13.07.2015 Views

Gospa Zora: »Ne bojim se, da bi se v domu dolgočasila« - Pomurje.si

Gospa Zora: »Ne bojim se, da bi se v domu dolgočasila« - Pomurje.si

Gospa Zora: »Ne bojim se, da bi se v domu dolgočasila« - Pomurje.si

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

4 | Vestnik | 25. novembra 2010 gospo<strong>da</strong>rstvowww.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong>Estetika Onišak ima nove prostoreSodobna ordinacijaza estetske po<strong>se</strong>geOb<strong>se</strong>g dela <strong>se</strong> je v treh letih poslovanja podvojilZaradi povečanega ob<strong>se</strong>ga dela, ki<strong>se</strong> je v treh letih poslovanja podvojil,je ordinacija Estetika Onišak uredilanove prostore v hotelu Aj<strong>da</strong> v Termah3000 v Moravskih Toplicah. Naložbaje veljala 125 tisoč evrov, 60 tisoč zaureditev prostorov in toliko za nakupdo<strong>da</strong>tnih aparatur, podjetje pa je v tanamen prejelo tudi 50 tisoč evrov denarjapo pomurskem razvojnem zakonu.Redno zaposleni sta dve o<strong>se</strong><strong>bi</strong>,pogodbeno pa dela še petindvaj<strong>se</strong>tslovenskih zdravnikov različnih vejmedicine.Ob<strong>se</strong>g dela <strong>se</strong> je povečal tako priambulantnih storitvah kot operativnihpo<strong>se</strong>gih, ki jih opravljajo v sodelovanjus Splošno bolnišnico MurskaSobota. »Estetika Onišak opravi letnosto petde<strong>se</strong>t estetskih korekcijnosov ali približno tretjino v<strong>se</strong>h lepotnihkorekcij nosov v Sloveniji. Ponjih smo tudi najbolj znani v Slovenijiin že tudi v tujini,« je pove<strong>da</strong>l BorisOnišak, dr. med., spec. ORL in kirurgza obraz in vrat.Estetika Onišak je del PoliklinikeNo<strong>bi</strong>lis, saj so zaradi hitre rasti ob<strong>se</strong>gastoritev morali ločiti estetskein medicinske storitve v dve različnidruž<strong>bi</strong>. Poleg ambulantnih prostorovv Moravskih Toplicah jih imajo tudi vRadencih, Mariboru in Ljubljani. Obestetskih po<strong>se</strong>gih, ki jih opravlja EstetikaOnišak, poliklinika No<strong>bi</strong>lis opravljajoše medicinske storitve, ki zajemajoambulantne preglede in po<strong>se</strong>geiz otorinolaringologije, ortopedije,nevrologije, akupunkture in terapijebolečine. Bolniki prihajajo večinomaiz Ljubljane in okolice, zaradi prepoznavnostiv lokalnem okolju pa nekajtudi iz Pomurja.Maj<strong>da</strong> HorvatBoris Onišak: »Na začetku nihče ni verjel, češ kaj bo estetski kirurg počel vMurski Soboti, ven<strong>da</strong>r smo prav z vztrajnostjo in kakovostjo uspeli in ljudiprepričali, <strong>da</strong> smo zaupanja vreden tim.«Fotografija Maj<strong>da</strong> HorvatGradbeništvo Len<strong>da</strong>va v stečajuNov model načrtovanega stečajaPodjetje »kupili«, <strong>da</strong> so ga lahko spravili v stečajLen<strong>da</strong>vsko podjetje GradbeništvoLen<strong>da</strong>va je 1. oktobra do<strong>bi</strong>lo novegalastnika, ki pa ga je čez me<strong>se</strong>c in polposlal v stečaj. Sodišče je sklep o stečajuobjavilo 16. novembra, zaradi prezadolženostipa je predlog zanj vložildolžnik sam. Zakaj je družba Gaga investiz skupine podjetij Krater v lastiMartina Odlazka