Gospa Zora: Â»Ne bojim se, da bi se v domu dolgoÄasilaÂ« - Pomurje.si

More documents

Recommendations

Info

12 | Vestnik | 25. novembra 2010 (iz)branowww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sibarometerZakon o verski svobodiSe obeta nov kulturni bojAnton Klemenčič, svetnikObčine Sveti Jurij ob Ščavnici,je na zadnji seji pokazal, dalahko spodnese vsak predlogžupana Antona Slane, torej daje žezlo vzel v svoje roke. S temse razblinjajo tudi županovenapovedi o jasnih ciljih, znanihpoteh in vetru v jadra.Jožek Horvat - Muc v odprtempismu predsedniku vlade BorutuPahorju, v katerem izrekaogorčenje nad predlogom osofinanciranju romske skupnostipo sistemu javnega naročanja,z vprašanjem države, »ali siupa…«, kaže svoje mišice.Janez Rožmarin iz ljutomerskeobčinske uprave opozarja natežave pri financiranju projektaOdvajanje in čiščenje odpadnihvoda v porečju Mure, ki gaobčine Gornja Radgona, Radenciin Ljutomer kljub skromnimproračunskim sredstvom morajozgraditi do konca leta 2017.Dohodnina za posredno »priznavanje pripadnosti verski skupnosti« ali gasilcem kot drugemupovezovalnemu dejavniku ljudi na civilni ravniPoložaj verskih skupnosti in svobodevere je bil neurejen do leta 2007,ko je bil končno sprejet zakon o verskisvobodi. Prej so se odnosi z verskimiskupnostmi reševali parcialnoin s sporazumi. Sprejeti zakon jedvigoval veliko prahu in bil leto dni vparlamentarni proceduri ter bil takojpo sprejetju deležen ustavne presoje.Ustavno sodišče je letos spomladikončno odločilo in v obsežni obrazložitviugotovilo delno neustavnostsprejetega zakona.Neustavnost je ugotovilo za prvi odstavek13. člena zakona, ki govori o registracijiin postavlja pogoj, da se skupnostlahko registrira, če ima najmanj100 članov in deluje v državi najmanjdeset let, pa tudi za tretji odstavek 24.člena zakona, ki se nanaša na zaposlovanjeduhovnikov v zaporih in bolnišnicah,medtem ko zaposlovanje vvojski in policiji ni sporno. Ključen je13. člen zakona, ki je povod za pripravonovega zakona o verskih in svetovnonazorskihskupnostih. Urad za ver-Kljub pozivu kjavni razpravi oizhodiščih za novzakon o verskihin svetovnonazorskihskupnostih sose predstavnikiKatoliške cerkveodločili, da vjavni razpravi nebodo sodelovali,saj so ocenili, daje sedanji zakondober.tovnonazorskih skupnosti zaradi njihoveosnovne dejavnosti. Tu pa smopri prvi konfliktni točki. Dosedanji zakonje splošno koristnost povezoval –bolje kombiniral z izvajanjem dejavnostina področju socialne države. Nata segment je bilo očitno vezano tudifinanciranje določenih skupnosti inomejevanje drugih, ki niso bile vezanena dejavnost socialne države.Naslednji problem je duhovna oskrbain zaposlovanje. Tu urad sicer ohranjaže uveljavljen nadstandard (vojaškivikariat) in nove posebne rešitve,medtem ko v pravosodju in zdravstvuta nadstandard omejuje z razlago, danobena verska ali svetovnonazorskaskupnost ne more zagotavljati verskeali duhovne oskrbe v imenu države. Stem naj ne bi omejevali prisotnosti duhovnihoskrbnikov v omenjenih institucijahin omejili njihovega financiranja,ampak v obliki povrnitve stroškovzaposlitve. Po drugi strani pa je res, daje neposredno financiranje konkretneverske storitve dopustno, vendar