Gospa Zora: »Ne bojim se, da bi se v domu dolgočasila« - Pomurje.si

8 | Vestnik | 25. novembra 2010 kulturawww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siPublikacije galerij in muzejevNarodni muzej Slovenije je pripravil drugi muzejski knjižni sejem, kjerse je s svojo knjižno produkcijo zadnjih treh let predstavilo 39 slovenskihmuzejev in galerij. Galerija Murska Sobota je predstavila petnajstizdaj in katalogov, Pokrajinski muzej Murska Sobota pa devet. Knjižnepublikacije, ki jih že leta izdajata ti kulturni instituciji, pa bodo domačipubliki predstavili v okviru vseslovenskega kulturnega dneva Ta veselidan kulture 3. decembra na soboškem Trgu kulture.Kdo se resnično zanima za ljudsko glasbo?Zanimivo multimedijsko razstavo Od ust do knjige, ki govori o slovenski ljudskipesmi, v Raziskovalnem centru ZRC SAZU na Petanjcih si je ogledala lepeščica. Razstava, ki je ponujala tudi prvi posnetek slovenske ljudske pesminasploh – Marko skače iz leta 1898 –, ni pritegnila učiteljev glasbe iz pomurskihšol, čeprav je ljudska glasba del učne snovi, ne profesorjev glasbeglasbenih šol, prav tako ne številnih posameznikov, ki se z ljudsko pesmijoukvarjajo. Pa tak poudarek znamo pri nas dajati ljudski pesmi!Simfonija MaukovePianistka in komponistka TinaMauko, rojena v Murski Soboti,ki je lani osvojila študentsko Prešernovonagrado, je v nedeljo vljubljanskem hotelu Union predstavilasvoj opus in aktualno simfoničnopesnitev Anna Ahmatova.Le kdo bi si mislil, da čas tako hitro beži?Dvajset let Marko bandeVeliki koncert v polni lendavski dvoraniMiklošičevi dnevi 2010Z zavestjo o slovenstvuv globalizacijske proceseJezikoslovci nekoč z ljubeznijo skrbeli za strokovno terminologijo,danes pa vse bolj prevladuje angleščinaMarko banda je z velikim finalom proslavila svojo dvajsetletnico delovanja.Le kdo bi si mislil, da ima naš novinarskikolega Boštjan Rous za sabo že toliko let?Let glasbenega delovanja, da ne bo pomote,ne let življenja. Takšne in podobne misliso se nam podile po glavi, pa tudi marsikateremuobiskovalcu v polno zasedenigledališki in koncertni dvorani v Lendaviob spremljanju velikega koncerta Markobande ob njeni dvajsetletnici delovanja.Človek se še spomni začetkov igranja Markobande, sedaj pa je za njimi že obdobje,ki ga marsikatera druga glasbena skupinane dočaka. Tako dolgo vzdržijo skupaj lenajvztrajnejši in tisti, ki jim glasba zaresveliko pomeni. Čeprav je res, da sedanjazasedba Marko bande ni čisto takšna, kotje bila ob začetku. Violinist Miha Kavaš jebil na primer star komaj tri leta, ko so nekateriže igrali v skupini. Sedaj je že nekajčasa polnopravni član »bande«, takokot so to klarinetist Željko Ritlop, cimbalistAndi Sobočan, kontrabasist Slavko Petek,seveda Boštjan Rous kot še en klarinetistter redna »občasna« člana (da, tudi toobstaja) Samo Budna na violini in TomažRauch z violo. Boštjan rad poudarja, da jeMarko banda pred dvajsetimi leti pravzapravnastala iz beltinske folklorne skupinein potem zaživela samosvoje življenje. Melodijeje povzemala po ustvarjalcih prekmurskeljudske glasbe – Kocipru in Baranjioziroma Beltinski bandi, pa tudi od BorisaŽalika, po katerem je celo poimenovalaeno pesem. V svojem dosedanjem ustvarjanjuje izdala Marko banda dve zgoščenki,Marko banda n. 1 leta 1997 in Vöra bije leta2008, in eno kaseto. Kot originalna predstavnicaizvirne prekmurske ljudske glasbeje trikrat gostovala na festivalu EBU vItaliji, Grčiji in Portorožu. V svoji biografijigostovanj po številnih deželah pa imatudi dve precej oddaljeni turneji, in sicerpo Južni Ameriki (Argentina, Urugvaj) inJaponski. Zaradi številnih gostovanj so seseveda spletle tudi vezi z glasbeniki z drugihpodročij, tako glasbenih kot zemljepisnih,tako da postaja glasba Marko bandetudi vse bolj prežeta z melosom Češke,Madžarske, Vojvodine … Kar se je tudi slišaloin videlo na več kot dveurnem koncertuv Lendavi, kjer so kot gostje nastopilidružinski člani, zbrani v češki skupiniJaro, pevki Regina (oz. Pupa, kot se je imenovalav zgodnjem obdobju svoje pevskekariere) in Bogdana Herman, harmonikarMatej Smej ter beltinska folklorna skupina.Občinstvo pa je jasno pokazalo, kaj simisli o glasbi Marko bande, ki je kronološkopredstavila večji del svojega repertoarja.