len<strong>da</strong>vsko podjetjekupila, če ga je čez dober me<strong>se</strong>c spravilav stečaj? Očitno gre za novo praksonačrtovanega stečaja, v kateri imatako kot pred dvaj<strong>se</strong>timi leti odločilnovlogo spet banka oziroma banke,ki so s hipoteko »pogoltnile« celotnopremoženje podjetja.Stečaj je namreč potreben, <strong>da</strong> lahkoproizvodne zmogljivosti do<strong>bi</strong>jo noveganajemnika in more<strong>bi</strong>tnega kupca,pre<strong>se</strong>žni delavci delavske knjižice zodpovedjo zaposlitve, drugi pa novegadelo<strong>da</strong>jalca, <strong>se</strong>ve<strong>da</strong> z vmesnim postankompri stečajnem upravitelju oziromas prijavo na zavodu za zaposlovanju.Motodrom v Petišovcih spet aktualenProstorsko umeščanjeObjavljen sklep o spremem<strong>bi</strong> prostorske ureditve –Javna razgrnitev štirinajstega decembraZ objavo stečajnega postopka družbeGradbeništvo Len<strong>da</strong>va je ostalo brezdela blizu 40 delavcev, res pa je, <strong>da</strong> jevodstvo še prej v<strong>se</strong>m izplačalo v<strong>se</strong> neizplačanein zaostale obveznosti.Štiri zi<strong>da</strong>rje je še pred stečajemin zaradi izteka pogodbe o zaposlitviprevzela Komunala Len<strong>da</strong>va, kije prav tako člen v verigi povezanihpodjetij družine Odlazek, o tem, kolikojih bo še vzela pod svojo streho,pa bo odvisno od dogovorov s stečajnimupraviteljem – to je Leon BenigarTošič, ki lahko delavce za določen časskupaj z osnovnimi sredstvi tudi posoja– in pozneje z bankami kot izločitveniupniki, ki bodo za svoje premoženjetako morale iskati najemnikaoziroma kupca. Komunalo Len<strong>da</strong>vazanimajo predv<strong>se</strong>m zi<strong>da</strong>rji in tesarjiin po be<strong>se</strong><strong>da</strong>h direktorja družbe JožetaKocona <strong>bi</strong> lahko sprejeli vsaj šeo<strong>se</strong>m delavcev.M. H.Len<strong>da</strong>vska občina je začela pripravljatipodrobni prostorski načrt za motodromv Petišovcih, kjer je že z<strong>da</strong>j stadionza spidvej. Pobudo zanj je <strong>da</strong>laPetrolija, d. o. o., ki je že pred dvemaletoma predstavila ob<strong>se</strong>žen načrt gradnješportno- turističnega kompleksav petišovskem rekreacijskem centru.Javna razgrnitev dopolnjenega osnutkasprememb in dopolnitev prostorskih<strong>se</strong>stavin dolgoročnega in srednjeročnegaplana občine bo od prvega do31. decembra, javna obravnava pa 14.decembra v veliki <strong>se</strong>jni so<strong>bi</strong> mestnehiše. Viktor Ketler, predstavnik Petrolije,je pove<strong>da</strong>l, <strong>da</strong> zaradi nedeljivostiprojekta vlagatelji ostajajo pri prvotnemnačrtu, torej <strong>da</strong> bodo zgradilimotodrom za motociklistične dirkein nastanitvene zmogljivosti, kjer <strong>bi</strong>opravljali tudi reha<strong>bi</strong>litacijske storitvepo poškodbah v motošportu, začasnopa so <strong>se</strong> odpove<strong>da</strong>li urejanju golfskegacentra, saj <strong>bi</strong> <strong>bi</strong>lo treba zanj zagotovitipreveč zemljišč. Zagotovil je, <strong>da</strong>vlagatelji mislijo resno in <strong>da</strong> tudi šenobeden ni odstopil od projekta, respa je, <strong>da</strong> je