga pripravlja ŠD NKRotunda. Dolžina pohoda je dvanajstkilometrov.Moravske Toplice – V novembru potekav Termah 3000 kuharski tečaj DoubleD s kuharskima mojstroma DanilomKozarjem in Danilom Čurmanom.Ta bo še v torek, 30. novembra.Lendava – V sinagogi je na ogled razstavafotografij Jutra moje dežele, katerihavtor je Matjaž Čater, za fotografijenarave pa je značilno, da so bilenarejene iz zraka med poletom z zmajem.Moravske Toplice – V galeriji hotelaAjda Term 3000 je do 29. novembra naogled dobrodelna razstava prazničnihdekoracij.Grad – V prostorih gradu Grad so odprlirazstavo keramike bolgarskegaumetnika Ivana Angelova Panovaz naslovom Za zaprtimi vrati/In theback of the closed door. Razstavo stapripravila JZ Krajinski park Goričko inKozjanski park, na ogled pa bo do 31.marca 2011.Selo – Poslovalnica TIC-a Selo je od začetkanovembra zaprta. Za skupinskiogled romanske rotunde se lahko najavitev TIC-u Moravske Toplice po telefonu02 538 15 20 ali na elektronskinaslov tic.moravci@siol.net.Moravske Toplice – Pomurski turistično-informacijskicenter Pomurske turističnezveze pri hotelih Term 3000 jeodprt vse dni v tednu od 9. do 18. ure.V njem ponujajo turistične informacijein servis turistom, domačinom in drugimobiskovalcem naše pokrajine.

12 | Vestnik | 25. novembra 2010 (iz)branowww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sibarometerZakon o verski svobodiSe obeta nov kulturni bojAnton Klemenčič, svetnikObčine Sveti Jurij ob Ščavnici,je na zadnji seji pokazal, dalahko spodnese vsak predlogžupana Antona Slane, torej daje žezlo vzel v svoje roke. S temse razblinjajo tudi županovenapovedi o jasnih ciljih, znanihpoteh in vetru v jadra.Jožek Horvat - Muc v odprtempismu predsedniku vlade BorutuPahorju, v katerem izrekaogorčenje nad predlogom osofinanciranju romske skupnostipo sistemu javnega naročanja,z vprašanjem države, »ali siupa…«, kaže svoje mišice.Janez Rožmarin iz ljutomerskeobčinske uprave opozarja natežave pri financiranju projektaOdvajanje in čiščenje odpadnihvoda v porečju Mure, ki gaobčine Gornja Radgona, Radenciin Ljutomer kljub skromnimproračunskim sredstvom morajozgraditi do konca leta 2017.Dohodnina za posredno »priznavanje pripadnosti verski skupnosti« ali gasilcem kot drugemupovezovalnemu dejavniku ljudi na civilni ravniPoložaj verskih skupnosti in svobodevere je bil neurejen do leta 2007,ko je bil končno sprejet zakon o verskisvobodi. Prej so se odnosi z verskimiskupnostmi reševali parcialnoin s sporazumi. Sprejeti zakon jedvigoval veliko prahu in bil leto dni vparlamentarni proceduri ter bil takojpo sprejetju deležen ustavne presoje.Ustavno sodišče je letos spomladikončno odločilo in v obsežni obrazložitviugotovilo delno neustavnostsprejetega zakona.Neustavnost je ugotovilo za prvi odstavek13. člena zakona, ki govori o registracijiin postavlja pogoj, da se skupnostlahko registrira, če ima najmanj100 članov in deluje v državi najmanjdeset let, pa tudi za tretji odstavek 24.člena zakona, ki se nanaša na zaposlovanjeduhovnikov v zaporih in bolnišnicah,medtem ko zaposlovanje vvojski in policiji ni sporno. Ključen je13. člen zakona, ki je povod za pripravonovega zakona o verskih in svetovnonazorskihskupnostih. Urad za ver-Kljub pozivu kjavni razpravi oizhodiščih za novzakon o verskihin svetovnonazorskihskupnostih sose predstavnikiKatoliške cerkveodločili, da vjavni razpravi nebodo sodelovali,saj so ocenili, daje sedanji zakondober.tovnonazorskih skupnosti zaradi njihoveosnovne dejavnosti. Tu pa smopri prvi konfliktni točki. Dosedanji zakonje splošno koristnost povezoval –bolje kombiniral z izvajanjem dejavnostina področju socialne države. Nata segment je bilo očitno vezano tudifinanciranje določenih skupnosti inomejevanje drugih, ki niso bile vezanena dejavnost socialne države.Naslednji problem je duhovna oskrbain zaposlovanje. Tu urad sicer ohranjaže uveljavljen nadstandard (vojaškivikariat) in nove posebne rešitve,medtem ko v pravosodju in zdravstvuta nadstandard omejuje z razlago, danobena verska ali svetovnonazorskaskupnost ne more zagotavljati verskeali duhovne oskrbe v imenu države. Stem naj ne bi omejevali prisotnosti duhovnihoskrbnikov v omenjenih institucijahin omejili njihovega financiranja,ampak v obliki povrnitve stroškovzaposlitve. Po drugi strani pa je res, daje neposredno financiranje konkretneverske storitve dopustno, vendar gamočjo države glede na število pripadnikov.Okvir za ugotavljanje številapripadnikov posamezne skupnosti jebil popis prebivalstva. Načini financiranjanaj bi se ohranili, a s to razliko,da se številčnost več ne ugotavlja napodlagi popisa, ampak se nadomeščas številom tistih, ki posamezni verskiali svetovnonazorski skupnosti namenijodo 0,5 odstotka dohodnine. Argumentza to je v tem, da se na ta načinopredeljujejo praktični verniki. S temimajo državljani možnost neposredneopredelitve do širšega družbenega pomenaposamezne verske ali nazorskeskupnosti.Spremembe so tudi pri registraciji,ki ne bo več v pristojnosti urada, ampakse prenaša na Ajpes. Kriterij za registracijoskupnosti so trije člani. Registriraneskupnosti naj bi pridobilemožnost omejene pridobitne dejavnostiza svojo osnovno dejavnost, hkratipa tudi možnost, da premoženjekulturnega pomena prenesejo iz svojeaktive na državo, ki naj bi skrbelaNaložba v duhovnikani brezpredmetnaOčiten problem je tudi duhovnaoskrba v zaporih in bolnišnicah.K problemu se očitno pristopadeklarativno, brez ocenedrugih učinkov, ki jih tovrstnaoskrba lahko ima ne samo z vidikačlovekove pravice, ampaktudi sociale in ekonomije. Po izkušnjienega od duhovnikov, kije svoje troje študijske počitnicepreživel v bolnišnici v nemškemOsnabrücku, se o tej plati pri nassploh ne razmišlja. V tej bolniciso imeli zaposlenega duhovnikain dva laična teologa (katoliškegain protestantskega). Ugotovili so,da naložba ni brezpredmetna, sajso imeli učinek teh ljudi eksaktnoizračunan in so ugotovili, da se ještevilo ležalnih dni v bolnišnicizmanjšalo za dobro tretjino.Viktor Ketler pravi, davelikopotezni načrt o gradnjiMotodroma Petrolija v Petišovcihše vedno ni izdihnil, četudi muje nekoliko pošla sapa. Delpotrebnega denarja zbirajotudi s prodajo deležev.Peter Cvetko, direktor in lastnikdružbe Petty Transport, je predtremi leti napovedoval, da bologistični center v Bučečovcihodprl skupaj z avtocesto. Sedajse je znašel na sodišču, ker vpogodbenem roku ni izpolnilobveznosti, Občina Križevcipa želi zemljišče nazaj.Fotografija Nataša JuhnovOb vesti še denarKljučna past v tezah za nov zakon jeizhodišče za financiranje. Do zdaj jeveljalo pravilo popisa. Glede na izpovedovanjeveroizpovedi v popisuin praktično vernostjo, ne glede naveroizpoved v Pomurju, ni velikegaodstopanja. Po ocenah med 15 in 20odstotki. Z novim modelom, ki najbi (po razlagi urada) prikazal ali zajel»praktične vernike« ob pomočidohodninske napovedi, pa je nastavljenapast verskim skupnostimske skupnosti poudarja, da v novemzakonu ob že urejeni svobodi vere kotenem vidiku urejanja svobode vesti taureja tudi kolektivni vidik človekovepravice svobode vesti. Predlagateljsledi individualni človekovi pravicido svobode vesti ter deklarira splošnokoristnost verskih in drugih svenepredvideva zaradi novega načinafinanciranja, ki naj bi pokrival to dejavnost.Po sedanjem zakonu je državaprispevala del sredstev za socialnozavarovanje nekaterih verskih uslužbencev(na 1000 vernikov en duhovnik)z zaposlovanjem duhovnikov vdržavnih organih in proračunsko po-v pomurskem koncu. Ob katoliškiškofiji v tem prostoru deluje tudipretežni del protestantskih skupnosti.Izpričevanje verske pripadnostije med najvišjimi v državi, hkrati paje na izredno visoki stopnji zavest osolidarnosti in medsebojni pomoči.Tu pa smo pri ključnem trenutku,namreč odločanju pri dohodnini zaposredno »priznavanje pripadnostiverski skupnosti« ali recimo gasilcemkot drugemu povezovalnemudejavniku ljudi na civilni ravni.zanje. Teze za nov zakon o verskih insvetovnonazorskih skupnostih so biletudi predmet razprave Urada za verskeskupnosti z registriranimi verskimiskupnostmi v Sloveniji. Ob ključnemvprašanju registracije svetovnonazorskihskupnosti, pri katerem verjetnone bo nasprotovanja, je pomembnourejanje materialnega položaja cerkvain svetovnonazorskih skupnosti.V tezah se vidi, da predlagatelj poskušadosledno uveljaviti ameriškimodel s široko svobodo verskih skupnosti,vendar brez materialne pomočiskupnostim in cerkvam. Evropskimodel ne glede na prevladujočo veroizpovedpozna materialno pomočevropskim cerkvam oziroma verskimskupnostim. S pomočjo države urejatudi duhovno oskrbo tistih, ki jim taneposredno ni dostopna (vojska, policija,bolnice in zapori).Že zdaj pa so teze naletele na osterprotest predstavnikov Sveta krščanskihCerkva v Sloveniji in muftija Islamskeskupnosti v RS. V svoji izjaviodločno nasprotujejo pripravi novegazakona in se strinjajo s korekcijov omenjenih dveh členih. Prepričaniso namreč, da so pripravljene tezeprav tako v nasprotju z ustavnopravnimkonceptom verske svobode. Škofevangeličanske cerkve mag. Geza Ernišapravi, da več, kot je povedano vizjavi, katere sopodpisnik je, ne morepovedati, dokler ne bo opravljena razpravaz verskimi skupnostmi.Dr. Peter Štumpf, soboški škof, pravtako meni, da sedanji zakon ne potrebujesprememb, saj na eni strani rešujebistvene probleme verske svobodein duhovne oskrbe. Skoraj prepričanpa je, da predlog zakona ukinja verskeskupnosti kot predstavnice civilnedružbe in jih posredno izključujes pomembnega področja njihovegadelovanja, to je sociale, oziroma pomembnegakorektiva civilne družbepri uresničevanju socialne države.J. Votek

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si(iz)brano25. novembra 2010 | Vestnik | 13Izpoved ob dnevu spomina na žrtve prometnih nesrečbarometerŠe vedno čaka, da pride domovJože Hahn, ki mu je nepoboljšljiv prometni prekrškar z avtom usmrtil ženo Metko, pravi,da je z izrečeno kaznijo dobil le novo poleno pod noge, odkar se je aprila 2008 zgodila nesreča»Čez deset minut sem doma. Natjoimam s seboj, skočim le do sosede,da jo vprašam, kaj bo z novo službo,«so bile zadnje besede, ki jih je od svoježene Metke po telefonu slišal JožeHahn iz Prosenjakovec. Gledal je Trenja,ko je zazvonil sinov mobilni telefon.»V oddaji so govorili o morilcih,ki so v zaporih, ko je pritekel Matej inzavpil: »Mamico so povozili.« Odhitelasta na prizorišče nesreče, le streljalod bloka, kjer živijo. »Kje je? Kje je?«je vpil Jože. Kmalu jo je našel. Ženaje negibno ležala na vrtu, kamor jo jeodbilo, potem ko je vanjo trčil avtomobil.»Sklonil sem k njej in jo prislonilk prsim. Glavo je imela popolnomapotolčeno, zaslutil sem, da nebo preživela.« V daljavi se je že slišalasirena reševalnega avtomobila. Metkaje umrla že pred prihodom reševalcev.»Matej je kričal in jokal, Natja jespraševala, ali bo mamica umrla. Nikogarnisem opazil okrog sebe. Kot dabi bilo vse prazno. Videl sem le njenotruplo,« s solzami v očeh pripovedujeJože Hahn, ki se mu je v trenutkupodrl svet.Bilo je v četrtek, 10. aprila 2008,okoli pol devete ure zvečer.so trajali leto dni, ko je Barbarič skušalizločiti sodnico s procesa, zavračaldodeljene odvetnike in se izgovarjal,da ni zmožen spremljati obravnav, jebil torej končno le obsojen.Pomenljivo: sodba je bila izrečenadan pred svetovnim dnevom spominana žrtve prometnih nesreč. Barbaričsicer v zaporu na Dobu že prestajapetletno zaporno kazen zaradi poskusauboja prijatelja.Skoraj izgubil še sinaPolicisti Jožetu niso želeli razkriti,kdo je zakrivil nesrečo: »Dejali so, daso ga ujeli, vendar mi ne smejo povedati,kdo je.« Jože je že kmalu ponesreči izvedel, kdo jim je »življe-ljivi, ko so želeli, da Matej opravi alkotest.Razumem, da opravljajo svojedelo. Sprašujem se le, kako sistem dovoli,da lahko nekdo stori skoraj dvajsetprometnih prekrškov, pa se mu neskrivi niti las.« Jože je pred kratkimše sam doživel policijsko doslednost.Ko je v Lendavski ulici zapeljal skozisemaforizirano križišče, se je za njimiz kolone pognal policijski avtomobilz lučmi z očitkom, da je prevozil rdečoluč.»Ati, zakaj nisi ti umrl«»Prva dva meseca so nam bili vsipripravljeni pomagati. Pravzapravso bili že vsiljivi s svojim sočustvovanjemin ponujanjem različne po-»Metka se je neizmernoveselila Matejevegamaturantskega plesa.Čeprav je bilo do plesaskoraj leto dni, je žeizbirala obleko zase.Govorila je, kako morabiti lepa in kako bostaplesala ples staršev.Matej je potem plesal zbabico.«Pomurska madžarskasamoupravna narodnaskupnost Lendava, ki jipredseduje Jože Kocon, odSlovenskega regionalnegarazvojnega sklada zahteva 167tisoč evrov, ker da niso bilinamensko porabljeni, in sicer zaureditev prostorov lendavskegainkubatorja PIIC Murania.Albin Gubič je prve dninovembra prevzel vodenje družbeAgroservis, d. d. Zamenjavana vrhu je notranjega značajain naj ne bi napovedovalalastniške spremembe. BorivojLalovič ostaja prokurist.Po zločinu šel na pivoKmalu so policisti sestavili mozaik.Za nesrečo so okrivili starega znancaBranka Barbariča iz Krnec, ki je žepred nesrečo kar šestnajstkrat kršilprometne predpise, po nesreči pa šenajmanj štirikrat. Ni šlo le za prekrškezaradi prehitre vožnje ali telefoniranjamed vožnjo. Barbarič pravzapravsploh ni imel vozniškega izpita, vozilje neregistrirane avtomobile in povrhvsega je bil ponavadi pijan. Tudiko je pred hčerkinimi očmi do smrtipovozil mamo in potem pobegnil, jebilo tako.Namerili so mu namreč skoraj promilealkohola v krvi in peljal se je vneregistriranem cliu. Po dveh letih inpol je nesreča doživela epilog na sodišču.Tričlanski senat, ki mu je predsedovalasodnica Natalija Pavlič Goldinskij,je Barbariča obsodil na enoleto in osem mesecev zapora. Sodnicaje izrekla za tri mesece višjo ka-Jože Hahn: »Povzročitelj nesreče je večkrat skušal izločiti sodnico, menjaval je odvetnike, nenehno iskal izgovore, zahtevalsvoje pravice … Zato sprašujem, ali imam tudi jaz pravico, da zamenjam tožilca, ki je zahteval tako kazen, ali da zamenjamizvedenca, ki preprosto pravi, da bi Metka preživela, če bi pravočasno skočila v jarek?«Fotografija Nataša JuhnovSonja Roman, lani najboljšaslovenska atletinja, je z zmago nakrosu na Portugalskem potrdila,da se vrača v staro formo. Toje po ozdravljeni poškodbi,ki jo je pestila precej časa,spodbuda za še boljše dosežkev predolimpijskem letu 2011.Njen cilj je nastop na olimpijskihigrah leta 2012 v Londonu.»Prva dva meseca sonam bili vsi pripravljenipomagati. Pravzapravso bili že vsiljivi ssvojim sočustvovanjemin ponujanjem različnepomoči. Potem nikogarveč ni bilo na spregled.Ostali smo prepuščenisami sebi.«zen, kot je zahteval okrožni državnitožilec Bojan Misja. Janez Perš, obsojenčevodvetnik, je opozoril, da je izvedenecŠtefan Ščap izračunal, da jeBarbarič v času nesreče skozi Prosenjakovcevozil po predpisih in da bise udeleženki v nesreči lahko rešili, čebi pravočasno skočili v jarek. Barbarič,ki je ves čas sojenja molčal, je obžalovalsvoje dejanje. Svojcem je izrekelsožalje, tega pa prej ni storil, kermenda ni mogel zbrati poguma. Kotje sledilo iz pričanja prič, je po nesrečiodšel na pivo. Po vseh zapletih, kinje postavil na glavo«. Sprva ni mogelverjeti, da je lahko ta človek še naprostosti. Njegovega imena in priimkanoče izgovarjati. »Bal sem se, kajmu bom storil, če ga kje srečam. Enkratsem se pripeljal na bencinski servis,ko je bil v lokalu in pil pivo. Splohnisem šel natočit goriva, obsedel semv avtu, se čez čas obrnil in odpeljal.«Prepričan je, da je Barbarič na sodiščuzaigral obžalovanje in kesanje. »To somu najbrž svetovali sojetniki.«Zaradi izkušnje, ki mu je za vednozaznamovala življenje, se Jože Hahnzdrzne vedno, ko sliši zvok rešilnegaali policijskega vozila. Tako je bilotudi 22. oktobra letos. Takoj je poklicalMateja, vendar je bil njegov telefonnedosegljiv. »Mislil sem, da je kje,kjer ni signala.« Čez dvajset minut paklic iz bolnišnice – sin je imel prometnonesrečo.»Potolažili so me, da ni nič hujšega.Dobil je le nekaj brazgotin. Šeleko sem videl njegov avtomobil, semse zavedal, kakšno srečo je imel.«Dvajsetletnik, ki se je po končani gimnazijiodločil za študij računalništvain informatike, je med potjo na vajeglasbene skupine, v kateri igra kitaro,v Sebeborcih trčil v neosvetljeno traktorskoprikolico, naloženo s koruzo.»Policisti so bili v bolnišnici prav vsi-»Bal sem se, kaj mubom storil, če ga kjesrečam. Enkrat sem sepripeljal na bencinskiservis, ko je bil v lokaluin pil pivo. Sploh nisemšel natočit goriva,obsedel sem v avtu, sečez nekaj časa obrnilin odpeljal.«moči. Potem nikogar več ni bilo naspregled. Ostali smo prepuščeni samisebi,« je odkrit Jože Hahn. Kot pravi,se je bilo najtežje navaditi, da žene inmame nikoli več ne bo. »Metka se jeneizmerno veselila Matejevega maturantskegaplesa. Čeprav je bilo do plesaskoraj leto dni, je že izbirala oblekozase. Govorila je, kako mora biti lepain kako bosta plesala ples staršev. Matejje potem plesal z babico.« TrinajstletnaNatja je še osnovnošolka, njenavelika ljubezen je ples. »S treningisi zapolnjuje prosti čas. Tako vsaj po-zabi, da nikoli več ne bo imela mame.Je pa težko, ko druga dekleta na tekmovanjas seboj jemljejo mame, Natjapa je ne more.« Deklica, ki je bilapriča, ko ji je brezvestni voznik predočmi do smrti povozil mamo, še vednopotrebuje pomoč. »V začetku meje obtoževala za mamino smrt. Psihologinjaji je veliko pomagala. Ker ježenska, se ji lažje zaupa.« Tudi Matejse je po nesreči zaprl vase. »Bila svakot tujca. Zelo težko sva se spet zbližala.Veliko odkritega pogovora je bilopotrebnega.«Da bo mera polna, je Jože lani izgubilslužbo v Avstriji, ko je podjetje,kjer je bil več let redno zaposlen, zašlov krizo. Po poklicu je mesar, trenutnoprijavljen na zavodu za zaposlovanje.Upa, da bo kmalu našel službo.V Avstriji bi jo takoj, vendar nazajnoče, ker želi biti več časa z otrokoma.»Ko sem delal v Avstriji, sem oddoma odhajal ob štirih zjutraj, ko jeNatja še spala, domov pa prihajal, koje bila že doma. Včasih je zato prišlav hladno stanovanje.« Zdaj oče vsakdan komaj čaka, da pride hčerka izšole. »Ne mine dan, ko se ne bi zalotil,kako čakam, da tudi Metka pridedomov,« je sklenil s tresočim glasomJože Hahn.Andrej BedekBranko Đorđevič, stečajniupravitelj Mure, praktičnoni storil nič, da bi zagotovilkapitalsko ustreznost družbeUnikat in počistil dubioze, kise vlečejo vse od stečaja Mured. d. Novih zaposlitev in rastiobsega poslov lastnik družbe niustrezno kapitalsko spremljal.Ravnanje spominja na vzorecdela z Muro pred stečajem.Denis Čeh, direktor podjetja3Lan, in Matej Raščan, lastnikDela Revij, sta sklenila sporazumo skupnem upravljanju Večera.