gamočjo države glede na število pripadnikov.Okvir za ugotavljanje številapripadnikov posamezne skupnosti jebil popis prebivalstva. Načini financiranjanaj bi se ohranili, a s to razliko,da se številčnost več ne ugotavlja napodlagi popisa, ampak se nadomeščas številom tistih, ki posamezni verskiali svetovnonazorski skupnosti namenijodo 0,5 odstotka dohodnine. Argumentza to je v tem, da se na ta načinopredeljujejo praktični verniki. S temimajo državljani možnost neposredneopredelitve do širšega družbenega pomenaposamezne verske ali nazorskeskupnosti.Spremembe so tudi pri registraciji,ki ne bo več v pristojnosti urada, ampakse prenaša na Ajpes. Kriterij za registracijoskupnosti so trije člani. Registriraneskupnosti naj bi pridobilemožnost omejene pridobitne dejavnostiza svojo osnovno dejavnost, hkratipa tudi možnost, da premoženjekulturnega pomena prenesejo iz svojeaktive na državo, ki naj bi skrbelaNaložba v duhovnikani brezpredmetnaOčiten problem je tudi duhovnaoskrba v zaporih in bolnišnicah.K problemu se očitno pristopadeklarativno, brez ocenedrugih učinkov, ki jih tovrstnaoskrba lahko ima ne samo z vidikačlovekove pravice, ampaktudi sociale in ekonomije. Po izkušnjienega od duhovnikov, kije svoje troje študijske počitnicepreživel v bolnišnici v nemškemOsnabrücku, se o tej plati pri nassploh ne razmišlja. V tej bolniciso imeli zaposlenega duhovnikain dva laična teologa (katoliškegain protestantskega). Ugotovili so,da naložba ni brezpredmetna, sajso imeli učinek teh ljudi eksaktnoizračunan in so ugotovili, da se ještevilo ležalnih dni v bolnišnicizmanjšalo za dobro tretjino.Viktor Ketler pravi, davelikopotezni načrt o gradnjiMotodroma Petrolija v Petišovcihše vedno ni izdihnil, četudi muje nekoliko pošla sapa. Delpotrebnega denarja zbirajotudi s prodajo deležev.Peter Cvetko, direktor in lastnikdružbe Petty Transport, je predtremi leti napovedoval, da bologistični center v Bučečovcihodprl skupaj z avtocesto. Sedajse je znašel na sodišču, ker vpogodbenem roku ni izpolnilobveznosti, Občina Križevcipa želi zemljišče nazaj.Fotografija Nataša JuhnovOb vesti še denarKljučna past v tezah za nov zakon jeizhodišče za financiranje. Do zdaj jeveljalo pravilo popisa. Glede na izpovedovanjeveroizpovedi v popisuin praktično vernostjo, ne glede naveroizpoved v Pomurju, ni velikegaodstopanja. Po ocenah med 15 in 20odstotki. Z novim modelom, ki najbi (po razlagi urada) prikazal ali zajel»praktične vernike« ob pomočidohodninske napovedi, pa je nastavljenapast verskim skupnostimske skupnosti poudarja, da v novemzakonu ob že urejeni svobodi vere kotenem vidiku urejanja svobode vesti taureja tudi kolektivni vidik človekovepravice svobode vesti. Predlagateljsledi individualni človekovi pravicido svobode vesti ter deklarira splošnokoristnost verskih in drugih svenepredvideva zaradi novega načinafinanciranja, ki naj bi pokrival to dejavnost.Po sedanjem zakonu je državaprispevala del sredstev za socialnozavarovanje nekaterih verskih uslužbencev(na 1000 vernikov en duhovnik)z zaposlovanjem duhovnikov vdržavnih organih in proračunsko po-v pomurskem koncu. Ob katoliškiškofiji v tem prostoru deluje tudipretežni del protestantskih skupnosti.Izpričevanje verske