kriza, tako Ketler, nekolikospremenila načrtovan ritem.M. H.Za v o d Re p u b l i k e Sl o v e n i j e za zaposlovanjeNa Zavodu Republike Slovenije zazaposlovanje, OS Murska Sobotaje trenutno razpisanih več kot 60prostih delovnih mest. Delo<strong>da</strong>jalciimajo največje potrebe vgostinstvu, proizvodnji mesa inmesnih izdelkov in storitvah.Najbolj iskani delavci v tem tednu:mesar – 10, osnovnošolska izobrazba– 10, kuhar – 6, natakar – 4, tehnikzdravstvene nege – 4, bolničar - negovalec– 2, strojni tehnik – 2.Iščejo <strong>se</strong> tudi:dipl. inž. strojništva (vs) – 1, inž. strojništva– 1, prof. defektologije – 1, univ.dipl. ekonomist – 1, univ. dipl. inž. arhitekture– 1, univ. dipl. inž. strojništva– 1, univ. dipl. inž. živilske tehnologije– 1.Več informacij o prostih delovnih mestihin <strong>se</strong>znam v<strong>se</strong>h aktualnih prostih delovnihmest z zahtevanimi pogoji za zaposlitevlahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ihter na internetni strani www.ess.gov.<strong>si</strong>.VESTNIK lahkokupite tudi na večinipošt v Pomurju.www.pomurje.<strong>si</strong>Višješolsko strokovno izobraževanjePremikanje kamenčkovDa bodo diplomanti ob koncu šolanjakonkurenčni in zanimivi za delo<strong>da</strong>jalce»Goro premakne tisti, ki je začel s premikanjemkamenčkov,« pravi kitajskipregovor, ki ga je povzela ena od pre<strong>da</strong>vateljicna konferenci o kakovosti vvišjih strokovnih šolah, ki sta jo organiziralaEkonomska šola Murska Sobota– Višja strokovna šola in koordinatoraktivnosti dr. Branko Škafar.Kajti prizadevanje, <strong>da</strong> <strong>bi</strong> prepričalimlade, naj <strong>se</strong> ne vpisujejo tako množičnov gimnazijske in v na<strong>da</strong>ljevanjuv družboslovne programe študijain <strong>se</strong> raje odločajo za srednje in višjestrokovno izobraževanje, je prav zarespodobno premikanju kamenčkov.Še po<strong>se</strong>bej, če <strong>se</strong> na <strong>si</strong>stemski ravnine naredi kaj veliko, <strong>da</strong> <strong>bi</strong> <strong>se</strong> mladepreusmerilo v strokovno usposabljanje.Zato je vsako prizadevanje višjihstrokovnih šole vredno pohvale. V taokvir spa<strong>da</strong> tudi minula konferencao kakovosti, na kateri so <strong>se</strong> posvetilipartnerstvu kot pomoči pri dvigu kakovosti.V<strong>se</strong>kakor pa bodo morali <strong>bi</strong>ti programiizobraževanja ne le kakovostni,kakor je pou<strong>da</strong>ril Robert Grah, direktorPomurske gospo<strong>da</strong>rske zbornice,ampak tudi v<strong>se</strong><strong>bi</strong>nsko bogati s praktičnimznanjem – torej ne le zvenečiin zanimivi zato, <strong>da</strong> pritegnejo mlade,ampak s tako v<strong>se</strong><strong>bi</strong>no, <strong>da</strong> bodo diplomantiob koncu šolanja konkurenčniin zanimivi za delo<strong>da</strong>jalce. Zatopa morajo imeti že v času šolanja navoljo dovolj praktičnega usposabljanjain <strong>bi</strong>ti tesno povezani s podjetji,je v svoji predstavitvi praktičnega izobraževanjaštudentov Višje prometnešole Maribor pou<strong>da</strong>rila mag. VanjaKajzer.Pove<strong>da</strong>la je še: »Praktično izobraževanjeje prido<strong>bi</strong>vanje