14 | Vestnik | 25. novembra 2010 iz naših krajevwww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siKozarju postavili kip v rojstnem MartinjuDomači kraji večkratprizorišče njegovih delKozar je goričkim ljudem pomenil svetilnik, kiso mu lahko sledili – Ime kraja ponesel v svetTudi Franc Dravec iz Korovec dočakal sto letZa dolgo življenje geni,mleko in krompirOb stoletnici rojstva prekmurskegakatoliškega duhovnika, pisatelja inprevajalca Lojzeta Kozarja se je letoszvrstilo že nekaj prireditev in slovesnosti.Zadnja takšna je potekala minulonedeljo v njegovem rojstnemkraju v Martinju na Goričkem, kjer soblagoslovili njegov doprsni kip.Če je kip, ki so ga pred dnevi blagosloviliv Odrancih, kjer je Kozar dolgaleta deloval kot župnik, namenjenPa še njegov nasvet: »Ne imejte denarnice v zadnjem žepu!«Vaščani in drugi Goričanci ob kipu rojaka Lojzeta KozarjaFotografija Ciril KosednarFranc Dravec je prvi prebivalec cankovske občine, ki je dočakal sto let.Fotografija Tomo Kölešpredvsem spominu na njegovo duhovnoin versko delo, so se na Goričkemspomnili nanj kot na rojaka, kije ime kraja ponesel v svet s svojimliterarnim in življenjskim delom. Kozarse je ob svojem poklicnem deluukvarjal tudi s kulturno dejavnostjo.Vodil je pevske zbore, spodbujal ljudskopetje, zbiral in zapisoval stare narodnepesmi. Širši javnosti pa je bil15 let Tamburaškega društva DrotmantrašiNavdušili polno dvoranoLeta 2001 izdali svojo prvo uspešno zgoščenkoPo zamisli predsednice KUD-a BublaMarije Marič je Jože Farkaš leta 1995navdušil nekaj prijateljev, da so se pričelipod strokovnim in umetniškimvodstvom Matije Kovačiča iz Vučje vasiučiti igranja na tamburice.Prvega predsednika Jožeta je nadomestilaSimona Pirc, ki je še danes umetniškavodja. Leta 1997 so se tamburaši odcepiliznan predvsem kot pisatelj. Napisal jepreko dvesto krajših zapisov in enajstleposlovnih knjig. Prav v slednjih soglavna prizorišča in liki njegov rojstnikraj Martinje, okoliški gorički kraji terljudje, ki so živeli tamkaj. Mnogokratso prav njegova dela pomemben virzgodovinskih dejstev, dogodkov in življenjav teh revnih obmejnih krajih.Kot je bilo povedano na slovesnosti, jebil Kozar svojim sovaščanom in goričkemučloveku svetilnik, ki so mu lahkosledili. Vse to je vaščane, verniketer predstavnike gornjepetrovske župnijein občine spodbudilo, da so sez doprsnim kipom spomnili svojegarojaka. Kip stoji ob vaški kapeli nedalečod Kozarjeve domačije. Tudi tegaje, tako kot tistega v Odrancih, izdelalakademski kipar Marjan Drev.C. K.Radin v Radencih, na katerem so nastopiliše humorist in prleški pesnik MarkoKočar ter vokalist Toni Pograjc z moškovokalno skupino Jolly.Srebrno jubilejno Gallusovo priznanjeza več kot petnajst let delovanja naglasbenem področju je prejela SimonaPirc Katalinič, član Sveta OI JSKDGornja Radgona Vladimir Rantaša paV zadnjem času iz tedna v teden vednoveč ljudi v pokrajini dočaka stolet in več. Zadnji izmed teh je FrancDravec iz Korovec 44, ki mu je župancankovske občine Drago Vogrinčič vsejni sobi priredil slavnostni sprejem,in to ravno v torek, 16. novembra, koje Franc dopolnil sto let. Slavljenca jespremljal njegov sin Janez, po poklicuzdravnik, ki je povedal nekaj zgodb izživljenja svojega očeta. Kaj več mu nitini bilo treba, saj je nekaj zanimivih dogodivščinin življenjskih izkušenj opisalFranc sam, predvsem o svojemdelu v Avstriji, Nemčiji in v Srbiji, kjerje v Kragujevcu kot sedemnajstletniksodeloval pri gradnji železniške proge.Vogrinčič je o Dravcu dejal, da je izjemenčlovek, ki je bil vedno korak predIz Sodišinec na Gorenjskočasom, saj so Dravčevi prvi uporabljaliumetna gnojila in s traktorjem delalina kmetiji. Poleg tega je vedno ostalpatriot, še posebej v panslovanskemduhu, kar je potrdil tudi sam Franc:»Kjerkoli sem bil, nikoli nisem imel težavs tem, da sem Slovenec. Nekoč, koso mi ukradli denarnico, mi je neki duhovnikv Srbiji brez besed dal petdesetdinarjev, kar je bilo za tiste čase velikodenarja.« In iz te zgodbe je Francpotegnil še življenjski nauk, ki bi garad povedal vsem, tako mlajšim kotstarejšim: »Ne nosite denarnice v zadnjemžepu, ker vam jo lahko ukradejo.Vidim, da to napako delajo mnogi,tudi tukaj v trgovini na Cankovi.« Samje imel srečo, da se je nekako izognilmobilizaciji v drugi svetovni vojni, sajje vedel, da bi ga poslali na vzhodnofronto, odkoder se najverjetneje ne biveč vrnil, tako kot se je to na žalostpripetilo njegovemu očetu v prvi svetovnivojni. Pravi, da si prej nikoli nimislil, da bo dočakal sto let: »Natančnegarecepta za dolgo življenje ni. Nekajje odvisno od dednosti oz. genov,saj nedvomno pomaga, če so že tvojipredniki dolgo živeli. Nekaj pa je odvisnood prehrane. Pravijo, da ima predvsemmleko veliko hranilnih snovi, šeposebej domače kravje mleko. Rad paimam tudi kuhan krompir.« Jubilantuso v cankovski sejni sobi nato izročilicvetje in darila ter mu zaigrali nekajpesmi, sam pa je na koncu skupaj s sinomzvrnil še kozarček vina.T. K.Drotmantraši so proslavili petnajstletnico delovanja.od KUD-a Bubla ter se poimenovali – inniso brcnili mimo – Drotmantraši. V letu2001 so izdali svojo prvo uspešno zgoščenkoDere sen jaz mali bija. Slavnostnikoncert je bil v kongresni dvorani hotelaje podelil tudi bronasta priznanja članomdruštva za več kot pet let delovanja.Dobili so jih Eli Sarjaš, Bernard Preglin Dominik Kocbek.D. M.Fotografija Dani MaukoVaščani Sodišinec in ljubitelji pohodništva iz sosednjih krajev so se pred kratkim odpravili na izlet po Gorenjski. Avtobus jih jenajprej popeljal skozi Mojstrano mimo slapa Peričnik vse do parkirnega prostora v dolini Vrata. Od tu naprej so se pohodnikiodpravili peš mimo Šlajmerjevega in Aljaževega doma. Za kratek čas so se ustavili pri spomeniku padlim partizanom, natopa nadaljevali pešačenje mimo spomenika ponesrečenim planincem ter se ustavili pri izviru Triglavske Bistrice. Tisti najboljvneti so pot nadaljevali vse do ostankov snežnih zaplat pod severno triglavsko steno. Pri sestopu so se ustavili v Aljaževemdomu, kjer so se okrepčali s planinsko hrano. Tam je nastala tudi objavljena fotografija. Med vožnjo domov so se ustavili šena Bledu, v Begunjah in na Brezjah. C. K.Fotografija Štefan Pajžler

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siiz naših krajev25. novembra 2010 | Vestnik | 15Matjaševci – obmejna vas, kjer so domačini znali živeti z mejoPri urejanju vasi mislijo na mladeDomačini se še trudijo z obdelovanjem zemlje, vendar zgolj od kmetijstva ne živi nihče večPred dnevi smo obiskali še eno obmejnovas, tokrat na meji z Avstrijo.Da smo lahko prišli do nekaterih zaselkovMatjaševec, smo se vozili tudipo avstrijski strani meje. Danes zaraditega nismo imeli težav, pred desetletjipa bi se verjetno morali zagovarjatipri jugoslovanski vojski ali policiji.Kot pravijo krajani in kot se spomnitudi Patricij Žohar, svetnik v kuzemskemobčinskem svetu, ljudje, kiso živeli v obmejnem pasu, nikoli nisoposebej čutili te meje. Nekoliko večtežav so imeli tisti, ki niso bili od tukaj.Strog režim je veljal predvsem podrugi svetovni vojni. Takrat naj bi bilotukaj ustreljenih nekaj prebežnikov,katerih grobovi so še dolgo spominjalina »svinčene čase«. Pozneje, v šestdesetihin sedemdesetih letih prejšnjegastoletja, pa so se stvari umirile. Jugoslovanskivojaki, ki so patruljiralimimo vaških hiš, so velikokrat pomagalidomačinom pri opravilih inse družili z vaško mladino. »Malo boljhudo je bilo le takrat, ko so prišli novivojaki. Vendar smo tudi njih hitro navadilina vedenje v teh krajih,« v šaliPoleg kapele, ki je bila zgrajena letos,sta v vasi še dve verski znamenji vobliki križev. V Matjaševcih živijopoleg pripadnikov katoliške tudipripadniki evangeličanske in binkoštneveroizpovedi.Fotografije Ciril KosednarŽižkiPred šestdesetimi leti sta se vzela zakoncaRozina in Ivan Vogrinčič iz Žižkov.Kar devetnajst let sta živela nakmetijskem posestvu v Žitkovcih. Poznejesta se z družino vrnila v Žižke.Ivan, star 83 let, se je izučil za kmetijskegatehnika in bil vrsto leto upravnakratkoRadenciV Radencih so se pred dnevi znova zbraligostinci, ki so v šolskem letu 1969/70končali izobraževanje v takratni Gostinskišoli Radenci. Srečanja po štiridesetihletih izobraževanja se je udeležilo petnajstnekdanjih dijakov. Te je sprejelasedanja ravnateljica Srednje šole za gostinstvoin turizem Janja Prašnikar Neuvirt.Predstavila jim je program sedanjegaizobraževanja in vizijo šole. Ogledaliso si tudi prostore šole in dijaškegadoma. Srečanje so končali z druženjemv gostinskem lokalu v Šratovcih.F. K.Fotografija Jože Žerdinnik na kmetijskem posestvu v Žitkovcih.Nazadnje je bil zaposlen v MurskiSoboti. Poleg službe je našel čas za čebelarstvo,dolga leta pa je vodil tudigasilsko društvo v Žižkih.Žena Rozina, stara 79 let, pa se je vesčas zakona posvečala gospodinjstvu,kmetovanju in vzgoji otrok. V zakonuso se jima rodili hčerki Zinka in Ivankater sin Branko. Ponosna sta tudi našest vnukov in pravnuka Aleksandra.Kljub letom še vedno rada poprimetaza manjša hišna opravila.J. Ž.Kot razlaga Patricij Žohar, vodi mimo starega mejnega prehoda mednarodnakolesarska in turistična pot do tromeje, zato tukaj pogreša gostinsko ali kakšnododatno ponudbo, ki je v vasi ni.barja, ki ni poznal teh krajev in je zakorakalna drugo stran meje.Matjaševci so tako po številu prebivalcevkot številu gospodinjstev in površininajmanjša vas v Občini Kuzma.So tipična gorička vas, katere zaselkiso razmetani po hribih, ki so največkratdobili imena po priimkih domačinov.Sosednja Avstrija je veliko ljudemiz teh krajev dajala kruh. Z leti sejih je vse več zaposlovalo v Sloveniji,predvsem v večjih okoliških krajih, vMurski Soboti ter v drugih večjih slovenskihmestih. Skoraj polovica zaposlenih,tako ocenjuje Žohar, pa še vednodela v Avstriji. Čeprav se nekajkmetijskih površin že zarašča, se domačiniše trudijo obdelovati zemljo,toda kmetij, ki bi se preživljale zgolj sto dejavnostjo, praktično ni več. Razlogovza to je več, največ pa sta k temupripomogla strm teren in ilovnataprst. »Pri nas nikoli ni bilo večjih kmetij,predvsem majhne hribovske kmetije,kjer so lahko kmetje preživljali lesebe,« dodaja občinski svetnik. To paje verjetno vplivalo tudi na demografskopodobo vasi, ki postaja vse »starejdodajaŽohar. Zato tudi ni bilo nobenihtežav z druženjem z ljudmi z drugestrani meje, s katerimi so največkratimeli zelo prijateljske odnose.Računajte na nasOdlika Zavarovalnice Triglav je skrb zazavarovance. Ti vedo, da škodo izplačamohitro in zanesljivo. K temu smoprišteli še 13 novosti na področju avtomobilskihzavarovanj, s katerimi silahko ustvarite zavarovalno polico povaši meri. Varnost je ena naših najpomembnejšihvrednot, nove in inovativnerešitve pa tiste, ki poskrbijo, da lahkopametno in dobro zavarujete svojepremoženje. Naše police so trdne kotTriglav.Obogatena ponudbaPoleti smo k pestri ponudbi avtomobilskihzavarovanj dodali nekaj ugodnosti,ki nas s celovito obravnavo šebolj zbližujejo z zavarovanci.13 novosti in ugodnosti je plod našihizkušenj, saj vemo, da ničesar ne greprepuščati naključju. Skrbimo za kakovostnoponudbo in nadgradnjo storitev,ki prepričata mnoge. Ti vedo, da soz nami vedno v varnih rokah. Izkušenimvoznikom prihajamo naproti z do 15-odstotnimpopustom, zvestim zavarovancempa odobrimo 5-odstotni bonuszvestobe. Ni kaj, če se odločite za našokonkurenčno in kakovostno ponudbo, vkateri je tudi cenejši in prenovljen paketzavarovanj za vaše vozilo, ga bosteimeli v žepu do 17 odstotkov ceneje.Naš adut je asistenca Comfort, ki joradi izberejo tisti, ki so veliko na poti,ima pa razširjeno kritje, ki vas med drugimobvaruje pred posledicami napačnotočenega goriva. Splača pa se poudariti,da je zavarovanje avtomobilskeodgovornosti in voznika v malem paketulahko sedaj kar do 25 odstotkovcenejše. Poleg tega je lahko za 20 odstotkovcenejše tudi zavarovanje avtomobilskenezgode.Ugodneje do kaskaPredsednik PGD Matjaševci Alojz Bunderla pravi, da sta razširitev in obnovavaško-gasilskega doma (v ozadju) ena največjih naložb v zadnjih desetletjih, vkateri z delom in sredstvi sodelujejo tako krajani kot vsa vaška društva in občina.Urejen naj bi bil v naslednjih petih letih.Med ugodnosti smo uvrstili tudi sklepanjedelne kasko kombinacije za zavarovanjekraje, ki je lahko do 20 odstotkovcenejša, in delne kasko kombinacijeza zavarovanje zunanjih svetlobnih telesin ogledal, ki vam lahko prinese do30 odstotkov prihranka.Pri nas e-ji niso škodljiviTriglav je sodobna zavarovalnica, kiima v svoji ponudbi tudi storitev e-prijava,s katero boste kasko avtomobilskoškodo prijavili po spletu. Pot do nas jeenostavna in hitra, saj boste na daljavolahko dobili še informativni izračunza avtomobilsko premijo. Naša spletna»Na drugi strani meje so tako ali takoživeli predvsem sorodniki slovenskihdružin, ki jih je meja ločila,« razloži.So pa vojaki znali zajeti kakšnega goša«.Mladi so se izselili pred desetletji.Poleg neperspektivnosti kmetijstva jihje iz teh krajev pregnala tudi slabo urejenainfrastruktura. Danes je to področjerazmeroma dobro urejeno. Ceste vvasi so asfaltirali, zgrajeno je telefonskoomrežje in urejen javni vodovod.V načrtu za naslednja štiri leta so tudiureditev vaškega jedra s pločniki, uličnarazsvetljava in kanalizacija. Vse tobi lahko nekoliko ustavilo izseljevanjemladih, meni Žohar.Družabno življenje vaščanov potekav dolini potoka Lukaj ob vaško-gasilskemdomu. Kot nam je povedal predsednikdomačega gasilskega društvaAlojz Bunderla, so ga ustanovili leta1946. Tega leta so v vasi zgradili tudimanjši vaško-gasilski dom, ki je bilvečkrat obnovljen. Lansko leto pa sose odločili za razširitev. Dom bo namenjenvsem občanom, v njem pa bodoimela prostore vsa društva iz vasi. Predsedmimi leti je bilo ustanovljeno tudišportno društvo, ki poleg tekem maleganogometa organizira še druge športnein zabavne prireditve. Ob pomočikrajanov so uredili nogometno in odbojkarskoigrišče, zraven pa še otroškoigrišče z igrali. Poleg omenjenihdruštev v vasi obstaja še eno, Ognjenodruštvo Matjaševci, ki je tudi najstarejšein katerega člani skrbijo za varnostpred požari in zbirajo sredstva za pomočpogorelim družinam.Ciril Kosednarstran www.vozim.se je poseben izziv zamlade družine. Sklenite zavarovanje prinas in obdarili vas bomo z bonom v višini30 evrov, s katerim boste ceneje kupilivaren otroški avtomobilski sedež. Potna Triglav je sedaj preprosta, zato stopitedo nas in se prepričajte, da si lahkosami ustvarite polico po vaši meri! Večna avto.triglav.si ali pri vašem zavarovalnemzastopniku.Zavarovalnica Triglav, d. d.Oglasno sporočiloKapelaV sklopu aktivnosti OŠ Kapela in vrtcaRadenci, enote Grozdek je minulipetek PGD Kapela izvedlo taktičnovajo na omenjeni šoli. Namen vaje jebil zagotoviti zadostno količino vode,uporabiti vse izhode za evakuacijo, primernorazporediti del reševalne tehnikein vključiti druga društva v reševanje.Sodelovalo je štirideset gasilcev izpetih gasilskih društev, ki so pod vodstvomDraga Bračka uspešno opravilivajo. Ravnateljica šole Anastazija Avsecje po vaji povedala, da so zaposleni našoli otroke na miren način spravili navarno, gasilci in predstavniki Rdečegakriža pa so »poškodovanim« otrokomponudili primerno pomoč.D. M.GenterovciV dvorani vaško-gasilskega doma vGenterovcih so članice rokodelskegakrožka, ki deluje znotraj Kulturnegadruštva Hetes Genterovci, pred dnevipripravile dvodnevno razstavo vezenin.Na razstavi je bilo na ogled okrog storazličnih motivov vezenin. V krožku jedejavnih osemnajst članic. Srečujejo sedvakrat na teden na večernih delavnicah,večinoma pa šivajo v prostem časuna svojih domovih. Krožku je v velikopomoč tudi Zavod za kulturo madžarskenarodnosti Lendava.J. Ž.MartjanciČlani Turističnega društva MartinMartjanci so pred adventom organiziralidelavnico, kjer so iz naravnih materialovspletali adventne venčke in izdelovalinovoletne voščilnice, okraskein različne aranžmaje, primerne prazničnemučasu. Izdelke so postavili naogled minulo soboto. Z njimi se bodopredstavili tudi na adventnem sejmu vMoravskih Toplicah.J. Ž.