pripadnostije med najvišjimi v državi, hkrati paje na izredno visoki stopnji zavest osolidarnosti in medsebojni pomoči.Tu pa smo pri ključnem trenutku,namreč odločanju pri dohodnini zaposredno »priznavanje pripadnostiverski skupnosti« ali recimo gasilcemkot drugemu povezovalnemudejavniku ljudi na civilni ravni.zanje. Teze za nov zakon o verskih insvetovnonazorskih skupnostih so biletudi predmet razprave Urada za verskeskupnosti z registriranimi verskimiskupnostmi v Sloveniji. Ob ključnemvprašanju registracije svetovnonazorskihskupnosti, pri katerem verjetnone bo nasprotovanja, je pomembnourejanje materialnega položaja cerkvain svetovnonazorskih skupnosti.V tezah se vidi, da predlagatelj poskušadosledno uveljaviti ameriškimodel s široko svobodo verskih skupnosti,vendar brez materialne pomočiskupnostim in cerkvam. Evropskimodel ne glede na prevladujočo veroizpovedpozna materialno pomočevropskim cerkvam oziroma verskimskupnostim. S pomočjo države urejatudi duhovno oskrbo tistih, ki jim taneposredno ni dostopna (vojska, policija,bolnice in zapori).Že zdaj pa so teze naletele na osterprotest predstavnikov Sveta krščanskihCerkva v Sloveniji in muftija Islamskeskupnosti v RS. V svoji izjaviodločno nasprotujejo pripravi novegazakona in se strinjajo s korekcijov omenjenih dveh členih. Prepričaniso namreč, da so pripravljene tezeprav tako v nasprotju z ustavnopravnimkonceptom verske svobode. Škofevangeličanske cerkve mag. Geza Ernišapravi, da več, kot je povedano vizjavi, katere sopodpisnik je, ne morepovedati, dokler ne bo opravljena razpravaz verskimi skupnostmi.Dr. Peter Štumpf, soboški škof, pravtako meni, da sedanji zakon ne potrebujesprememb, saj na eni strani rešujebistvene probleme verske svobodein duhovne oskrbe. Skoraj prepričanpa je, da predlog zakona ukinja verskeskupnosti kot predstavnice civilnedružbe in jih posredno izključujes pomembnega področja njihovegadelovanja, to je sociale, oziroma pomembnegakorektiva civilne družbepri uresničevanju socialne države.J. Votek
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si(iz)brano25. novembra 2010 | Vestnik | 13Izpoved ob dnevu spomina na žrtve prometnih nesrečbarometerŠe vedno čaka, da pride domovJože Hahn, ki mu je nepoboljšljiv prometni prekrškar z avtom usmrtil ženo Metko, pravi,da je z izrečeno kaznijo dobil le novo poleno pod noge, odkar se je aprila 2008 zgodila nesreča»Čez deset minut sem doma. Natjoimam s seboj, skočim le do sosede,da jo vprašam, kaj bo z novo službo,«so bile zadnje besede, ki jih je od svoježene Metke po telefonu slišal JožeHahn iz Prosenjakovec. Gledal je Trenja,ko je zazvonil sinov mobilni telefon.»V oddaji so govorili o morilcih,ki so v zaporih, ko je pritekel Matej inzavpil: »Mamico so povozili.« Odhitelasta na prizorišče nesreče, le streljalod bloka, kjer živijo. »Kje je? Kje je?«je vpil Jože. Kmalu jo je našel. Ženaje negibno ležala na vrtu, kamor jo jeodbilo, potem ko je vanjo trčil avtomobil.»Sklonil sem k njej in jo prislonilk prsim. Glavo je imela popolnomapotolčeno, zaslutil sem, da nebo preživela.