novih znanj,omogoča socialni in o<strong>se</strong>bnostni razvoj,hkrati je to priložnost za mentorje,<strong>da</strong> naredijo samoevalvacijo svojegadela. Vsak mentor o<strong>bi</strong>šče svojegaštudenta na delovnem mestu, tako <strong>da</strong>letno nenapove<strong>da</strong>no o<strong>bi</strong>ščemo okrog200 podjetij. Podjetje študenta, s katerimje zadovoljno, večkrat pova<strong>bi</strong>tudi k opravljanju počitniškega delaali mu po končanem šolanju celo ponudizaposlitev.« Zanimivo je, <strong>da</strong> sonjihovi študenti že pred uvedbo bolonjskega<strong>si</strong>stema (ki naj <strong>bi</strong> omogočilše več praktičnega dela) praktično izobraževanjevelikokrat upora<strong>bi</strong>li kottemelj za pripravo diplomskega dela.Zato ne čudi, <strong>da</strong> je po statističnih po<strong>da</strong>tkihdelež brezpo<strong>se</strong>lnih s končanovišješolsko strokovno izobrazbo najnižji.Bernar<strong>da</strong> B. PečekFun<strong>da</strong>cija MarofPodelili tri nove štipendijePri izboru kandi<strong>da</strong>tov so <strong>bi</strong>li pomembni po<strong>se</strong>bni do<strong>se</strong>žkiPred dnevi je na dvorcu Marof v Mačkovcihpotekala slavnostna podelitevštipendij Fun<strong>da</strong>cije Marof. Prejeli so jihtrije mladi perspektivni pomurski študenti:Darija Cör, absolventka Fakulteteza kemijo in kemijsko tehnologijo,Miha Škalič, študent drugega letnikaBiotehniške fakultete, in Sanja Perčić,študentka tretjega letnika grške fakulteteBorgias Athens College of Fine Art.Zne<strong>se</strong>k štipendije znaša 500 evrov me<strong>se</strong>čnoza študij v Sloveniji in 700 evrovme<strong>se</strong>čno za študij v tujini.Skupno je na fun<strong>da</strong>cijo prispelo o<strong>se</strong>mnajstvlog, od tega jih je petnajst izpolnjevalorazpisane pogoje. Do prido<strong>bi</strong>tveštipendije so <strong>bi</strong>li upravičeni študenti, kiso vpisani v najmanj drugi letnik univerzitetnegaštudija naravoslovno- tehniškesmeri, umetnostne akademije,glasbene ali upo<strong>da</strong>bljajoče smeri, s povprečnooceno vsaj 8,5 in stalnim <strong>bi</strong>vališčemv Pomurju. Pri izboru kandi<strong>da</strong>tovso <strong>bi</strong>li pomembni tudi po<strong>se</strong>bni do<strong>se</strong>žkiv okviru že absolviranega časa študija.Fun<strong>da</strong>cija Marof, katere ustanoviteljiso Skupina Panvita, Skupina SGP Pomgradin Regal GH, je podelila štipendiježe drugo študijsko leto.C. K.Dolinska kanalizacijaPrva cev v Beltincih decembraVrednost projekta znaša blizu 14 milijonov evrovV sklopu gradnje Dolinske kanalizacijeje pogodbo o začetku del podpisala tudiobčina Beltinci. Gradnja kanalizacije inčistilne naprave, ki jo bo opravilo podjetjeSGP Pomgrad, zajema vsa na<strong>se</strong>lja.Odpadna vo<strong>da</strong> bo speljana po ceveh vzaprtem <strong>si</strong>stemu v čistilno napravo, kibo v Melincih. Predvidena skupna dolžinaprimarnih vodov bo 37 kilometrov,naprava pa bo mehansko-<strong>bi</strong>ološkegatipa z zmogljivostjo 15.000 PE. Nova čistilnanaprava bo omogočala čiščenjekomunalne vode za 8.650 pre<strong>bi</strong>valcev.J. V.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!