Ema KurentOdkrijte pomen Venerinih in Marsovih znamenjNačrtujte zmenke z ljubezenskim koledarjemUgotovite, kdo je vaš idealni partner5,99€PROSTOR ZA VAŠ LOGOTIP16 | Vestnik | 25. novembra 2010 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siZ gumpiči se učimo tujih jezikovStopnicePo stopnicah lahko pridemo v višje nadstropje ali v nižje, včasih je le ena stopnica,včasih pa jih ima stavba več, potem je to že stopnišče. Stopnice so lahkoenostavne ali zanimivih oblik, zavite v obliki polžje hišice. Na stopnicah setudi srečujemo in posedamo, stopnišča v blokih so bila vedno zbirališča otrok.O tem govori tudi knjiga Antona Ingoliča Mladost na stopnicah. Če nas bolijonoge, komaj hodimo po stopnicah, mladi in polni energije pa običajno preskakujejopo dve, tri naenkrat. Še boljše pa so tekoče stopnice, na katere stopimoin nas same popeljejo. Gumpiči pa najbolj uživajo, ko otroci sedejo na najvišjostopnico in se po ta zadnji spuščajo navzdol.Angleški jezik: stairs (sters)Nemški jezik: Stiege (štige)Madžarski jezik: lépcsők (lepčök)Španski jezik: escaleras (eskaleras)Italijanski jezik: scale (skale)Francoski jezik: escalier (eskalije)Esperanto: ŝtuparo (štuparo)Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze Murska Sobota,za esperanto skrbi Jovan Mirkovič, gumpiče pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič.Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu v oddaji Mali radio, kije na sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure.Medeni dan v Vrtcu RomanoSaj dobro vemo, da sladkarije niso zdrave in da so škodljive za zobe, toda kaj kose vsi tako radi posladkamo. Prav tako sladek, če ne morda še bolj, in zelo zdravpa je med. In da bi ga poskusili, so v Vrtcu Romani na Pušči pripravili medeni dan.Že zjutraj, takoj po prihodu, so se lotili dela. Ob pomoči vzgojiteljic Marte, Jože inSenke so zamesili testo za medenjake in ga dali počivat v hladilnik. Počivati moravsaj tri ure, v tem času pa so se lotili še drugih medenih obveznosti. Še prej pa soimeli medeni zajtrk in se okrepčali za nadaljnje delo. Oluščili so orehe in pripravilijedrca za dekoracijo, za pridne čebele pa so izdelali čebelnjake iz škatlic. Potempa je nastopil najbolj pričakovan del dneva – izdelovanje medenjakov. Drobneročice so oblikovale medenjake in jih zlagale na pekač. Kaj kmalu je po celemvrtcu omamno zadišalo in z medenjaki so se posladkali pri kosilu. Vsak pa si jedomov odnesel recept za peko medenjakov in medenjak za vzorec. A. N. R. R.Tudi malčke v vrtcu Mehurčki v Radencih so obiskali člani Čebelarskega društvaRadenci ter jim prikazali, kako pridne čebelice zbirajo med ter kakšna sta delo inobleka čebelarjev. Seveda so med tudi poskusili, in ker so jim čebelarji podarili karnekaj kozarčkov medu, se bodo z njim sladkali tudi v zimskih mesecih. A. N. R. R.Fotografija Marta PintaričFotografija A. Nana Rituper RodežRad/a imam …Rad imam svoje starše, ker sta prijaznain me vedno v vsem podpirata,se igrata z mano in mi pomagata, koju potrebujem. Znata se pozabavatiz mano in se pogovarjati o mojih težavah.Prav tako imam rad živali, kerso tudi živa bitja in potrebujejo mojopomoč.MihaRad imam različne športe: košarko,nogomet, gimnastiko … Ob njih si lahkoizboljšam zdravje in spretnosti, sedružim s prijatelji.LukaRada imam glasbo, ker mi je všeč ritem,ki ga občutim ob njej. Občudujemrock. Glasbo poslušam v prostemčasu ali ko pišem pesmi. Ob njej sesprostim in dobivam ideje za mojerime. Rada tudi berem in si tako bogatimsvoj knjižni zaklad.SaraRada imam mačke. So tako puhaste,mehke, tople. Tudi sama imam mačkaCapija. Zanj bi lahko rekla, da je divjimuc, saj se ne da božati, če mu to nivšeč. Popoldne, ko se naspi in pridemodomov, pa je ves nežen in se smukaokrog nog. Drugače pa imam radamamo, očka, prijatelje, bonbone …MarušaRad imam:- kavč, ker lahko na njem ležim,- televizijo, ker jo lahko gledam skavča,- mleko, ker je moja najljubša pijača,- čokolado, ker jo lahko jem k mleku,- brata, ker je moj edini in najboljšibrat,- starše, ker so moji starši,- stare starše, ker sem srečen, da jihimam vse,- Harryja Potterja, ker je odlična knjiga.SvitUčenci novinarskega krožkaOŠ III Murska SobotaMoj pesDoma imam psa. Ime mu je Roni. Ronije naš čuvaj in hišni ljubljenček.Moj pes ima rjavo-črno dlako. Jesrednje velik. Ima povešene uhlje indolg rep. Hrani se z briketi in kostmi.Čez dan mu zamenjam vodo, da imavedno svežo.Roni ponoči spi v uti. Roni je zelovesel, ko pridem iz šole. Imam ga zelorad, saj je prijazen.Rene Klement, 3. a, OŠ RadenciOblačekOblaček med oblaki potuje čez nebo,ko sonce posije, oblaček se skrije.Ko veter zapiha, oblake razpiha.Urno se razkadijo in se spet lovijo.Potem se nad oblački in oblakibela megla spusti in naš oblaček zaspi.Lea Zabavnik, 4. b,OŠ Križevci pri LjutomeruStevardesaČe bila bi stevardesa,bi letela do neba,v širni svet bi poletelain med odprtimi ljudmi živela.Tem ljudem bi z veseljem stregla,še rajši bi jim pela in igrala,da vožnja bi jim dogodivščina postalain bi se od srca nasmejala.Le tako naši potnikivisoko nad zemljoveseli bi bili,skrbi bi pozabili in se veselili.A ta poklic samo so sanje,ki z jutrom izpuhte,in želja se povrne,ko spanje se začne.Sergeja Raj, 6. razred, OŠ Odrancinana.rr@vestnik.siVestnik, za Barve otroštva,Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota.Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, MariborAdventne sveče1,44 €2,99 €Cena za komplet 4/1Darilne vrečkein voščilnice1,90 €3,95€2,50 €0,83 €0,54 €3,90 €Cena za komplet 4/11,54€1,80 €Darila, škorenjčki, okraski2,50 €Cena za kos3,20 €1,61 €2,50 €Ljubezenskihoroskop2011Ema KurentKnjigeLjubezenski horoskop 2011Ema KurentLjubezenskihoroskop5,99 €Koledarji13,90 € 9,90 €1,06 €Sloveovenske vode 20112,2626 €Cena za kos10,90 €3,76 €1,30 € 3,84 €PROSTOR ZA VAŠ LOGOTIP3,76 €Okrasne nalepkeSlovenija2011Slovenske vode 20100,84 €Cena za kos1,80 €Cena za kosIzdelki s cenami rdeče barve so naprodaj v izbranih poslovalnicah.Seznam prodajnih mest za posamezni izdelek si oglejte na spletnistrani www.posta.si ali povprašajte na vaši najbližji pošti.Pridržujemo si pravico do spremembeprograma. Fotografije so simbolične.Cene so z DDV.www.posta.siPrazničnadarila žena poštahDa se boste na praznične dnevepravočasno pripravili, smoza vas na poštah že razširiliponudbo darilnih izdelkov.Čaka vas pester izbor daril,adventnih sveč, koledarjev,ročno izdelanih darilnih vrečkin voščilnic, darilne embalaže,knjig in raznih okraskov, vse poizjemno ugodnih cenah.Obiščite nas!