Člani kar niso in niso mogli z odra, sajso ljudje zahtevali še in še … »Dobimo se obnaši tridesetletnici,« je že napovedal Boštjan.In takrat boste dobili še več, ljudje.T. K.Fotografija Tomo KölešNa Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomerželijo ohranjati spomin na velikega jezikoslovca,po katerem šola nosi ime, zatopripravljajo Miklošičeve dneve. Letos soposvečeni tudi jezikoslovcu Stanku Vrazu,saj mineva 200 let od njegovega rojstva,in temi Blizu/preblizu skupaj, vokviru katere želijo spoznavati, kako ses preteklostjo, ki jo nosimo s sabo, znajdemov globalizacijskih procesih.V uvodnem predavanju je sociologin esejist Peter Kovačič Peršin spregovorilo ohranjanju slovenske identitete,temi, ki jo je prvi načel Dušan Pirjevecleta 1978. Tudi danes v samostojni državise spoprijemamo z vrsto dilem, kiso povezane z nacionalno in narodnostnoidentiteto, odgovore na ta vprašanjapa je iskal v svoji knjigi Vrnitev kItaki, za katero je prejel Rožančevo nagrado.»Potrebno bo pogumno na potglobalizacijskega procesa, vendar moramoohraniti zavest in zvestobo istovetnostido kulture, do svojega jezika,saj se bomo le tako lahko ohranili kotslovenski narod,« pravi.Glede na to, da so Miklošičevi dneviposvečeni jezikoslovcu, ki je dal posebenpoudarek jeziku in jezikovni identiteti,saj smo se ravno na temelju jezikain lastne kulture formirali kot narod, ješe dejal: »S kakšno ljubeznijo so nekočjezikoslovci gradili strokovno in znanstvenoterminologijo v slovenskem jeziku,danes pa prevladuje angleška terminologija!Ko v strokovnem jezikupopušča, potem jezik krni.« Opozoril ješe na pomembno dejstvo, da se le s slo-V plenarnem deluso sodelovalidr. Matej Mertik,dr. Miran Puconjain Peter KovačičPeršin.venskim jezikom težko uveljaviš v podjetjuna Slovenskem, prav tako slovenščinani dovolj na visokošolskem študijuali v znanosti.Dr. Miran Puconja, profesor z GimnazijeFranca Miklošiča, pa je v svojem predavanjuopozoril na povezovalno vlogoStanka Vraza, ki se je spogledoval z ilirizmom.To je bil tudi čas, ko sta se priSlovencih prebujala narodnostni duh inželja po skupni ideji, vendar so bili pogledi,kako in v kakšni državi želimo Slovenciživeti, precej različni. Medtem koje France Prešeren težil k nacionalni individualnosti,je Vraz želel povezati vseslovanske narode, ne le slovenski narod.Bolj odprto so njegovo pobudo sprejeliHrvati.Leta 1842 je začel izdajati Almanah, kije bil vseslovanske in multijezikovne narave,avtorji iz slovanskih dežel pa so pisalio jeziku, kulturi, narodopisnem gradivuv svojem maternem jeziku. V svojitežnji po panslovanstvu je tudi sam bogatilmaterni jezik z željo širiti univerzalnoslovansko kulturo, ki bi bila konkurencapangermanski ideji, končuje dr.Puconja.Nekdanji dijak ljutomerske gimnazijedr. Matej Mertik, danes profesor računalništvana Fakulteti za informacijskeštudije Novo mesto in glasbenik, pa jepredstavil študijsko potovanje na Norveškoin raziskovalni projekt Svetovnaopera, v okviru katerega bi glasbeniki zrazličnih koncev sveta in priznanih glasbenihhiš skupaj muzicirali.A. Nana Rituper RodežBienale slik malega formata Ljutomer 2010Odprtje razstave