« V daljavi se je že slišalasirena reševalnega avtomobila. Metkaje umrla že pred prihodom reševalcev.»Matej je kričal in jokal, Natja jespraševala, ali bo mamica umrla. Nikogarnisem opazil okrog sebe. Kot dabi bilo vse prazno. Videl sem le njenotruplo,« s solzami v očeh pripovedujeJože Hahn, ki se mu je v trenutkupodrl svet.Bilo je v četrtek, 10. aprila 2008,okoli pol devete ure zvečer.so trajali leto dni, ko je Barbarič skušalizločiti sodnico s procesa, zavračaldodeljene odvetnike in se izgovarjal,da ni zmožen spremljati obravnav, jebil torej končno le obsojen.Pomenljivo: sodba je bila izrečenadan pred svetovnim dnevom spominana žrtve prometnih nesreč. Barbaričsicer v zaporu na Dobu že prestajapetletno zaporno kazen zaradi poskusauboja prijatelja.Skoraj izgubil še sinaPolicisti Jožetu niso želeli razkriti,kdo je zakrivil nesrečo: »Dejali so, daso ga ujeli, vendar mi ne smejo povedati,kdo je.« Jože je že kmalu ponesreči izvedel, kdo jim je »življe-ljivi, ko so želeli, da Matej opravi alkotest.Razumem, da opravljajo svojedelo. Sprašujem se le, kako sistem dovoli,da lahko nekdo stori skoraj dvajsetprometnih prekrškov, pa se mu neskrivi niti las.« Jože je pred kratkimše sam doživel policijsko doslednost.Ko je v Lendavski ulici zapeljal skozisemaforizirano križišče, se je za njimiz kolone pognal policijski avtomobilz lučmi z očitkom, da je prevozil rdečoluč.»Ati, zakaj nisi ti umrl«»Prva dva meseca so nam bili vsipripravljeni pomagati. Pravzapravso bili že vsiljivi s svojim sočustvovanjemin ponujanjem različne po-»Metka se je neizmernoveselila Matejevegamaturantskega plesa.Čeprav je bilo do plesaskoraj leto dni, je žeizbirala obleko zase.Govorila je, kako morabiti lepa in kako bostaplesala ples staršev.Matej je potem plesal zbabico.«Pomurska madžarskasamoupravna narodnaskupnost Lendava, ki jipredseduje Jože Kocon, odSlovenskega regionalnegarazvojnega sklada zahteva 167tisoč evrov, ker da niso bilinamensko porabljeni, in sicer zaureditev prostorov lendavskegainkubatorja PIIC Murania.Albin Gubič je prve dninovembra prevzel vodenje družbeAgroservis, d. d. Zamenjavana vrhu je notranjega značajain naj ne bi napovedovalalastniške spremembe. BorivojLalovič ostaja prokurist.Po zločinu šel na pivoKmalu so policisti sestavili mozaik.Za nesrečo so okrivili starega znancaBranka Barbariča iz Krnec, ki je žepred nesrečo kar šestnajstkrat kršilprometne predpise, po nesreči pa šenajmanj štirikrat. Ni šlo le za prekrškezaradi prehitre vožnje ali telefoniranjamed vožnjo. Barbarič pravzapravsploh ni imel vozniškega izpita, vozilje neregistrirane avtomobile in povrhvsega je bil ponavadi pijan. Tudiko je pred hčerkinimi očmi do smrtipovozil mamo in potem pobegnil, jebilo tako.Namerili so mu namreč skoraj promilealkohola v krvi in peljal se je vneregistriranem cliu. Po dveh letih inpol je nesreča doživela epilog na sodišču.Tričlanski senat, ki mu je predsedovalasodnica Natalija Pavlič Goldinskij,je Barbariča obsodil na enoleto in osem mesecev zapora. Sodnicaje izrekla za tri mesece višjo ka-Jože Hahn: »Povzročitelj nesreče je večkrat skušal izločiti sodnico, menjaval je odvetnike, nenehno iskal izgovore, zahtevalsvoje pravice … Zato sprašujem, ali imam tudi jaz pravico, da zamenjam tožilca, ki je zahteval tako kazen, ali da zamenjamizvedenca, ki preprosto pravi, da bi Metka preživela, če bi pravočasno skočila v jarek?