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sišport25. novembra 2010 | Vestnik | 17Triatlonska zveza Slovenije podelila priznanja najboljšimZmaga Melite HajdinjakLetos je slavila tudi med duatlonkami – V absolutni konkurenci zbrala 350 točkUspeh našega gluhega teniškega igralcaMarino Kegl prepričljivopremagal vso konkurencoNobeden od Čehov se z njim ni mogel enakovrednokosati – V finalu ugnal desetega s svetovne lestviceV Brnu na Češkem je bil v soboto mednarodničlanski turnir gluhih in naglušnihv tenisu Brno Open 2010. Na turnirjuje sodeloval tudi najboljši slovenskigluhi teniški igralec Marino Kegl (Teniškiklub Jakopina). Petnajstletni Marinoje z odlično igro zmagal na turnirju, kije potekal po sistemu Round Robin s finalnimdelom, brez poraza.2. RR: Marino Kegl – Karel Saitl (Češka)6 : 1, 3. RR: Marino Kegl – Vit Prochazka(Češka) 6 : 0, 4. RR: Marino Kegl – MartinPaulik (Češka) 6 : 1, polfinale: MarinoKegl – Richard Helcel (Češka) 6 : 0, finale:Marino Kegl – Vit Prochazka (Češka)6 : 0. Končni vrstni red: 1. Marino Kegl(Slovenija), 2. Vit Prochazka, 3. RichardHelcel (oba Češka).Fotografija Boris RibašFotografija Darko KeglSkupna zmagovalka Melita Hajdinjak, članica ŠD Turbo MS iz Murske SoboteMarino Kegl (drugi z desne) s pokalomV soboto je Triatlonska zveza Slovenijev klubu Top v središču slovenske prestolnicepripravila slovesnost, na kateriso podelili priznanja in nagrade najuspešnejšimtriatloncem v sezoni 2010.Glavni priznanji sta romali v roke JaroslavuKovačiču in Moniki Oražem.Osrednji namen tokratne prireditvepa je bil podelitev priznanj najboljšimv skupni razvrstitvi triatlonskega pokala.Za točkovanje je tokrat štelo sedemtekem, in sicer pet sprint triatlonov indva olimpijskih triatlona. Priznanja stamed drugim podeljevala tudi priznanaslovenska športnika kolesar AndrejHauptman in dobitnik olimpijske medaljenekdanji kajakaš Andraž Vehovar, kise tudi sam rekreativno ukvarja s triatlonom.Sezona se je začela na Ptuju, sledileso tekme v Celju, Kamniku in Velenju,državna prvenstva v Kočevju (sprint) inBledu (olimpik), sklepno tekmovanje paje potekalo v Kopru.V absolutni ženski konkurenci je postalamed 23 uvrščenimi triatlonkami pokalnaprvakinja Melita Hajdinjak, članicaŠD Turbo MS iz Murske Sobote. Skupno jezbrala 350 točk in za sabo pustila drugouvrščenoMarušo Klemenc (TK TrisportAlprem), 300, in Barbaro Kordič (TK Ljubljana),275. To je za Melito Hajdinjak letosže druga absolutna pokalna zmaga,saj je slavila tudi v absolutni konkurenciduatlonskega pokala. V absolutni moškikonkurenci je zbral največ točk Sašo Medeniz Maribora, drugi je Uroš Seme (TKMamut), tretji pa David Pleše (TK Ljubljana).V kategoriji veterani I je Slavko Vukan(ŠD Turbo MS) zasedel deveto mesto.Drugi pomurski tekmovalci točk slovenskegapokala letos niso osvojili.Milan JeršeV dveh skupinah je bilo razvrščenihpo pet tekmovalcev. Žreb mu je nameniltri zelo dobre češke igralce, vendar Marinoni ničesar prepustil naključju, sajje suvereno premagal vse nasprotnikein zasedel prvo mesto v skupini ter seuvrstil v polfinale, kjer ga je čakal RichardHelcel, katerega je odpravil s 6: 0. V finalu se je srečal s starim znancem,Čehom Vitom Prochazko, desetims svetovne lestvice gluhih, in ga premagalskupno že četrtič s 6 : 0.Rezultati Marina Kegla – 1. RR: MarinoKegl – Aleš Mateškovič (Češka) 6 : 0,Na podelitvi je za solze v očeh vsehprisotnih z ganljivim govorom poskrbelpredsednik Češke športne zveze gluhihRoman Lupomesky, sam odličen športnik,ki je spregovoril o problematikigluhih športnikov in posebej omenilMarina kot zgled, da tudi gluhi športnikiz vztrajnostjo in trdim delom lahkostopijo stopnico višje.Marino je prejel vabilo Češke športnezveze gluhih za udeležbo na mednarodnemteniškem turnirju v Pragi, ki boseptembra 2011.Milan Jeršeteden v številkahAtletikaSlovenska rekorderka v teku na 1500 mSonja Roman je zmagala na mednarodnemkrosu v Amori na Portugalskem.Progo, dolgo 5 km, je pretekla v času17:26. Druga je bila Ukrajinka Pohorjelska(17:34), tretja pa domačinka Rocha(17:37). (M. J.)Kegljanje8. krog 1. A-lige: Radenska – Proteus 1 :7 (3428 : 3500; Kovačič 659). Vodi Konstruktor14, 7. Radenska 6. 8. krog 1. B-lige(ž): Radenska – Eta 6 : 2 (3145 : 3124),8. krog 2. lige vzhod (ž): Nafta – Šoštanj7 : 1 (2972 : 2698). 8. krog 3. lige vzhod:Nafta – Radenska II 6 : 2 (3391 : 3166).(M. J.)BiljardPredzadnji turnir Štajerskega Pol toura,Kegl City (29 tekmovalcev): 1. ChristianNečimer (MB), 4. Danijel Tinev (M. Sobota).(T. G.)JudoMednarodni turnir, Slovenj Gradec (547tekmovalcev iz 15 držav), U-13: 1. NikoGorjan (nad 60 kg), JK Lendava; U-11: 2.Aleksander Ferenčak (do 40 kg), JK M.Sobota; kadetinje: 3. Melita Gönc (do70 kg), KBV Lendava; ml. kategorije: 3.Hana Mazouzi in Lara Mesarič, obe JKBeltinci. (F. B., M. J.)Košarka8. krog 1. litovske lige: Perlas – Navezis81 : 79 (Blaž Črešnar 10). (T. G.)7. krog 2. SKL vzhod: Radenska CreativSobota – Vrani Vransko 88 : 75 (Dominko33, Novak 15, Barbarič 14, Šuran13). Vodita Bistrica in Radenska CreativSobota s 14 točkami.7. krog 1. SKL vzhod pionirke: Felix –Pomurje 56 : 60 (Zala Tirš 30, Tina Štihec16).7. krog 1. SKL vzhod kadetinje: Pomurje– Rogaška 76 : 36 (Viktorija Slivnjek21).7. krog 1. SKL vzhod mladinke: Pomurje– Ježica 56 : 78 (Alja Samec 16, EvaDora in Tina Kerčmar po 14).3. krog pomurske lige: Lindau Lendava– G. Petrovci 96 : 68, GMT Beltinci –Paloma Sladki Vrh 72 : 76, PŠK LjutomerII – Sveta Ana 114 : 61. (M. J.)Rokomet9. krog 1. slovenske B-lige (ž): SavaKranj – Millennium 31 : 34. 7. krog 2.DRL vzhod: Arcont Radgona – Dobova29 : 32 (Zorko 9), Dol TKI Hrastnik – Pomurje42 : 26 (Jankovič 13). Vodi Dol TKIHrastnik (12), 5. Arcont (6), 7. Pomurje(3). (M. J., N. K.)Dvoranski hokejNa mednarodnem turnirju v Poreču soigralci Triglava Predanovci premagaliMladost Zagreb s 5 : 3 (Černel 3, Bukvič,Balažic), ekipo Čukarički s 6 : 1 (Štotl inU. Balažic po 2, E. Balažic, Vereš), JedinstvoII z 9 : 6 in Jedinstvo I s 5 : 3 (E. Balažic3, Černel, U. Balažic). Tekma za 1.mesto: Triglav – Mladost 1 : 4 (T. Panker).Ženska ekipa Triglav-M. Toplice je premagalaMladost s 6 : 1 (Dervarič 3, Grah2, Konye) in Bask s 3 : 1 (Dervarič, Grah,Gomboc). (T. G.)Strelstvo2. krog regijske lige: Gederovci – JezeroDobrovnik 1079 : 1050, Segrap Ljutomer– Bakovci 991 : 1079, Strelec Andrejci –First klub veteranov 1054 : 1047, Gančani– Graničar Domajinci 1023 : 1035. Vrstnired: Gederovci, Andrejci in Domajincipo 6 točk; posamezno: Robi Kous 728,Milan Kreft (oba Gederovci) 725, ŠtefanBalaško (First KV) 721. (M. J.)Namizni tenis4. krog rekreativne lige ŠZ Puconci: Polana– Kema veterani 4 : 6, Alf M. Sobota– Sobota veterani 1 : 9, Meho Bakovci– Kema mladi 5 : 5, Spin M. Nedelja – Sebeborci6 : 4, Live bonus Lendava – Čobibar Beltinci 4 : 6. Zaostala tekma 3. kroga:Kema veterani – Alf M. Sobota 9 : 1.Vrstni red: Sobota veterani in Kema veteranipo 8, Čobi bar Beltinci 6. (M. J.)RokoborbaMladinski turnir v Petrinji (83 tekmovalceviz šestih držav): 3. Daniel Kočar (50kg) in Mitja Sečko (66 kg), oba RD Sobota.(M. J.)ŠahKončni vrstni red 1. članske lige vzhod,Šentjur: 1. Celjski ŠK 32, 2. Velenje Veplas,3. Rokada Lendava, oba po 28,5, 7.Radenska Pomgrad II 21,5. Izidi Pomurcev,7. kolo: Kovinar Nova KBM Maribor– Radenska Pomgrad II 4,5 : 1,5, RokadaLendava – Velenje Veplas 1,5 : 4,5; 8.kolo: Hoče – Rokada Lendava 1,5 : 4,5; 9.kolo: Rokada Lendava – Radenska PomgradII 3 : 3.Mesečni turnir ŠD Radenska Pomgrad(9 igralcev): Danilo Hari 6,5, Boris in MitjaKovač po 5,5, Jože Vučko 4,5, TimotejMilanov 3,5. (M. J.)Mesečni turnir ŠD Lendava (7 igralcev,dvokrožno): Jože Gaber in Jože Vučkopo 10,5, Franjo Strbad 8, Jože Vuk 7, BelaVehsterbah 4. (F. B.)Delavske športne igre v šahu za leto2010 bodo v četrtek, 2. decembra, ob 18.uri v novih prostorih ŠD Radenska Pomgradv Kocljevi ulici v Murski Soboti.Ekipo sestavljajo štirje igralci. Posamičnoprvenstvo pa bo 9. decembra ob 18.uri. (M. J.)Bovling6. krog 2. slovenske lige, skupina A, M.Sobota: Kegl City – BK 300 Ljubljana 7 :5 (4095 : 3978). Za Sobočane sta največkegljev podrla Robert Cör (1088) in AlešDurič (1055).1. krog zimske lige, Center Kocet vLendavi (33 igralcev): 1. Boštjan Virag414, 2. Dušan Radakovič 399, 3. FrancTomažič 396, 4. Boštjan Bac 386, 5. TomiGönc 376. (M. J.)Skvoš2. turnir za odprto pomursko prvenstvo,Veržej: l. Zoran Repija, 2. Cvetko Bojan,3. Grega Ivanuša (vsi M. Sobota). Vrstnired: Repija 200, Cvetko 155, Ivanuša 110.Članice: l. Tanja Tomšič (Kranj), 2. AndrejaKovač, 3. Sara Rojnik, 4. Nataša Vogrinec(vse M. Sobota). Vrstni red: Tomšič200, Vogrinec 145, Rojnik 140. (T. G.)Pikado2. krog vzhodne slovenske lige: Škorpijon– Mišo bar 27 : 6, Ena Zvezda – Pinochio34 : 5, Bar ring – Panters 28 : 12, Alcapone– Majolka 19 : 24. Vrstni red: Enazvezda 6, Majolka 5, Alcapone 4.5. krog vzhodne pomurske lige: Čarnevrane – Osa 12 : 13, Viktorija – Pajdaši 13: 12, Pajek – Maži bar I 14 : 11, AC Kuhar– Dokležovje 10 : 15, Maži bar II – Picolo5 : 20. Vrstni red: Osa 10, Picolo in Pajekpo 8. (T. G.)5. krog občinske lige Križevci, rdečaskupina: Kasač – Bar Baza 9 : 1, Boreškiveterani – ŠD Berkovci 7 : 3, Boosters –Kalinovjak Group 9 : 1. Vrstni red: Kasačin Boosters po 8.Modra skupina: Avto Frč – MRD Shooters5 : 5, Gabrijelov barček – Coctail bar6 : 4, Living Room II – Naš ovinek 5 : 5,Living Room I – Jorstik 2 : 8. Vrstni red:Gabrijelov barček 10, Jorstik in Naš ovinekpo 7. (M. J.)Športni ribolov1. memorial Borisa Ratnika, ribnik v Krogu(27 tekmovalcev): 1. Sašo Serec (Gederovci,19,2 kg), 2. Branko Serec (15,6 kg),3. Peter Prosenjak (Bakovci, 13,2 kg). (T.G.)Invalidski šport1. krog DP paraplegikov v streljanju zzračno puško, Ankaran: 1. Društvo paraplegikovPrekmurja in Prlekije M. Sobota;posamezno: 2. Jožef Franc (Krajna)365; tetraplegiki: 1. Slavko Dunaj (Lukavci)376, 2. Leon Jurkovič (Stanetinci)356, 3. Franc Baum (Kokolonjščak) 355.(T. G.)ModelarstvoMemorial Alojza Sinica na letališču v Rakičanu,razred Fl A: 1. Damjan Žulič (N.mesto), 6. Boštjan Bagari (AK M. Sobota);mladinci: 1. Simon Beltram (Miren),2. Miha Lemut (DMP), 3. Črt Šiftar (ŠtartPolana). Tekma za pokal DMP, Noršinci(35 modelarjev): 1. Gašper Šubic (Vrhnika),3. Miha Lemut, 7. Jože Titan, 9. ČrtŠiftar; mladinci: 1. Miha Lemut, 2. ČrtŠiftar, 3. Grega Filo (DMP). (T. G.)

18 | Vestnik | 25. novembra 2010 športwww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siStrelske ligeSomogyiizkoristilodsotnostnajboljšihV Železnikih drugi turnirz zračno puško in pištoloZaradi nestrinjanja z načinom tekmovanja,ko se po prvem delu v finaleuvrsti osem najboljših, potem pa slediizločanje strelcev ne glede na njihoveodlične rezultate v predtekmovanju,se je kar nekaj državnih reprezentantov,med njimi tudi Robi Markoja inDušan Ziško, odločilo, da v znamenjeprotesta ne bo nastopilo v finalnemdelu. Pri tem je zanimivo, da jeRobi Markoja dosegel najboljši rezultattekmovanja s 399 zadetimi krogi.To je šlo na roko madžarskemu strelcuPetru Somogyiju, ki nastopa za SDJezero Dobrovnik,Izidi 2. turnirja v vseh strelskih ligah– puška, 1. A-liga: 1. SD KolomanaFlisarja Tišina (Dušan Ziško 395,Saša Marija Ratnik 391, Špela Mihalič388) 1174, 2. Portorož 1173, 3. OlimpijaLjubljana 1172, 6. SD Štefana KovačaTurnišče 1161 (Robi Markoja 399); posamezno,finale: 1. Peter Somgyi (JezeroDobrovnik). Skupno: 1. SD KolomanaFlisarja Tišina 25 točk, 6. SDŠtefana Kovača Turnišče 13; posamezno:1. Kaja Repič (Kamnik) 52, 2. PeterSomogyi 45, 4. Robi Markoja, 5.Saša Marija Ratnik, oba po 38, 6. DušanZiško 35.2. turnir 1. B-lige: 1. SD Triglav JavornikKoroška Bela 1158, 4. SD MestoLjutomer 1145, 5. Črenšovci 1143;posamezno: 1. Luka Resman (Triglav)393, 3. Rajko Robnik (Ljutomer) 392.Skupno: 1. Trbovlje 27, 2. Črenšovci 20,3. Ljutomer 19; posamezno: 1. AndražDovč (Ježica) 50, 3. Rajko Robnik 46.Pištola, 2. turnir 1. A-lige: 1. Miklavž1135, 6. Turnišče 1101; posamezno, finale:1. Matej Kranjčič (Brežice), 2.Dominik Vnuk (Turnišče); skupno: 1.Miklavž 2271, 6. Turnišče 2215; posamezno:1. Peter Tkalec (Rečica) 50, 8.Dominik Vnuk 31. 2. turnir 1. B-lige:1. Kamnik 1104; posamezno: 1. Repič(Kamnik) 379.3. turnir 2. državne lige s puško, G.Radgona: 1. Denis Verbančič (Gančani)387, 2. Tadej Žalik (Turnišče), 3.Mitja Černi (Gančani), oba po 384, 4.Žiga Prajndl, 5. Milan Svetec (oba Radgona),oba po 381; ekipe: 1. TurniščeII 1137 (Tjaša Draškovič 380, Jaka Maučec373, Tadej Žalik 384), 2. Gančani1131, 3. Kovinar Ormož 1130, 4. TišinaII 1128, 5. Radgona 1126.2. turnir pionirjev: 1. Grosuplje526, 4. Črenšovci 503; posamezno:1. Anže Kanovnik (Dolič) 185, 4. ŽanKelenc (Črenšovci) 179. Pionirke: 1.Trzin 503, 2. Tišina 501, 3. Pomurka498; posamezno: 1. Špela Mihelič (Tišina)183. Kadeti/kadetinje: 1. Turnišče1135; posamezno: 4. Kaja Raščan(Pomurka) 381, 6. Megi Fujs (Tišina)366. Kadeti: 2. Tadej Žalik (Turnišče)383, 4. Jaka Maučec, 5. Primož Seršen(oba Turnišče), oba po 376. Mladinci/mladinke: 4. Tišina 1120, 6. Turnišče1109; mladinke: 6. Špela Mihelič (Tišina)381; mladinci: 2. Mitja Černi (Gančani)390.Milan JeršeSobota, 4. decembra: 11. turnir v malemnogometu v Radencih. Zadnji rok za prijave:sreda, 1. decembra. Organizator: ŠD RadenciKMN Swing. Informacije: Zdravko Mauko -Magi, 041 343 652.Več informacij o prireditvah in vadbi nawww.migajznami.si, kamor lahko tudivpišete svojo prireditev ali vadbo.9. krog državnega odbojkarskega prvenstvaPomembna zmaga SobočanovV boju za prva štiri mesta z lahkoto ugnali mlade Framčane – Kamničani ostajajo na vrhuGorazd Flisar (11) se je izkazal z visokimi skoki ob mreži.Panvita Galex – Gokop Fram 3 : 0 (19, 17,21), Astec Triglav – Krka 3 : 0, Maribor– Duol 3 : 2, Calcit Volleyball – Murexin3 : 0, UKO Kropa – Marchiol Vodi 0 : 3.Pari 10. kroga: Panvita Galex – Astec Triglav(sobota ob 19. uri v dvorani OŠ I M.Sobota), UKO Kropa – Murexin, Krka –Marchiol Vodi, Calcit Volleyball – Duol,Maribor – Gokop Fram.