likovnih del udeležencevVelika nagrada za Andrejo RepnikFotografija A. Nana Rituper RodežDonacija knjig Ministrstva za kulturoZ grenkim priokusomGlavnanagrajenkaAndreja Repnikje odbrzelanovim čestitkamnaproti.Trem pomurskim knjižnicam po 45 knjigTrem osrednjim splošnim pomurskimknjižnicam v Murski Soboti, Gornji Radgoniin Lendavi je Ministrstvo za kulturoob dnevu splošnih knjižnic podelilo knjižnodonacijo. Vsaka je prejela po 45 knjigmladinske in otroške literature ter delaza odrasle, v glavnem domačih avtorjev,nekaj pa je tujih prevodov. Slovesnost, koje ministrica za kulturo Majda Širca predaladonacije šestim slovenskim knjižnicam,od tega trem v Pomurju, pa je imelatudi grenak priokus. Donacijo so namrečprejele tiste slovenske splošne knjižnice,ki delajo v okolju, kjer je več kot šestnajstodstotkov brezposelnih.Knjižnice pa so s svojo mrežo pogostonajbolj dostopen kulturni hram pri nas,saj si je Slovenija v minulih letih prizadevala,da so enakomerno porazdeljene povsej državi. »S tem se slovenski narod bogatiin dobiva krila,« dodaja Širca. Iz podatkovrazberemo, da si pol milijona Slovencev,uporabnikov knjižničnega gradiva,letno izposodi 28 milijonov enot gradiva,kar je 12 na prebivalca. Se pa v knjižnicahna lokalni ravni ukvarjajo z drugačnimitežavami. Glede na to, da ministrica niimela časa za pogovore z direktorji, jo jeJože Vugrinec, direktor Pokrajinske in študijskeknjižnice Murska Sobota, kar povabilna obisk. Želi jo opozoriti, da zgradbaše vedno ni do konca opremljena in da seubadajo s težavami sofinanciranja občin,čeprav je danes sofinanciranje veliko boljše,kot je bilo pred leti. S tem se je strinjalatudi Žužana Žoldoš, direktorica Osrednjeknjižnice v Lendavi, ki ima v sedmih občinahdvanajst mest za izposojo. Dodaja paše, da je žal sredstev vedno premalo, da binakupili vse gradivo, ki ga potrebujejo insi ga želijo.A. N. R. R.Fotografiji Tomo KölešV galeriji Anteja Trstenjaka v Ljutomeruso minuli petek zvečer pred velikimštevilom obiskovalcev odprli razstavo likovnihdel udeležencev in nagrajencevletošnjega bienala slik malega formata,ki je potekal v tem prleškem mestu. Toje bil že 6. tovrstni bienale, ki ga je razpisalaSplošna knjižnica Ljutomer, Območnaenota Galerija za avtorje, ki ustvarjajolikovna dela v manjših dimenzijah.Tehnika, motiv, število slik – vse to jebilo prepuščeno domišljiji in ustvarjalnostiposameznega likovnika, le dela najbi bila novejšega datuma in širši javnostidoslej manj znana. Kljub temu je bilodziv umetnikov precej dober, saj se jihje prijavilo 63 s 102 likovnima deloma.Novost je bila letos tudi v tem, da so seprijavili tudi avtorji iz tujine, kar je dalobienalu še dodatni pečat. Poslana delaje pregledala likovna komisija v sestaviDejan Prša (umetnostni zgodovinariz Ljubljane), Vladimir Potočnik st. (akademskislikar iz Ljutomera) in Silva Kosi(direktorica Splošne knjižnice Ljutomer)ter za razstavo izbrala 53 del, med njimitudi pet nominiranih za nagrade. Nagrajenceje na otvoritvi razglasil vodja galerijeSrečko Pavličič. Veliko nagrado bienalaje dobila Andreja Repnik iz MakolVelika nagrada bienala: slika Skozi njo(svinčnik, tuš, akril, platno), avtoricaAndreja Repnikza delo Skozi njo, malo nagrado je prejelBrane Širca, prav tako iz Ljubljane,za delo Nataša, medtem ko si je plaketobienala zaslužila Milena Kofalt iz Celja(sicer po rodu Belokranjka) za delo Breznaslova (diptih). Odkupni nagradi donatorjevsta dobila Ljuban Šega iz Celja zadelo Brez naslova in Gregor Pratnekeriz Maribora za delo Jesen. Razstavo, kibo na ogled še ves december, je odprlanova ljutomerska županja mag. OlgaKarba, v kulturnem programu pa je nastopilCvenski oktet pod vodstvom TihomirjaBabiča.T. K.