Športna dvorana OŠ I v Murski Soboti,Namizni tenis400 gledalcev, sodnika: Plešnik (Mežica)in Valentar (Prevalje).Panvita Galex: Ajlec, Zupanc 6, Pavlovič,Mijalković 8, Žitnik 2, Marič, Horvat14, Flisar 14, Novak, Tot 12, Topovšek.Gokop Fram: Medved, Brus 4, Bojinovič2, Černec 2, Plesec, Krhlanko, Špendl, Čubelj11, Ploj, Klobučar 6, Detela 9, Ledinek.Lažje od pričakovanj so Sobočani prišlido zmage proti igralcem iz Frama, kiso le v dobri uri morali priznati premočdomačinov. Ti so z odlično igro navdušilištevilne gledalce, med katerimi je bilotudi veliko osnovnošolcev, ki so se včlaniliv domač klub in zavzeto trenirajo. Ob njihpa večja skupina gostov, ki so navijali zavarovance Jurija Čopija, ni prišla do izraza.Gostitelji so z uspešnim postavljanjembloka, v katerem je blestel Gorazd Flisar,povsem onemogočili igralce Frama.Poraz Keme v derbiju za prvo mestoMariborčani bili boljši – Najtesnejša zmaga Sobote – Sobočanke izgubile proti FužinarjuV 6. krogu 1. SNTL za člane in članiceso pomurski predstavniki dosegli enozmago in zabeležili dva poraza. V derbiju,ki je verjetno že odločil o naslovujesenskega prvaka, so Pucončani domadoživeli svoj prvi poraz s tudi dotlej šeneporaženim Mariborom. V izredno zanimivemin kakovostnem srečanju predštevilnimi gledalci so zasluženo slaviligostje. Najzaslužnejši za njihovo zmagoje bil odličen veteran Komac, ki jepremagal vse tri domačine. Pri domačinihje bil edina svetla točka Bojan Ropoša,ki je dvakrat zmagal, Mitja Horvatin Dominik Škraban pa sta ostala brezzmage. V naslednjem krogu gostujejo vVelenju.Sobočani so na gostovanju na Ptujudosegli pomembno zmago, ki jim dajeveliko možnosti, da se uvrstijo do šestegamesta. V dramatičnem srečanju so zveliko borbenostjo vseh treh igralcev znajtesnejšim izidom premagali domačine.Po dve zmagi sta dosegla Gregor Kocuvanin Tomaž Roudi, eno, a izrednopomembno, pa je prispeval mlad GorazdHorvat. V naslednjem krogu gostijoIlirijo. Dekleta Sobote so proti državnimprvakinjam osvojile le dva niza. V naslednjemkrogu gostujejo pri Kajuhu.Kema Puconci – Finea Maribor (Škraban– Plohl 2 : 3, Ropoša – Zafoštnik 3 :2, Horvat – Komac 2 : 3, Ropoša – Plohl3 : 2, Škraban – Komac 0 : 3, Horvat– Zafoštnik 1 : 3, Ropoša – Komac 0 : 3).Ptuj – Sobota 4 : 5 (Ovčar – Horvat 2 : 3,Piljak – Roudi 2 : 3, Pavič – Kocuvan 3 : 1,Piljak – Horvat 3 : 0, Ovčar – Kocuvan 0: 3, Pavič – Roudi 3 : 0, Piljak – Kocuvan2 : 3, Pavič – Horvat 3 : 0, Ovčar – Roudi 2Edina svetla točka domačinov je bil Bojan Ropoša.: 3). Drugi izidi: Krka – Edigs 5 : 0, Rakek– Muta 1 : 5, Ilirija – Tempo 2 : 5. Vrstnired: Krka in Finea Maribor po 12, Kema10, Tempo in Sobota po 8.Članice: Sobota – Fužinar 0 : 5 (Lupša– Fajmut 0 : 3, Matis – Kasabova 0 : 3,Perčič – Šapek 1 : 3, Matis – Fajmut 1 : 3,Lupša – Šapek 0 : 3). Drugi izidi: Ljubljana– Iskra 4 : 5, Ilirija – Muta 1 : 5, Arrigoni– Ptuj 4 : 5, Logatec – Kajuh 5 : 1.Dominik Škraban zmagovalecV Puconcih je bil 1. odprti državni turnirza člane in članice do 21 let, ki se gaje udeležilo 43 igralcev in igralk iz 15klubov, tudi 11 Pomurcev. Pri članih jezmagal domačin Dominik Škraban, kije v finalu premagal stalnega tekmecaMatica Slodeja (4 : 3). Odlično tretje mestoje zasedel soboški kadet Mario Kol-Fotografija Nataša JuhnovFotografija Nataša JuhnovCalcit 9 8 1 24 : 6 24Marchiol 9 7 2 23 : 7 21Panvita G. 9 6 3 18 : 12 18Triglav 9 5 4 20 : 14 17Kropa 9 5 4 18 : 13 16Fram 9 6 3 18 : 16 15Duol 9 2 7 14 : 23 8Maribor 9 3 6 10 : 21 8Murexin 9 2 7 9 : 25 4Krka 9 1 8 7 : 24 4V prvem nizu so Sobočani hitro povedliz 8 : 4, toda ob drugem tehničnemodmoru so gostje vodili s 16 : 15. To paje bilo tudi vse, kajti v nadaljevanju sose domačini razigrali. Podobno je bilotudi v drugem nizu, ko so Framčani pozaostanku (6 : 10) izid preobrnili v svojokorist s 14 : 12. Toda sedem zaporednihtočk Sobočanov je bilo dovolj za mirnodokončanje niza.Tudi v tretjem nizu so gostje povedliz 12 : 10, nato pa so na igrišču povsemprevladovali domačini. Kapetan TomažHorvat je izkoristil drugo zaključnožogo in veselje domačinov se je lahkozačelo.Puconska Kema šeedina neporažena7. krog 2. DOL (ž): Kema Puconci –Kostmann Sl. Gradec 3 : 1 (20, -20, 13, 17),DŠR M. Sobota – Ankaran Hrvatini 3 : 2(14, 15, -18, -24, 14). Vodi Kema Puconci z20 točkami (21 : 4), 8. DŠR M. Sobota 8.7. krog 3. DOL vzhod: LIP Poljčane – BeltinciPanvita Galex 3 : 0 (8, 18, 13). 7. krog3. DOL vzhod II (ž): Galeja – ZM Ljutomer3 : 0 (16, 22, 14).Milan Jeršebl, ki je bil največje presenečenje turnirja.Med osmerico sta se uvrstila GorazdHorvat in Tomaž Pelcar ter pri dekletihStaša Matis in Laura Perčič.Pomurci uspešni v VaraždinuNa tradicionalnem odprtem prvenstvuVaraždina je nastopilo 565 igralcevin igralk iz 83 klubov petih držav. Pomurciso dosegli nekaj odličnih uvrstitev.Tako je pri kadetih zmagala ekipaSobote (Kolbl, Dolamič), ekipa mladincevSobote (Vöröš, Farič) je zasedla tretje,ekipa mlajših kadetov Keme (Zelko,Norčič) pa peto mesto. V posamičnikonkurenci kadetov je bil Mario Kolbltretji, Mitja Pečnik in Iztok Dolamič pasta se uvrstila med najboljših 32. V kategorijimlajših kadetov je Damjan Zelkozasedel tretje mesto, Luka Norčič pa seje uvrstil med osmerico.Srednjeevropska super ligaKončano je tekmovanje v srednjeevropskisuper ligi za člane. V zadnjemkrogu so Pucončani gostovali v Bratislaviin doživeli maksimalen poraz. Po slabiigri so ostali brez dobljene partije, sajso osvojili le pet nizov, kar je dokaj skromendosežek. Tako se bodo v končniciborili za uvrstitev od sedmega do devetegamesta.Satex – Kema Puconci 7 : 0 (Gasimov-Jaslovski – Ropoša-Škraban 3 : 0, Gasimov– Ropoša 3 : 0, Illaš – Škraban 3 :1, Jaslovski – Horvat 3 : 1, Illaš – Ropoša3 : 1, Gasimov – Horvat 3 : 1, Jaslovski –Škraban 3 : 1).Mirko Unger

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sišport25. novembra 2010 | Vestnik | 1918. krog 1. SNLDerbi KoprčanomMladinski nogometMurini kadeti ugnali RudarjaV drugi ligi kaže najbolje lendavski NaftiČeprav je sodnik oškodoval Lendavčane, so gostje zasluženo zmagali14. krog 1. SML: Rudar – Mura 05 4 : 0 (1 :0). Vodi Maribor (35), 14. Mura 05 (9).14. krog 1. SKL: Rudar – Mura 05 0 : 1(Rajnar). Vodi Interblock (34), 5. Mura05 (23).17. krog U-14 vzhod: Tehnostroj Veržej– Mura 05 1 : 1. Vodi Maribor (45), 8.Mura 05 (26), 12. Tehnostroj Veržej (11).17. krog 2. SML vzhod: Nafta – Šmartno1928 1 : 2, Ljutomer – Pohorje 5 : 2. Zaostaletekme 6. kroga: Nafta – Šoštanj -Mozirje 2 : 0, Ljutomer – Krško 1 : 1, Žalec– Tehnostroj Veržej 3 : 0. Vodi Krško (27),5. Ljutomer (24), 8. Tehnostroj Veržej (21),9. Nafta (19). 17. krog 2. SKL vzhod: Nafta– Šmartno 1928 4 : 1, Ljutomer – Pohorje0 : 3. Zaostale tekme 6. kroga: Nafta – Šoštanj- Mozirje 5 : 1, Ljutomer – Krško 4 :0, Žalec – Tehnostroj Veržej 2 : 0. VodijoBrežice (33), 4. Nafta (25), 6. TehnostrojVeržej (21), 12. Ljutomer (13).M. J.Mali nogometZmaga odšla v VaraždinNa 13. Dogarjevem memorialu Sobočani drugiRojak v dresu Kopra Milan Osterc (desno) je povzročal obilo preglavic domači obrambi.Športni park v Lendavi, 900 gledalcev,sodnik: Vojko Goričan (Loče pri Poljčanah).Strelca: 0 : 1 Marčeta (34), 0 : 2L. Pavlin (81). Rumeni kartoni: Benko,Balažic; Tomić, Hasić, Al. Struna.Nafta: Murko, Matjašec, Bečiri, Lesjak,Balažic, Benko, Vassiljev, Levačič(Gerenčer, 60), Buzeti, Vaš (Dvorančič,46), Čeh.Luka Koper: Hasić, Tomić, Al. Struna,Brulc (L. Pavlin, 79), Marić, Handanagić,Marčeta, Osterc (Stančič, 90), Karič(Grižonič, 90), An. Struna, Hadžić.Na izredno težkem in razmočenemigrišču sta obe moštvi nastopili v nepopolnihpostavah. Pri domačih sta manjkalaobrambna igralca Caban in Filipović,pri gostih pa Polovanec. Srečanje jebilo v prvem polčasu zanimivo in izjemnokakovostno. Nekoliko več od igreso imeli Koprčani, ki so krenili v odločenboj za tretje mesto na lestvici. Domačinomse je prva priložnost ponudila v 24.minuti, ko je Vaš s 15 metrov z leve stranisprožil močan strel, vendar je žoga končalav naročju vratarja Hasića. Na drugistrani pa so gostje v 34. minuti nepričakovanopovedli po grobi napaki Buzetijain Levačiča na levi strani. Do žoge se jedokopal Marčeta, ki je pobegnil vse doroba kazenskega prostora, od koder je ssilovitim strelom zadel levi spodnji kotnemočnega vratarja Murka.Drugi polčas so bolje začeli domačini,ki so diktirali tempo, saj so želeličim prej izid izenačiti. V 47. minuti jeBuzeti iz dobrega položaja streljal čezvrata, v 54. minuti pa je nepričakovanodobil priložnost Brulc, ki je brez oklevanjastreljal proti lendavskim vratom,Murko pa je z izjemnim posredovanjemžogo izbil v kot. Sledijo napadiNafte, ki iz minute v minuto stopnjujepritisk. V 68. minuti so bili gostiteljioškodovani za enajstmetrovko, saj jev svojem kazenskem prostoru z rokoigral Hadžić. Dvajset minut pred koncemtekme je Gerenčer meril previsoko,ob napadalni igri domačinov pa soimeli gostje veliko prostora za nasprotnenapade. Minuto kasneje je Dvorančičnevarno streljal z roba kazenskegaprostora, a je bil gostujoči vratar zanesljiv,tako kot po poskusu Benka.Odločitev o zmagovalcu je padla v 81.minuti, ko se je Osterc prebil po levistrani, po njegovi podaji pa je bil LukaPavlin, nečak nekdanjega reprezentantaMirana Pavlina, hitrejši od Murka inpostavil končen izid 0 : 2.Trener Nafte Damir Rob: »Zelo semrazočaran. Lahko povem, da sem zaradidogodkov na igrišču ogorčen. Bileso tri sporne situacije, ki so vplivale nakončni izid. Običajno ne komentiramsojenja, toda ob vodstvu gostov z 1 : 0sodnik ni videl roke gostujočega igralcaznotraj kazenskega prostora. Polegdrugih dejavnikov nam je tudi srečaobrnila hrbet.«Trener Luke Koper Primož Gliha: »VLendavo smo prišli močno oslabljeni.Na žalost imam premalo kakovostnihigralcev. Po zadetku v prvem delu smodosegli še drugega, nakar smo prikazalidobro igro. Menim, da smo zasluženozmagali.«Vodilna med sebojremizirala, Olimpija šestaNafta – Luka Koper 0 : 2 (0 : 1), CMCelje – Primorje 3 : 0 (1 : 0), Maribor –Domžale 1 : 1 (0 : 0), Olimpija – TriglavGorenjska 1 : 0 (0 : 0), Hit Gorica – Rudar1 : 1 (0 : 1). Pari 19. kroga: Hit Gorica– Nafta (sobota ob 17. uri), Olimpija– Rudar, Maribor – Triglav Gorenjska,CM Celje – Domžale, Luka Koper – Primorje.Maribor 12 6 0 33 : 7 42Domžale 11 3 4 28 : 14 36Koper 8 3 7 28 : 24 27Nafta 7 4 7 29 : 29 25Rudar 6 6 6 29 : 27 24Olimpija 5 5 8 21 : 23 20Gorica 5 5 8 19 : 28 20Triglav 5 5 8 19 : 33 20Celje 4 5 9 26 : 35 17Primorje 4 4 10 24 : 36 16Feri Horvat M., Milan JeršeFotografija Erik KavašObnovljena športna dvorana OŠ Turniščeje bila prizorišče že tradicionalnegaDogarjevega memoriala v spominna prerano preminulega nogometaša,trenerja in pedagoga. V razburljivemfinalu so trenerji iz Varaždina šele postreljanju kazenskih strelov premagaliDruštvo nogometnih trenerjev M. Sobota.V rednem delu se je tekma končalabrez zadetkov, končni rezultat paje bil 3 : 2 v korist gostov. V tekmi zatretje mesto je NK Turnišče s 7 : 3 ugnaloODNT Lendava. Še tekma U-8: Beli –Statistični pregled 3. SNL vzhodPo točkah in zadetkihprednjači NK OdranciZ največ gledalci se lahko pohvalijo pri NK GradPo končanem jesenskem delu prvenstvav 3. SNL vzhod, v katerem je sodelovalo14 moštev, od tega kar pet iz Pomurja, sov MNZ Ptuj, ki uspešno vodi to tekmovanje,pripravili statistični pregled prvegadela sezone 2010/2011.Po doseženih točkah (32) je na prvemmestu zanesljivo NK Odranci, ki imapred NK Simer šampion (25) kar sedemtočk prednosti, pred tretjim NK KovinarŠtore (24) pa osem. Nogometaši jesenskegaprvaka NK Odranci so v 13 tekmahdosegli 35 zadetkov. Iz njihovih vrst jeRumeni 1 : 1 (po kazenskih strelih 8 : 7).13. krog KMN Puconci, skupina B: Dankovci– Torpedo 0 : 10, Triglav – Bodonci1 : 14, Radovci – Skakovci 5 : 4, Zenkovci– Beznovci 0 : 3 b. b., Moščanci – Poznanovci1 : 1, Dolina – Lemerje 3 : 4, prostiOtovci. Vrstni red po jesenskem delu: 1.Torpedo 31, 2. Bodonci 27, 3. Poznanovci26, 4. Otovci 25, 5. Beznovci 19, 6. Skakovci18, 7. Radovci 15, 8. Lemerje 13, 9.Dolina 11, 10. Moščanci 8, 11. Zenkovci 7,12. Dankovci, 13. Triglav, oba po 4.F. H. M., M. J.tudi najbolj disciplinirana ekipa po jesenskemdelu. Sodniki so skupno podelili461 rumenih kartonov ali 5,1 na tekmo,medtem ko je bilo rdečih kartonov40 ali 0,4 na tekmo. Po številu gledalcevna domačem igrišču prednjači Grad,kjer so našteli kar 4440 zvestih navijačev.Za njim sta Tromejnik G-Kalamar(2750) in Odranci (1750). Sicer pa si jevse tekme 3. SNL vzhod ogledalo 17.065gledalcev ali povprečno 187 na tekmo.Na koncu pa še kratek vpogled v pomurskonogometno ligo. Tam vodi Ho-Nogometne aktualnostiSimič ni več predsednik NZS-jaOdstopil le nekaj ur pred prijateljsko tekmo z Gruzijo – Poškodba NoviničaNogometaši Odranec suvereno vodijo.Fotografija Tonček GiderKot je znano, se je Simič zapletel v sporz igralci članske reprezentance zaradi(ne)izplačanih nagrad, nato pa tudi ssindikatom Spins, ki so ga reprezentantipooblastili za pogajanja z NZS-jem. Simičje še na začetku meseca zatrjeval, dane namerava odstopiti, a si je nato očitnopremislil. Simiča, ki je zasedel mestopredsednika NZS-ja februarja 2009,je začasno nadomestil prvi podpredsednikStane Oražem, ki je že zatrdil, dane pričakuje nobenih zapletov pri vodenjuzveze.Obetavni igralec Milana Mitja Novinič,nekdanji nogometaš NK Nafta, seje hudo poškodoval na pokalni preizkušnjimladih ekip Milana in Pescare. Zaradistrganih križnih vezi v levem kolenubo z igrišč odsoten najmanj pol leta.Proizvajalec športne opreme Nike intrener Arsenala Arsen Wenger nadaljujetaprojekt, s pomočjo katerega iščetanadarjene in obetavne mlade igralce, kinaj bi sodelovali v akademiji Nike. Zanjose je na stadionu v Ljubljani potegovalo21 mladih nogometašev, pri čemerso vodilni trenerji NZS poleg fizičnihznačilnosti upoštevali tudi učni uspeh.Posebna komisija je izbrala tudi DezsojaGerencserja iz NK Nafta. 19. januarja2011 se bo v Londonu potegoval zaenoletno treniranje. Takrat bo na preizkušnjisto igralcev nogometa z vsegasveta.Na prijateljski tekmi Hrvaška – Slovenija(2 : 1) v Zaprešiću je branil tudiprvi vratar Mure 05 Radan, sposojen odNK Maribor.Povratna prijateljska tekma veteranov:Dobrovnik – Dol pri Ljubljani 5 : 0(Szomi in Bojnec po 2, Car).Milan Jerše, Feri Horvattudi najboljši strelec Boštjan Zelko, ki jenasprotne vratarje premagal 11-krat. Zadetekmanj sta dosegla njegov klubskikolega Jernej Tkalec in igralec NK KoroškaDravograd Dragan Ljubanić. Največtočk sta doma osvojila NK Odranciin NK Simer šampion, oba po 14, v gostehpa je z 18 osvojenimi točkami dalečnajuspešnejši NK Odranci.Najmanj zadetkov, in sicer 13, je prejelceljski Simer šampion, po 15-krat paso je okroglo usnje znašlo v mrežah Odranecin Čarde. Skupno je bil dosežen301 zadetek ali 3,3 na tekmo. Odranci sotiza La storia z 32 točkami pred Rakičanom(30) in Kemo Puconci (25). Nadomačem igrišču sta Hotiza in Rakičanosvojila po 17 točk, Kema Puconci pa 16.V gosteh sta bila najuspešnejša Hotizain Črenšovci (oboji po 15), Rakičan paje zbral 13 točk. Največji obisk gledalcevbeleži Virs Bistrica (1790), skupno pa sije vse tekme ogledalo 12.640 gledalcevali 139 na tekmo. Najmanj rumenih kartonovso prejeli igralci Bogojine (20),medtem ko nogometaši Hodoša edininiso dobili niti enega rdečega kartona.Milan Jerše

20 | Vestnik | 25. novembra 2010 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sioglasi@vestnik.sitel.: 02 538 17 20živaliAKCIJSKA PRODAJA PUR, domačereje, težkih 12 kg, po 20 evrov za kos.Možnost dostave. Rešek, Starše 23, tel.:688 13 81 ali 040 531 246. m018202posestiHIŠO NA MIRNI LOKACIJI v Beltincihprodam. Tel.: 041 785 587. m018186kmetijska mehanizacijaKupijo traktorje IMT, URSUS in ZETORter vso drugo kmetijsko mehanizacijo.Pridejo na dom in takoj plačajo.Informacije po telefonu 041 679 937.m017954DVOOSNO JEKLENO PRIKOLICO,zračne zavore, 4,80 x 1,80 m, prodam.Tel.: 041 330 709. m018181TRAKTOR IMT 533 s koso prodam. Tel.:041 246 416. m018187DVOBRAZDNI PLUG, obračalni,prekucno prikolico, dvoosno, in pajkaprodam. Tel.: 031 778 396. m018194KUPIJO TRAKTOR IN DRUGOKMETIJSKO MEHANIZACIJO.Informacije po telefonu 031 416 412.m018204TRAKTOR FENDT Vario 716, letnik1999, v zelo dobrem stanju in z novimigumami, prodam. Tel.: 041 633 097.m018205BOČNO KOSO ZA URSUS,motokultivator Honda s priključkiin sode iz nerjaveče pločevine, 500 l,prodam. Tel.: 041 286 635. m018206KUPIM KROŽNO BRANO inOBRAČALNIK. Tel.: 041 864 666.m018208PLUG RABE 2XD (obračalni, 3-brazdni) zdelovno višino 70 cm in širino 30 cm (12col) prodam. Tel.: 041 633 097. m018209CISTERNO CREINA, 2700-litrsko,rotobrano, 2,5 m, s polnim valjem inmulčer, 1,60 ali 2,25 m, prodam. Tel.: 041816 269. m018210raznoPRODAMO IN BREZPLAČNODOSTAVIMO kamen, skrilavec, različnihbarv in debelin. Tel.: 041 678 966.m018089PREMOG, zelo ugodno, z dostavo,prodam. Tel.: 041 279 187. PrevozništvoVladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91,Podlehnik. m018083BUKOVI BRIKETI in DRVA izSUŠILNICE. Tel.: 051 828 683. Fishner. Znami vam bo zares toplo! m017862ALU PLATIŠČA Z GUMAMI 185/65R15,platišča 7J x 15 in dvojna plastičnabalkonska vrata 140 x 200 cm prodam.Tel.: 031 722 936. m018175Terezija Klemenčič iz Murskih Petrovec16 obvešča javnost, da nihče ne smebrez njene vednosti prodati ničesar stega naslova. m018177NOVO POSTELJO, 140 x 200 cm, omaro,drobilnik za zrnje in elektromotor, 5KW, prodam. Tel.: 040 433 386. m018185AKACIJEVA DRVA, večjo količino, večjeakacije in hrastovino ter plemenskesvinje za zakol prodam. Satahovci 40,041 974 419. m018188StoritveGRADITELJI, POZOR! Po konkurenčnihcenah izdelujem peči in bojlerje zacentralno ogrevanje. Peči so zeloprimerne za kurjenje na drva. Garancijapeči je 5 let. Anton Aplenc, s. p.,Prekorje 29 a, Škofja vas, tel.: 03 541 5011, 041 531 976. m018152POTREBUJETE DENAR, NISTEKREDITNO SPOSOBNI, IMATE PAVOZILO? POSREDUJEMO VAM REŠITEV.Plačilo na položnice, vozilo vam ostane!AVTOMOBILI P. R.,Industrijska ul. 9,MB, 02 2283020, 031658679 m017760KREDITI DO 15 LET – NA PLAČO ALIPOKOJNINO (TUDI 09). MOŽNOSTKREDITA TUDI ZA DOHODKE POD 562EUR! OBREMENITEV TUDI DO 55 %!STARI KREDITI NISO OVIRA! PANTARHEI & Co, d. n. o., Industrijska ul. 9,MB, 02 228 30 21. m017684prispevki za nakup magnetne resonanceObčina Dobrovnik, donacija – 200 evrov;družina Korpič iz Murske Sobote namestocvetja za pokojno sestrično Ido Šinkoiz Rogašovec – 40; družina Hari iz GornjihČrnec namesto cvetja za pokojno sestričnoIdo Šinko iz Rogašovec – 40; sošolkein sošolci iz OŠ Bogojina namesto cvetjaza pok. Daniela Horvata iz Bogojine – 100;Jerica in Jasna Sever iz Kroga namestocvetja za pok. Emilijo Sever iz Kroga –100; namesto cvetja za pok. Andreja Cigutaiz Bratonec so darovali: Franc Prendl izBratonec – 20, Dejan Prendl iz Bratonec– 20, Mirko Hirci iz Beltinec – 20, IvanGutman iz Bratonec – 20 in družina Jeričiz Bratonec – 20; zakonca Simič, Kocljevonaselje 6, Beltinci, prispevek – 30; IrenaČervek z možem iz Rakičana namestocvetja za pok. Gizelo Beznec iz Bodonec– 30; Marjana, Jolanka in Vlado Štefanecnamesto cvetja za pok. Deziderja Kerčmarja– 50; družina Škalič Titan s Krajnenamesto cvetja za pokojnega očeta PetraCigüta iz Bratonec – 50; družina Žohar-Gorza iz Doliča namesto cvetja za pok.Franca Heindlerja iz Matjaševec – 20; družinaBunderla s Hodoša namesto cvetjaza pok. Janeza Peilschmidta – 30; Raiffeisenbanka, d. d., Zagrebška cesta 76, Maribor,donacija – 1.000; upokojene sodelavkenamesto cvetja za pok. TerezijoVukan iz Murske Sobote – 50; Lions klub,Slovenska 52, Murska Sobota, donacija –2.000; Jože Ružič iz Gančan namesto cvetjaza pok. Alojza Vereša iz Bakovec – 30;Mirko z Miro iz Murske Sobote namestocvetja za pok. Marijo Ozvatič s Tišine –40; družina Benko-Buzeti iz Bakovec namestocvetja za pok. Alojza Vereša – 50;Dragica Flisar z družino iz Beltinec namestocvetja za pok. Štefana Makoterja izMoravskih Toplic – 50; Marija Sraka izRenkovec 57, prispevek – 30; Irena inFranc Novak iz Murske Sobote namestocvetja za pok. Štefana Makoterja – 50; namestocvetja za pokojnega Alojza Verešaiz Bakovec so darovali: Matej Horvat izGomilice – 20, Petra, Boris in Jaka – 50,Majda Gjerek z družino iz Dolnje Bistrice– 20, družina Kodila iz Moravskih Toplic– 20, Ana Vohar iz Melinec – 20, družinaSlavka Forjana iz Melinec – 20, družinaVršič iz Murske Sobote – 20, Matej Forjanz družino – 20, Franc Baligač z družino –20, Štefan Smej z družino – 20, Milan Smej– 20, Štefan Varga z družino iz Kroga – 20,bratranec Dušan z družino – 20, StanislavKuhar iz Ljubljane – 20, družina JožefaŠeruge iz Kroga – 20, Apolonija Pavlinjekiz Sodišinec – 20, družina Jožefa Forjanaiz Lipovec – 20 in družina Alojza Barbaričaiz Lipovec – 20; Augustin Koroša izLipe namesto cvetja za pok. Leona Kövešas Hotize – 40; namesto cvetja za pokojnegaŠtefana Makoterja iz Moravskih Toplicso darovali: družina Kerčmar izMurske Sobote – 20, družina Temlin-Cmor iz Moravskih Toplic – 40, Irena inLudvik Cvetko iz Moravskih Toplic – 40,Društvo upokojencev Moravske Toplice –50, družina Gezeka Fartelja iz MoravskihToplic – 40 in družina Štefana Pintaričaiz Noršinec – 30; družina Andrejč iz Sodišinecnamesto cvetja za pok. Jožeta Vrečiča– 100; družina Golob-Vajndorfer izMurske Sobote namesto cvetja za pok.Rudolfa Kosija iz Kroga – 20; Delikomat,d. o. o., Tržaška cesta 43 a, Maribor, donacija– 1.000 evrov; družina Đurinek iz MoravskihToplic namesto cvetja za pok. ŠtefanaMakoterja – 50; Sindikat vzgoje,izobraževanja, znanosti in kulture Odrancinamesto cvetja za pokojno mamo ElizabeteŽerdin – 50; Kristina Podlesek izMurske Sobote namesto cvetja za pok.Ludvika Cipota iz Moravskih Toplic – 20;Štefan Jankovič iz Budinec namesto cvetjaza pok. Marijo Bedek iz Budinec – 50;družina Kolman, Petanjci 27, namestocvetja za pok. Alojza Košarja iz MurskeSobote – 20; Podjetje za informiranjeMurska Sobota namesto cvetja za pok.Heleno Semler iz Moščanec – 100; družinaČrnko-Ratnik iz Sodišinec namestocvetja za pok. Alojza Košarja iz MurskeSobote – 20; Irma Gider iz Sodišinec namestocvetja za pok. Alojza Košarja – 20;Aleksandra Šiftar, Naselje Ljudske pravice21, Murska Sobota, prispevek – 20; družinaŠavel-Recek z Vaneče namesto cvetjaza pok. Bruna Batističa iz Ljubljane – 40;Jožef Hajdinjak, Rudarska ulica 24, Lendava,prispevek – 20; Stane Polanič iz Černelavecnamesto cvetja za pokojnega očetaAlojza Rajbarja od Grada – 50; članiLovske družine Moravci namesto cvetjaza pok. Štefana Makoterja iz MoravskihToplic – 110; družina Gomboc iz Veščicenamesto cvetja za pok. Gizelo Beznec izBodonec – 20; družina Bauman-Vogrinčičiz Mlajtinec namesto cvetja za pok. KristinoBejek iz Mlajtinec – 30; Irma Kočar izZenkovec namesto cvetja za pokojnegabratranca Franca Ficka iz Gornje Radgone– 20; namesto cvetja za pokojno AnuškoČervek iz Rakičana so darovali: MirkoČervek z družino, Lendavska ul. 25, Rakičan,Irma Melander z možem iz Bodonec67, Mercedes Vukan z možem iz Prosenjakovec37 in Karolina Zrim iz Prosenjakovec36 a, skupaj – 80 evrov; Jože Cigut izSatahovec 31, prispevek – 100; darovalcinamesto cvetja za pok. Alojzijo Štefaneciz Tropovec – 400; Rudi Svetec z družino,Šalovci 168 a, namesto cvetja za pok. MarijoBedek iz Budinec – 30; Anica Časar izČepinec namesto cvetja za pok. MarijoBedek – 20; namesto cvetja za pokojnoMarto Sreš iz Gančan so darovali: vnukinjaSvetlana z družino iz Gančan – 20,vnuk Roman z družino iz Ljubljane – 20,družina Tončka Forjana iz Lipovec – 20,družina Kavaš iz Gančan – 10, Andrej Pankerz družino iz Dokležovja – 20, CvetkaHorvat z družino iz Dokležovja – 20, kolektivTesarstva Maučec – 20 in družinaMarjane Horvat iz Bratonec – 20 evrov;družini Gorčan in Mesarič iz Bogojine namestocvetja za pokojno mamo Olge Šemeniz Murske Sobote – 20; namesto cvetjaza pokojno Anuško Červek sodarovali: družina Štefana Bagarija – 16,Marija in Janek Legen – 30, družina Čontala-Hozjan– 20, družina Toplak – 20,družina Robija Vučkiča – 40 in Jožef Rezar– 20 evrov; družina Fratar, Žižki 82,namesto cvetja za pok. Evgena Ciguta izBorejec – 20; Ernest Horvat, Sebeborci 56a, namesto cvetja za pok. Evgena Ciguta– 50; Kulturno društvo Örseg Hodoš namestocvetja za pok. Janoša Peilschmidtas Hodoša – 30; družini Svenšek in Gombociz Radenec namesto cvetja za pok. DimitrijaSinokapčeva iz Radenec – 50; namestocvetja za pokojnega LudvikaCipota iz Moravskih Toplic so darovali:družina Helene Banfi iz Murske Sobote,Žitna ulica 4 – 40 evrov, družina Magdičiz Renkovec 134 – 20, družina Šarike Sapačiz Dankovec 38 – 20, družina AladarjaČahuka iz Murske Sobote, Ulica generalaMaistra 5 – 40, družina Olge Dervaričiz Bodonec 54 – 30, družina Helene Špoljaričiz Dankovec 10 – 20, Irena Cipot izMoravskih Toplic, Dolga ulica 59 – 30 indružina Štefana Cipota iz Murske Sobote,Trstenjakova ulica 11 – 30; Margita Kovačičiz Mlajtinec namesto cvetja za pok.Anuško Červek iz Rakičana – 30; mestnaobčina Murska Sobota, donacija – 1.500evrov; Pavla in Jože Brunec z Vaneče namestocvetja za pok. Alojza Jozela iz Sebeborec– 20; družina Žibrat iz Rakičananamesto cvetja za pok. Evgena Ciguta izBorejcev – 20; družina Fujs-Lanščak izMurske Sobote namesto cvetja za pok.Anuško Červek iz Rakičana – 30; FrancVnuk iz Turnišča namesto cvetja za pok.Barbaro Markoja iz Lipe – 20; sosedaBranko in Liza namesto cvetja za pok.Heleno Semler iz Moščanec – 50; namestocvetja za pokojno Kristino Bejek iz Mlajtinecso darovali: Angela Gjerek iz Martjanec– 30 evrov, družina Lazar iz MoravskihToplic – 50, družina Puhan izGančan – 20 in družina Branka Žižka izMurske Sobote – 50; Julijana Halabarec izRinčetove Grabe, prispevek – 20; HildaIvanič iz Čentibe namesto cvetja za pok.Dimitrija Sinokapčeva iz Radenec – 30;stanovalci iz Jurkovičeve ulice v Radencihnamesto cvetja za pok. Dimitrija Sinokapčeva– 60; Arcont Gornja Radgona namestocvetja za pok. Dimitrija Sinokapčeva– 265; Panvita, kmetijstvo in proizvodnjahrane, d. d., namesto cvetja za pok. MarjetoPodnevar iz Murske Sobote – 41,73;Olga Lainšček iz Berkovec namesto cvetjaza pok. Irmo Lainšček iz Gornjih Petrovec– 40; Slavica Kočiš iz Ratkovec namestocvetja za pok. Irmo Lainšček – 40; OlgaHujs iz Ratkovec namesto cvetja za pok.Irmo Lainšček – 40; Mirko Špur iz Iljaševecnamesto cvetja za pok. Albino Osterciz Iljaševec – 20; članice in člani Društvabolnikov s kronično bolečino Murska Sobota,zbrani prispevek – 150; Olga in Mickanamesto cvetja za pokojno Lojzkinosestro Miro iz Kranja – 30; družina JanezaHorvata iz Moravskih Toplic namestocvetja za pok. Alojza Jozela iz Sebeborec– 20; darovalci namesto cvetja za pokojnoKristino Virag iz Odranec – 400; PrevozništvoHozjan iz Trnja namesto cvetja zapok. Kristino Virag – 100; Občina GornjaRadgona, donacija – 300 evrov.Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo.Prispevke zbiramo na računušt. 01100-6030278282 s pripisom»za nakup magnetne resonance«.Splošna bolnišnica Murska SobotaPrazen dom je in dvorišče,naše oko zaman te išče.Ni več tvojega smehljaja,le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.Le kdo pozabil tvoje zlato bi srce,ki neskončno nas ljubilo do poslednjega si dne.ZAHVALAV 70. letu nas je po dolgotrajni bolezni zapustilanaša draga žena, mama, sestra, botra in tetaMarija Kološaiz Ivanovec 7Težko razumemo, da ni več med nami naše prezlate žene,mame, krstne botre in sorodnice. Ob boleči izgubi se iskrenozahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancemin vsem, ki ste jo imeli radi in spoštovali, jo pospremili na njenizadnji poti, izrekli sožalje ter darovali vence, cvetje in sveče.Posebej hvala g. župniku Bernardu iz Kančevec za opravljen pogrebnisprevod, pevcem iz Bogojine za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi.Prav tako gre posebna zahvala njeni osebni zdravniciNadi Šavel in patronažni sestri Valentini Maričza vso pomoč pri njeni dolgotrajni bolezni.Prav posebna hvala Renati Horvat z družinoiz Ivanovec in Nataši Slivnjek iz Murske Soboteza vso pomoč in podporo v najtežjih trenutkih.PRODAJASERVISMONTAŽAVARUJMO OKOLJE,SAJ SI GA IZPOSOJAMOOD GENERACIJ,KI PRIHAJAJO ZA NAMI!www.cerop.si, info@cerop.siCenter za ravnanje z odpadki Puconci,Vaneča 81, 9201 PuconciŽalujoča mož Ludvik in sin LudvikSanitetni prevozi v vse zdravstvene ustanove po SlovenijiZ vami pri reševanju problema prevoza!Rešilna, nenujni reševalni prevozi, d. o. o., Tišina 1informacije - naročila: GSM: 041 674 467 – Janko VrbančičVRATA 1A, d. o. o.Lendavska 1, Murska Sobotatel.: 031 838 708e-mail: vrata1a@gmail.comwww.vrata1a.siGaražna sekcijska vrataIndustrijska sekcijska vrataPogoni dvoriščnih vratPogrezni stebričkiZaporniceTendeODKUP INODVOZ RABLJENIH,POŠKODOVANIH INIZRABLJENIH VOZIL- montaža vlečnih naprav inpopravilo izpušnih sistemov- avtovleka- servisna popravilaGSM: 041 756 140070 814 650Dejan Gjergek, s. p., Polana 43 a, 9000 Murska SobotaEKOLOŠKOKURILNOOLJEKURILKOtel.: 54 59 280Plačilo na 12 obrokovz Diner kartico in American ExpressPoredoš, s. p., Brezovci 69 a, 9201 PuconciPooblaščeni prodajalec in serviser vozi FIAT, AVTO CITY, d. o. o., PE FLAMIN MS,Industrijska 1 a, Murska Sobota, tel.: 02 530 46 65, http://prodajalci.fiat.si/FlaminMS/MILMONTSUHOMONTAŽA IN FASADERSTVOPolaganje vseh vrst talnih oblog in keramikeTel.: 031 321 459Milan Erjavec, s. p., Lendavska ulica 4, M. Sobota

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si25. novembra 2010 | Vestnik | 21Srce je omagalo, tvoj dih je zastal,a nate spomin bo večno ostal.ZAHVALAZAHVALAV 89. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica in taščaGizela Lepošaroj. Lucu, iz Adrijanec 14Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti,darovali sveče in v dobrodelne namene ter nam izrekli sožalje.Iskrena hvala g. duhovniku Viliju Kerčmarju za opravljen pogrebniobred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Hozjan.Žalujoči njeni najdražjiMinilo bo 14 let brez tebe,Bojan Bedekiz GradiščaGlej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno,nam ne more vzeti, in tisto,kar je neskončno dragoceno,je večno in nikdar ne more umreti.(Svetlana Makarovič)Tvoji najdražjiV 90. letu nas je zapustiladraga mama, babica,prababica in taščaIrenaKleidermaniz Kidričeve ul. 16 v LendaviOb boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom,botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jopospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče,za svete maše in druge namene ter nam izrekli sožalje.Iskrena hvala g. kaplanu Kalamarju za opravljen pogrebni obred,pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Komunala.Žalujoči vsi njeniZAHVALAPavla Šafaričiz BučečovecHvala vsem, ki ste ji kadar koli storili kaj dobrega!Hvala čudovitemu osebju Doma starejših občanov Ljutomerin številnim oskrbovancem za vso toplino, ljubezen, skrbin razumevanje v zadnjih dveh mesecih njenega življenja!Hvala vsem, ki ste jo s svečami, cvetjemin solzami pospremili na zadnji poti!Hvala vsem, ki ste jo imeli radi!Metka, Janja in Darko z družinamiSporočamo, da je umrlnaš upokojeni sodelavecHinko Lenartičpismonoša pošte 9224 Turniščev pokojuSlovo od našega upokojenega sodelavcaje bilo v sredo, 24. novembra 2010,na pokopališču v Turnišču.Delavci Pošte Slovenije, d. o. o.Poslovna enota Murska SobotaVse življenje svojeboriti si se znal,a v jesenskem jutruod bolezni utrujensi zaspal.ZAHVALAV 69. letu nas je zapustil našdragi mož, oče, brat in dediKarel Sraka - Dragoiz Lipovec 43Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem,ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence,sveče, za svete maše in dobrodelne namene.Hvala sosedom, botrini, g. župniku za pogrebni obred, pevkamza odpete žalostinke in g. Simonu za besede slovesa.Žalujoči tvoji najdražjiV zaton se sonce niža,hiti, hiti na moč,in meni naglo bližase mrak, večer in noč.(S. Gregorčič)ZAHVALAV 89. letu nas je zapustil dragioče, dedek, tast, svak in stricŠtefan Grah st.iz Adrijanec 42Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremilina njegovi zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče terdenarna sredstva za potrebe cerkve in v dobrodelne namene.Iskrena hvala g. duhovniku Viljemu Kerčmarju,pevcem žalostink, gasilcem iz domačega društva in okoliških vasi,patronažni sestri g. Blanki in pogrebništvu Hozjan.Žalujoči vsi tvoji najdražjiVse življenje svoje boriti si se znal,a v jesenskem jutruutrujen in nemočen od bolezniza vedno si zaspal.ZAHVALAV 81. letu nas je zapustildragi mož, oče, dedek in tastJožef Tkaleciz Trnja 134Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremilina njegovi zadnji poti, darovali za svete maše, cvetje,sveče in druge namene, nam pa izrekli sožalje.Hvala osebju internega oddelka, posebejgospodu zdravniku Štefanu Horvatu.Hvala gospodu dr. Karlu Bedernjaku za opravljenpogrebni obred, gospe Ančki za besede slovesa, pevcemza odpete žalostinke in pogrebništvu Ferenčak.Njegovi najdražjiKje si, ljuba mama zlata?Ni te več na vrtu, ne v hiši.Nihče več na pragu nas ne čaka,le vrata nemo so priprta.Ob grobu tvojem žalostni stojimo,po licih grenke solze nam polzijo.ZAHVALAOb boleči izgubi 80-letnedrage mame in babiceVeronike Pršaiz Male Polane 27se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini,prijateljem in znancem, ki ste skupaj z nami in z njo delili zadnjetrenutke ter jo pospremili k večnemu počitku.Hvala vsem za izrečene besede sožalja, za darovane vence in sveče, zasvete maše in denarne prispevke.Hvala domačemu župniku in župniku Boštjanu Čehu za pogrebniobred, Aranki Zver za lepe besede slovesa, pevcem za odpetežalostinke, pogrebništvu Ferenčak in osebju bolnišnice v Rakičanu.Žalujoči: sinovi Štefan, Marjan, Slavko in Cirilz družinami ter vnuki in pravnukiPri pripravi besedilaZAHVALE zaMarijoKisilakroj. Poredoš, iz Gorice 75je prišlo do napakepri imenu zdravnice.Pravilno besedilo se glasi:Hvala osebni zdravnici dr.Velemirovi in sestri Darji zavso pomoč. Hvala tudi pevcem.Cenik osmrtnic1 kolona x 13 cm – 84,50 evrov2 koloni x 7 cm – 91,00 evrov2 koloni x 8 cm – 104 evrov2 koloni x 9 cm – 117,00 evrov2 koloni x 10 cm – 130 evrov2 koloni x 11 cm – 143 evrov2 koloni x 12 cm – 156 evrov2 koloni x 13 cm – 169 evrovDodatek za sliko 16,75 evra. Naročnikiimajo ob naročilu in plačilu na blagajni20 % popust.KOMUNALAJavno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2Murska SobotaD. E. POGREBNIŠTVON. C. 521 37 00POGREBNE STORITVE UREDITEVSE NA ENEM MESTUPO ZELO UGODNIH CENAH!24-URNA DEŽURNA SLUŽBA:GSM: 041 631 443POGREBNE STORITVE,OPREMA, VZDRŽEVANJEPOKOPALIŠČ IN ZELENICALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p.,Veščica 17, 9000 M. SobotaV TEŽKIH TRENUTKIHVAM SVETUJEMO INPOSKRBIMO ZA CELOTNOORGANIZACIJO INIZVEDBO POGREBABrezplačni prevozi do 40 km.Plačilo na več obrokov brez obresti.24 UR NA DAN:02 534 80 60, 041 681 515Cvetličarstvo in pogrebništvoMarija Ferenčak, s. p.,Trnje 58, 9232 ČrenšovciTelefon: (02) 570 15 60 ali031 615 535, 031 653 699- izdelava vencev in aranžmajev– dostava zastonj- pogrebne storitve in oprema- urejanje zelenic in pokopališč- prodaja vseh vrst rastlinin cvetja- konkurenčne ceneIzdelava in obnova nagrobnihspomenikov, tlaki, stopnice,okenske police in drugiizdelki iz granita in marmorjaTel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24,GSM: 031 876 949KEB –kamnoseštvoErjavec, MarjanErjavec, s. p.,Ribiška pot 1 a,9231 BeltinciKOMPLETNEPOGREBNESTORITVEUREJANJEPOKOPALIŠČIN ZELENICBrezplačni prevozi opreme na dom,brezplačni prevozi do 40 km, plačilona več obrokov brez obrestiVladimir Hozjan, s. p., Šulinci 87 a,tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586

22 | Vestnik | 25. novembra 2010 družabnawww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siNismo muha enodnevnicaZadnje tedne se je življenje v kraju Puconci spremenilo v pravo moro. Ljudje ne upajo mirnostopiti na cesto, se voziti s kolesi ali iti na pokopališče. Najbolj ogroženi so otroci, saj se po cesti,ob kateri je stavba osnovne šole, vozijo težki tovornjaki. Dodatno gnečo povzročajo tudi tovornjaki,ki morajo letos namesto železniških vagonov prepeljati velike količine sladkorne pese v tovarnosladkorja v Ormož. Nenehno hrumenje tovornjakov, ki vozijo gramoz, zemljo, pesek, gradbenimaterial ali sladkorno peso, moti življenje krajanov Puconcev: izpušni plini velikih in večkratneustreznih tovornih vozil onesnažujejo okolje, blato in drugi ostanki na cestah ogrožajo varnostprometa.Vestnik, 18. november 1999Komentar tednana Pomurje.siUporabnik Slavko 58 o morebitnemstečaju Mure Unikat:»Pohlevnost in neznanje!«Fotografija Ciril KosednarV Termah 3000 v Moravskih Toplicah te dni poteka kuharski tečaj Double D.Tečaj vodita Danilo Kozar, vodja kuhinje v hotelu Termal, in Danilo Čurman,vodja kuhinje v hotelu Ajda. Kot pravita, so tečaj pripravili že drugo leto, in kerje zanimanje veliko, bodo z njim nadaljevali tudi naslednje leto. Na predzadnjemtečaju, kjer smo bili tudi Vestnikovi novinarji, je sodelovalo trinajst udeležencevz različnih koncev Slovenije, različnih poklicev in različne starosti. Kot pravidijakinja Doris Letina, se je na tečaju veliko naučila, prav pa ji bodo prišlepodrobnosti, ki so pri kuhanju lahko pika na i.Tudi domačajabolka v košarahlahko po mnenjusodelujočihdijakov nadelavnici prvegaevropskega tednazmanjševanjaodpadkov (ETZO)prispevajo kzmanjšanjuodpadkov.Konkretnepredloge, kakozmanjšati količinoodpadkov, soiskali dijakiiz GimnazijeFranca MiklošičaLjutomer,GimnazijeM. Sobota inEkonomskešole M. Sobota,izvedbo prireditvepa sta v Pomurjuprevzela PEC– Pomurskiekološki centerin Saubermacher& Komunala M.Sobota.Fotografija Bernarda B. PečekBrhke mladenke niso kar tako, čeprav ste mogoče katero že srečali na ulici. So namreč manekenke in dve med njimi sta izPrekmurja. Na fotografiji lahko občudujete Nino Rajbar, Nastjo Slaviček, Mišo Margan, Sandro Skutnik in Tadejo Ternar,ki so kot manekenke minulo soboto sodelovale na modni reviji agencije Vulcano Models v Maximusu. Med drugim sopredstavile tudi modne kreacije domačinke Marjete Vidic, ki je pred tem svoje najbolj uspešne obleke postavila na ogled napriložnosti razstavi v avli nakupovalnega središča Maximus v Murski Soboti.Fotografija KomunikaV društvo Radenska konjenica, ki mu predseduje Darko Firšt, se združujejo lastnikiin ljubitelji konj predvsem z radgonsko-radenskega območja. Večkrat se predstavijona različnih prireditvah po Pomurju, kamor prijahajo iz Radenec, najraje pa sepodajo na skupinsko ježo ob reki Muri ali po Radgonsko-Kapelskih goricah.Fotografija Jože GaborDa je angleška Premier liga najatraktivnejša nogometna liga na svetu, ve vsak, ki mu okroglo usnje ni tuje. Zato ni čudno,da imajo angleški klubi tudi v deželi ob Muri veliko privržencev. Tisti najbolj zagrizeni angleške zelenice obiščejo karosebno. Tako se je trojica Prekmurcev – Leon Banko, Ruben Uršič in Primož Dani – minuli konec tedna pridružila navijačemArsenala v »bitki za severni London«. Njihov Arsenal se je pomeril z »najslabšim sosedom« Tottenhamom. Po izgubljeni bitkiin bolečem porazu z 2 : 3 je angleško-italijansko-hrvaško-prekmurska garda »topničarjev« kmalu zacelila rane. Pomagala statradicionalno angleško točeno »zdravilo« in prepričanje, da se kljub vsemu ve, kdo je glavni v severnem Londonu.Fotografija arhiv Leon Banko

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sinapovednik25. novembra 2010 | Vestnik | 23glasbenelestvice naradiu murski valLESTVICA OBMURSKE ZABAVNEGLASBE DOMAČA PLOŠČA1. Pozabil sem – Bataljon2. Ni mi žal – Modra cona3. Punca – Blue planet4. Fraze – Stekli psi5. Samo s teboj – Gregor KodilaPREDLOGAKriči naj ljubezen – Maja SeršenPrivid iz dni – MoiraLESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBEGLASBA NAŠEGA SRCA1. Vrana vrani – Krajcarji2. Sreča – Zdomarji3. Slovenski sin – Domen Kumer4. Odpriva dnevu sončno stran –Ansambel Cvet5. Vrnil se, mama, bom – ŠaljivciPREDLOGAKlic srca – ModrijaniRekla bom da – DonačkaLESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE7 VELIČASTNIH1. Tisto, kar ostane – Slavko Ivančič2. Odhajam z vetrom – Nina Pušlar3. Tiste lepe dni – Neisha4. Krasni novi svet – Vlado Kreslin5. Preden greš – Omar NaberPREDLOGAHvala za vijolice – Bilbi2010 – PapirNAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADBNA MURSKEM VALU NSTSNMV1. WHAT DO YOU GOT? – Bon Jovi2. GET OUTTA MY WAY –Kylie Minogue3. UNTER DEINER FLAGGE – Unheilig4. RADIOACTIVE – Kings Of Leon5. RAISE YOUR GLASS – PinkPREDLOGAE' UN PECCATO MORIR – ZuccheroFIREWORK – Katy PerryMajico Murskega vala dobi:Aleš Ščančar, Zelena 9, MurskaSobota. Nagrada čaka v naročniškislužbi Podjetja za informiranje.Kupon št. 47Glasujem za skladbo:Domača plošča:Glasba našega srca:PETEK, 26. novembra: 00.00 SNOP - 05.00Jutranji program, Marjan Dora – PoročiloOKC – 07.40 Mariborsko pismo, Asja Matjaž– 08.00 Poročila – 09.30 Kultura inšport ob koncu tedna – 10.00 Poročila –11.15 Zamurjenci – 12.00 Poročila – 12.30Od petka do petka – 13.15 1. oseba ednine– 13.20 Predstavljamo vam - 14.30 Romskih60 – 15.30 Dogodki in odmevi – 16.00Popoldanska voditeljica Nevenka Emri -17. 00 Osrednja poročila – 17.30 Murski valnagrajuje - 17.40 Mali oglasi – 18.30 – Radijskiknjižni sejem - 19.00 Poročila – 19.15Mladi val, Anja, Eva – 20.00 Poročila – Zimzelenčkiz Natašo ŠpindlerSOBOTA, 27. novembra: 00.00 SNOP - 05.00Jutro, Murski val … 08.00 Poročila – 08.30Mali oglasi – 09.30 Biba buba baja, ponovitev- 9.30 Kultura in šport ob koncu tedna–- 10.30 Potepajte se z nami - 12.00 Poročila– 12.05 Obvestila – 12.45 Ponovitevoddaje Od petka do petka - 13.15 1. osebaednine – 14.00 Poročila – 14.05 Obvestila -14.15 Oddaja tedna: Volja do življenja zmaguje,Milan Zrinski - 15.00 Literarni drobci- 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednjaporočila in Gorica : Nafta, javljanja s prvoligaškeganogometa - 17.30 Murski valnagrajuje – 17.40 Mali oglasi - 18.00 Glasbanašega srca, narodnozabavna lestvica- 19.00 Poročila - 19.15 – Glasba po željah– 20.00 Zadnja poročila – Duškova sobotnaordinacijaNEDELJA, 28. novembra: 00.00 SNOP -05.00 Nedeljsko prebujanje - 07.00 Drugajutranja kronika – 07.30 Panonski odmevi– 08.00 Misel in čas, duhovna miselpredstavnikov verskih skupnosti Pomurja– 08.30 Zamurjenci – 9.00 Srečanje naMurskem valu – 11.00 Nedeljska kuhinja:Marko banda, 20 let, Nataša Brulc Šiftar -12.30 Poročila – 12.35 Obvestila – 13.00 Minuteza kmetovalce – 13.30 Čestitke, šport,glasba –18.00 Na narodni farmi - 19.00 Poročila- 20.00 Samo za vasPONEDELJEK, 29. novembra: 00.00 SNOP- 05.00 – Ponedeljkovo jutro in BoštjanRous - 07.40 Pismo iz Porabja, MarijanaSukič – 08.00 Poročila – 08.30 Šport, porodnišnica– 09.15 Tema jutra – 11.15 Oaj, kaksan zlüfto! (Šavel in Giderji) - 12.30 Anketa– 13.15 1. oseba ednine – 13.30 Mali oglasi -14.15 Za zdravje – 15.30 Dogodki in odmevi–17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila– 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Malioglasi – 18.00 MV DUR – 19.15 Krpanke, oddajao kulturi (Petra Kranjec) – 20.00 Zadnjaporočila – 20.10 – Kak je indak fajnbilouTOREK, 30. novembra: 00.00 SNOP - 05.00Jutranji, Urška Horvat Ritlop – 07.40 Ljubljanskopismo Aleša Kardelja – 08.00 Poročila– 08.30 Besede, besede – 10.30 Malioglasi - 11.15 Kratki stik – 12. 30 Potrošniškinasvet, Lidija Domanjko – 13.15 1. osebaednine – 14.30 Sedem veličastnih, oddajao domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi– 15.30 Dogodki in odmevi – 17.00Osrednja poročila –17.20 Obvestila – 17.30Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi –18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence(Anica Kološa, Bojan Rajk) – 18.40 Prebiranja,drugačen pogled – 19.15 Eti ta je muzika– 20.00 Zadnja poročila – 20.10 Jukeboksin Boštjan Rousnapovednik prireditevOtvoritevRADENCIV ponedeljek, 29. novembra, ob 17. uri bo vDOSOR-ju otvoritev razstave pravoslavnihikon akademskega slikarja Dušana Neškovića.Razstava, ki jo pripravlja Srbsko kulturnodruštvo Štajerska skupnost iz Maribora,bo na ogled do konca leta.Razstavapravoslavnihikon bo tudiv znamenjunastopov LidijeKodrič, DanijelePećanac in EveMladenović.KoncertGORNJA RADGONAV četrtek, 25. novembra, ob 18. uri bo v avliOŠ predstavitveni koncert, kjer bosta nastopilakitarist Dušan Slaček in klarinetistJure Rogan.V petek, 26. novembra, ob 19. uri bo v dvoraniZGŠ Maestro javni nastop učencev.V petek, 26. novembra, ob 19. uri bo v kult.domu 5. Miklavžev koncert Tamburaškeskupine KD Petra Dajnka iz Črešnjevec. Gostavečera bosta Cerkveno-prosvetni pevskizbor KD Sv. Ana in Matjaž Zemljič.V soboto, 27. novembra, ob 19. uri bo v kult.domu koncert ob 15-letnici delovanja Tamburaškegadruštva Drotmantraši iz Radenec.LENDAVAV četrtek, 25. novembra, ob 20. uri bo v gledališkiin koncertni dvorani koncertni večerLara Jankovič poje Ferija Lainščka.ČEPINCIV petek, 26. novembra, ob 18. uri bo v vaško-gasilskemdomu dobrodelni koncertŽupnijski klic dobrote, kjer bodo nastopiliučenci POŠ Markovci, učenci iz domače župnije,ljudske pevke Žlahtna kapljica KUDaDolina in Melinčke ljudske pevke. Zbraniprispevki bodo namenjeni tistim, ki so najboljpotrebni pomoči.PUCONCIV četrtek, 26. novembra, ob 19. uri bo v OŠPuconci dobrodelni koncert Pesem za svetlitrenutek, na katerem bo nastopilo desetizvajalcev. Zbrana sredstva bodo namenjenaza ureditev stanovanjskih prostorovmame in hčerke iz Zenkovec.MURSKA SOBOTAV četrtek, 26. novembra, ob 18.30 bo v stolniciorgelski koncert ob počastitvi sv. Cecilije,zavetnice cerkvene glasbe in pevcev.Koncert bo izvedel Ignace Michiels, organistin profesor glasbe iz Belgije.V soboto, 27. novembra, ob 22.30 bo v MI-KK-u koncert meseca, kjer bo nastopilaskupina The Bambi Molesters (Sisak, surfrock).BELTINCIV petek, 26. novembra, ob 21. uri bo v AmbasadiŠKM koncert legendarne zasedbeAnalena (Zagreb/Ljubljana, screamo postpunk)in skupine MisTITS (Ljubljana, priredbeskupine Misfits).LJUTOMERV petek, 26. novembra, ob 19. uri bo v velikišportni dvorani ŠIC dobrodelni koncert,ki ga prirejajo učenci 9. razreda OŠ IvanaCankarja, njihovi starši in razredničarka.Nastopilo bo dvanajst različnih izvajalcev.TIŠINAV petek, 26. novembra, ob 19. uri bo v kulturnidvorani srečanje pevskih skupin znaslovom Nazdravimo prijateljstvu, ki gapripravlja Pevska skupina Prekmurci. Sodelovalibodo: Vokalni kvintet Ajda Prevaljes citrarko Tino Kseneman, Ženskavokalna skupina Zarja in Pevska skupinaIskrice.BODONCIV nedeljo, 28. novembra, ob 10. uri bo vcerkvi adventni koncert moške pevskeskupine Prekmurci.MORAVSKE TOPLICEV nedeljo, 29. novembra, ob 10.45 bo vevangeličanski cerkvi koncert mešanegapevskega zbora KUD-a SCT iz Ljubljanepod vodstvom Aleksandra Spasića.LJUBLJANAV torek, 30. novembra, ob 19. uri bo v baruOFmoment (Slovenska ul. 1) koncert skupineArt Music Orchestra iz Prekmurja.GledališčeLJUTOMERV petek, 26. novembra, ob 19.30 bo v kulturnemdomu kabaret Alma Ajka, ugledališčenkomični manifest v izvedbi Maje GalŠtromar.GORNJA RADGONAV sredo, 1. decembra, ob 19.30 bo v kulturnemdomu monodrama Gajaš arestant(nadaljevanje Petelinjega zajtrka) avtorjaFerija Lainščka v izvedbi Vlada Novaka.PlesMurska SobotaV četrtek, 25., in v petek, 26. novembra, ob18.30 bo v grajski dvorani baletna predstavaNa obisku v živalskem vrtu ter Peter involk v izvedbi baletnega oddelka Glasbenešole M. Sobota.LiteraturaKROGV petek, 26. novembra, ob 17. uri bo v dvoranivaško-kulturnega doma srečanje s pisateljicoKarolino Kolmanič, ki bo ob častitljivemjubileju predstavila svojo 23. knjigoz naslovom Nila. Dogodek bo popestrilUŽPZ Püngrad iz Kroga.PUCONCIV soboto, 27. novembra, ob 19. uri bo v Spominskemdomu Števana Küzmiča literarno-glasbenivečer s prekmursko pisateljicoKarolino Kolmanič, ki bo predstavila svojonovo knjigo Nila. Večer bo popestrila Ženskavokalna skupina Zarja.PredavanjeMURSKA SOBOTAV četrtek, 25. novembra, ob 16.30 bo v HišiSadeži družbe kozmetična delavnica Sprostilnamasaža obraza in hranilne maske (V.Szabo). V petek, 26. novembra, ob 16. uribo kuharska delavnica Priprava jedi iz jajc(T. Špilak). V ponedeljek, 29. novembra, ob16. uri bo šiviljska delavnica (M. Gomboc).V torek, 30. novembra, ob 14. uri bo računalniškadelavnica za 1. skupino (OŠ I, B.Fartek), ob 16. uri pa ustvarjalna delavnicaIzdelovanje božično- novoletnih voščilnic(T. Vidovič). V sredo ob 14. uri bo novinarskadelavnica (B. Bavčar), na OŠ I pa računalniškaskupina za 2. skupino (B. Fartek).V četrtek, 25. novembra, je še zadnji rok zarok za oddajo prijavnice za mlade glasbeneskupine, ki želijo sodelovati 4. decembrana 9. Malem velikem MIKK-ovem odru.V petek, 26. novembra, ob 19. uri bo v Pokrajinskiin študijski knjižnici predavanjeo raku dojk, samopregledovanju in zdravemunačinu življenja avtoric Mojce Senčarin Gabriele Petrič Grabnar, doktoricmedicine.V soboto, 27. novembra, ob 14. uri bo v razstaviščuPokrajinskega muzeja delavnicaizdelovanja adventnih venčkov.DogodekLJUTOMERV četrtek, 25. novembra, ob 12.15 se začenjav Splošni knjižnici še zadnji dan Miklošičevihdni 2010. Ob 18. uri bo v PIŠK MurskaSobota še literarni večer mladih ustvarjalcev.Naslov letošnjih Miklošičevih dni jeBlizu/preblizu skupaj.RADENCIV petek, 26. novembra, ob 19. uri bo v kongresnidvorani hotela Radin 7. Prleški večerPrlek poje, špila, pleše, piše. Nastopili bodohumoristi, pevci, folkloristi, muzikanti ingostje iz Porabja.CANKOVAV soboto, 27. novembra, ob 8. uri bo adventnisejem, kjer bodo zbrana sredstva nameniliprojektu Ptice pozimi.MURSKA SOBOTAV soboto, 27. novembra, ob 10. uri bo v centruMercator humanitarna akcija Velikosrce mladih ljudi v sodelovanju z Zvezoprijateljev mladine. Med 10. in 19. uro botudi akcija Pridi na čaj!LENDAVAV soboto, 27. novembra, ob 19. uri bo v gledališkiin koncertni dvorani gala prireditevTV-studia Lendava Leto se izteka.KinoStar Max MURSKA SOBOTA(od 25. 11. do 1. 12.)Ameriški sinhronizirani animirani družinskifilm Megaum 3D (premiera v sredo ob18. uri)Slovenska komična drama Nikoli za vedno(19.35)Ameriška akcijska komedija Rezervna policista(18.40, sreda 20.00)Ameriška mistična srhljivka Hudič (21.35,sob. 22.30)Ameriška komedija Spet ti (17.30, sob.20.30, čet. ni predstave)Ameriški animirani film Legenda sovjegakraljestva 3D (16.30, sob. in ned. še 14.20)Brit. domišljijska akcijska pustolovščinaHarry Potter in Svetinje smrti – 1. del(16.40, 19.40, sob. in ned. še 13.40, sreda17.00)Ameriška grozljivka Žaga VII 3D (20.50,pet. in sob. še 23.00, sreda 20.20)7 veličastnih:NSTSNMVIme in priimek, naslov:SREDA, 1. decembra: 00.00 SNOP - 05.00Jutranje prebujanje: Gabriela Granfol Peurača- 07.40 Peter Potočnik iz Beograda– 08.00 Poročila – 08.45 Džoužijevo pismo– 10.15 Županja na obisku: Anton Kampuš,Gornja Radgona - 11.15 Trn v peti, pritožbe,mnenja, prošnje poslušalcev – 12.30 Intervju- 13.00 Poročila – 13.15 1. oseba ednine -13.30 Mali oglasi –14.30 NSTSNMV, lestvicatuje zabavne glasbe – 15.30 Dogodki in odmevi– 16.15 Napoved sporeda (Bogdan Lemut)- 17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila– 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40Mali oglasi – 18.00 Biba buba baja – 19.00Poročila – 19.15 Panonski odmevi, ponovitev– 20.00 Zadnja poročila – 20.10 Mursko-morskival, Simona ŠpindlerSkupina Analena je postala želegendarna v svoji glasbeni zvrsti.Družba FARMTECHje kot del mednarodne skupine KOMPTECH uspešno slovensko kovinskopredelovalnopodjetje z dolgoletno tradicijo razvoja in izdelovanja kmetijskihstrojev (traktorskih in univerzalnih prikolic ter trosilnikov organskih gnojil).K sodelovanju vabimo sodelavce za delovna mesta:TEHNOLOG- visoka ali višja izobrazbastrojne smeri (VII. ali VI. stopnja)- dve leti delovnih izkušenj- poznavanje dela z računalnikom- znanje nemškega jezika(1 sodelavec)KONTROLOR- višja ali srednja izobrazbastrojne smeri (VI. ali V. stopnja)- dve leti delovnih izkušenj- poznavanje dela z računalnikom- znanje nemškega jezika(1 sodelavec)Izpolnjen kupon pošljite do torka, 30. novembra2010, na naslov: Murski val, Ulicaarhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota,za glasbene lestvice.ČETRTEK, 2. decembra: 00.00 SNOP -05.00 Zbudite se z dobrim radiem! – NatašaŠpindler - 06.40 Preteklih 24 – 07.00Druga jutranja kronika – 07.20 Obvestila– 07.30 Vreme, ceste, radarji - 07.45 Zvočnopismo iz Gradca s Saro Rajh - 08.00Poročila - Kmetijski strokovnjak – 09.25Kuharski nasvet – 09.30 Pregled Vestnika- 11.15 Reportaža tedna – 11.45 Šport zavse – 12.30 Aktualno - 13.15 1. oseba ednine– 14.30 Domača plošča – 15.30 Dogodki inodmevi - Popoldanski voditelj Milan Zrinski– 17.00 Osrednja poročila na Murskemvalu – 18.00 Mali radio - 19.15 Bilo je nekoč– 20.00 Poročila – 20.10 Geza se zezaPonujamo:- možnost osebnega in strokovnega razvoja- možnost napredovanja- dinamično timsko delo- stimulativno nagrajevanjeZaposlitev je redna s polnim delovnim časom. Delovno razmerje se sklene za določen čas6 mesecev ter z možnostjo sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas.Vse kandidate, ki jih zanima delo v naši družbi, vabimo, da pošljejo osebno predstavitev zdokazili o izpolnjevanju pogojev v osmih dneh po objavi na naslov:FARMTECH, d. o. o., Prešernova ulica 40, 9240 Ljutomer,tel.: 02 584 91 00, faks: 02 584 91 01, e-mail: info@farmtech.si, www.farmtech.si

24 | Vestnik | 25. novembra 2010 (ne)nazadnjewww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siČetrtek:sončno,megla-2 | 6Petek:pretežno oblačno,sneg-2 | 2Sobota:zmernooblačno0 | 6Nedelja:zmerno oblačno,megla-3 | 4Ponedeljek:oblačno,dež s snegom2 | 7vremeAndrej Velkavrhfotografija tednaDež in snegPočasi se je le nekoliko ohladilo in prednami so še hladnejši dnevi. V četrtek bodopoldne precej jasno, a marsikje po nižinahbo vztrajna megla ali nizka oblačnost.Popoldne se bo od zahoda počasioblačilo. Zjutraj bo večinoma slana, čezdan bo tja do 6 stopinj. V petek bo pretežnooblačno, zjutraj bo lahko kje megla.Popoldne se bodo od jugozahoda začelepojavljati padavine, snežilo bo večinomado nižin. Do sobote zjutraj bodo padavineponehale in čez dan se bo zjasnilo.Nedelja bo zjutraj in dopoldne spetmeglena, malo višje bo sijalo sonce. Čezdan se bo postopno pooblačilo. V nočina ponedeljek bo začelo snežiti in v ponedeljekbo sneg prešel v dež.Pestro bo, marsikaj se bo dogajalo.Zimsko vzdušje pa ne bo trajalo dolgo.Kaj je ploha in kaj dežMeteorologi smo občutljivi, če kdo prevečpo svoje tolmači naše napovedi. Žetako in tako vremenske napovedi nisovedno točne, če pa jih kdo še preveč»svobodno« širi naprej in je zato sporočilodrugačno, kot smo ga posredovalimi, me res zabolijo ušesa. Samo tega semi še manjka, da nekdo pokvari mojovremensko napoved (ali pa tisto od kolega,saj je vseeno) in s tem ruši zaupanjev naše delo!Zadnjič sem gledal vremensko napovedna eni od naših komercialnih televizij,kjer so rekli, da bo naslednji dan deževno.Kar verjeti nisem mogel! Naša napoved jebila: »Spremenljivo do pretežno oblačno,pojavljale se bodo kratkotrajne plohe.«Zame je to povsem drugačna vremenskanapoved! No, kaj pravite vi? In potem semse zamislil: morda pa laik niti ne loči medtema dvema različicama!Vložili smo že veliko truda v to, da bivam pojasnili, kaj je ploha, kaj je dež, kajje deževno vreme in kaj spremenljivo.In da so padavine lahko krajevne ali pabolj splošne … Verjamem, da vas večinato loči. In vendarle upam, da tudi vi ločitemed tema dvema vremenskima napovedma,ki sem ju na začetku navedel. Žalje vreme preresna stvar, da bi se z napovedjohecali in iz nje delali spektakel inzabavo (razen kadar napovemo sneženje,pa čisto brcnemo v temo, ha, ha).vestnikovkoledarČ – 25. novemberP – 26. novemberS – 27. novemberN – 28. novemberP – 29. novemberT – 30. novemberS – 1. decemberKATARINAKONRADVIGILJAKOBRADIVOJANDREJMARIJAN1. decembra bo sonce vzšlo ob 7. uri in24 minut, zašlo pa ob 16. uri in 18 minut.Dan bo tako dolg 8 ur in 54 minut.28. novembra ob 21. uri in 36 minut bona nebu nastopil zadnji krajec.Enakopravnost mora biti vsepovsod – tudi v gozduLovsko družino Negovakrasijo štiri – hmm – lovkeSarajevski komik, igralec in pisec ZijahA. Sokolović je v petek zvečer navdušilobčinstvo v Gornji Radgoni. Sokolovićje več kot dve uri zabaval publikov kulturnem domu s svojo komičnomonodramo Cabares Cabarei, ki jebila premierno uprizorjena že leta1993 na Dunaju. Sloves te življenjskekomedije, kakor jo je imenoval samavtor, je sedaj že tako velik, da medobčinstvom niso bili samo ljudje izGornje Radgone, ampak tudi iz mnogobolj oddaljenejših krajev. Sokolović jez monodramo, ki jo je odigral že nekajstokrat, gostoval tudi v Avstraliji inZdruženih državah Amerike. Treba paje reči, da ta predstava ni ravno zavsaka ušesa, saj je precej prepredenas psovkami in tako imenovanim»balkanskim« besednjakom. Ampakpublike v Gornji Radgoni to očitno nimotilo. Šestdesetletni Sokolović, kiga poznamo tudi iz slovenskih filmov,kot sta Outsider in Hudodelci, žeosemnajst let živi na Dunaju. T. K.Alenka, Erika, Marija in Zlata želijo pomagati naravi in živalim – Povsem enake kot moški kolegiLovke štirih predstavnic zelene bratovščine segajo zelo daleč: vse do Lovske družine Negova.Fotografija Nataša JuhnovFotografija Oste BakalRedke so slovenske lovske družine, kjerimajo takšno zastopanost žensk kot v Lovskidružini Negova. V omenjeni lovskidružini, ki ima skupno 48 članic in članov,njen rajon pa je območje v Slovenskihgoricah, je namreč skoraj desetinažensk, ki so pri vseh aktivnostih enakopravnes svojimi lovskimi tovariši. Gre zaštiri dekleta, ki imajo v isti lovski družinitudi svoje soproge, kar je bil tudi najpomembnejširazlog njihovega vstopa vlovske vrste. Soproga aktualnega starešineLovske družine Negova Vlada RojkaZlata je lovka že trideset let, AlenkaŠiško in Marija Prajndl sta zraven že devet,Erika Kaučič pa sedem let. Vse štiribrhke ženske pravijo, da se motijo tisti,ki mislijo, da je njihova naloga predvsempospravljati po lovskem domu ter kuhatiin streči ob družabnih dogodkih.»Povsem smo enake kot kolegi takopri gojitvi divjadi in skrbi za v naravi živečeživali kot pri ohranjanju števila divjaditer varovanju okolja in narave. Sevedatudi v lovskem domu vse potrebnodelamo skupaj, enakopravne smo tudiv organih lovske družine in v Zvezi lovskihdružin Prlekije,« poudarjajo Alenka,Erika, Marija in Zlata. Slednja dodaja,da lovke in lovci niso ubijalci divjadi,temveč s svojim delovanjem samo pomagajoživalim in naravi.O. B.Naročite svoj izvod časopisa Vestniknarocnina@vestnik.siCena izvoda časopisa za naročnika je 1,55 evra. Naročilo velja do pisnega preklica.Naročnino bom plačeval za obdobje: trimesečno, polletno, letno.Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer si uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami.Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico.Ime in priimek:Rojstni podatki:Naselje, kraj, številka:Davčna številka:Datum:Poštna številka:Pošta:Podpis:Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštujevašo zasebnost in zagotavlja visoko ravenvarovanja podatkov. Podjetje za informiranjese zavezuje, da bo vaše podatke skrbnohranilo in jih uporabljalo samo z namenomanaliziranja naročnikov, tržnih raziskav terpredstavitev izdelkov in storitev Podjetja zainformiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitvene bo posredovalo tretjim osebam.Posameznik lahko po 73. členu Zakona ovarstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva,da Podjetje za informiranje, d. o.o., trajno ali začasno preneha uporabljatinjegove osebne podatke za namene neposrednegatrženja. Podjetje za informiranje,d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustreznopreprečiti uporabo osebnih podatkovza namen neposrednega trženja in o temv nadaljnjih 5 dneh obvestiti registriranegauporabnika, ki je to zahteval. Stroškevseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetjeza informiranje, d. o. o.KUHARSKI TEČAJ »DOUBLE D«z Danilom Kozarjem in DanilomČurmanom, gostja vodja slaščičarneCafé Praliné Sabina Varga30. 11., 17.00–20.30, hotel AjdaPriprava tipičnih prekmurskih sladicT: 02 512 22 51www.terme3000.siTHERMALIUM – ODŠTEVAJMOADVENTNE TEDNE SKUPAJUgodnejša ponudba izbranih storitevv wellness centru Thermalium(do 20 % ugodneje).T: 02 512 24 00