«Fotografija Nataša JuhnovSonja Roman, lani najboljšaslovenska atletinja, je z zmago nakrosu na Portugalskem potrdila,da se vrača v staro formo. Toje po ozdravljeni poškodbi,ki jo je pestila precej časa,spodbuda za še boljše dosežkev predolimpijskem letu 2011.Njen cilj je nastop na olimpijskihigrah leta 2012 v Londonu.»Prva dva meseca sonam bili vsi pripravljenipomagati. Pravzapravso bili že vsiljivi ssvojim sočustvovanjemin ponujanjem različnepomoči. Potem nikogarveč ni bilo na spregled.Ostali smo prepuščenisami sebi.«zen, kot je zahteval okrožni državnitožilec Bojan Misja. Janez Perš, obsojenčevodvetnik, je opozoril, da je izvedenecŠtefan Ščap izračunal, da jeBarbarič v času nesreče skozi Prosenjakovcevozil po predpisih in da bise udeleženki v nesreči lahko rešili, čebi pravočasno skočili v jarek. Barbarič,ki je ves čas sojenja molčal, je obžalovalsvoje dejanje. Svojcem je izrekelsožalje, tega pa prej ni storil, kermenda ni mogel zbrati poguma. Kotje sledilo iz pričanja prič, je po nesrečiodšel na pivo. Po vseh zapletih, kinje postavil na glavo«. Sprva ni mogelverjeti, da je lahko ta človek še naprostosti. Njegovega imena in priimkanoče izgovarjati. »Bal sem se, kajmu bom storil, če ga kje srečam. Enkratsem se pripeljal na bencinski servis,ko je bil v lokalu in pil pivo. Splohnisem šel natočit goriva, obsedel semv avtu, se čez čas obrnil in odpeljal.«Prepričan je, da je Barbarič na sodiščuzaigral obžalovanje in kesanje. »To somu najbrž svetovali sojetniki.«Zaradi izkušnje, ki mu je za vednozaznamovala življenje, se Jože Hahnzdrzne vedno, ko sliši zvok rešilnegaali policijskega vozila. Tako je bilotudi 22. oktobra letos. Takoj je poklicalMateja, vendar je bil njegov telefonnedosegljiv. »Mislil sem, da je kje,kjer ni signala.« Čez dvajset minut paklic iz bolnišnice – sin je imel prometnonesrečo.»Potolažili so me, da ni nič hujšega.Dobil je le nekaj brazgotin. Šeleko sem videl njegov avtomobil, semse zavedal, kakšno srečo je imel.«Dvajsetletnik, ki se je po končani gimnazijiodločil za študij računalništvain informatike, je med potjo na vajeglasbene skupine, v kateri igra kitaro,v Sebeborcih trčil v neosvetljeno traktorskoprikolico, naloženo s koruzo.»Policisti so bili v bolnišnici prav vsi-»Bal sem se, kaj mubom storil, če ga kjesrečam. Enkrat sem sepripeljal na bencinskiservis, ko je bil v lokaluin pil pivo. Sploh nisemšel natočit goriva,obsedel sem v avtu, sečez nekaj časa obrnilin odpeljal.«moči. Potem nikogar več ni bilo naspregled. Ostali smo prepuščeni samisebi,« je odkrit Jože Hahn. Kot pravi,se je bilo najtežje navaditi, da žene inmame nikoli več ne bo. »Metka se jeneizmerno veselila Matejevega maturantskegaplesa. Čeprav je bilo do plesaskoraj leto dni, je že izbirala oblekozase. Govorila je, kako mora biti lepain kako bosta plesala ples staršev. Matejje potem plesal z babico.« TrinajstletnaNatja je še osnovnošolka, njenavelika ljubezen je ples. »S treningisi zapolnjuje prosti čas. Tako vsaj po-zabi, da nikoli več ne bo imela mame.Je pa težko, ko druga dekleta na tekmovanjas seboj jemljejo mame, Natjapa je ne more.« Deklica, ki je bilapriča, ko ji je brezvestni voznik predočmi do smrti povozil mamo, še vednopotrebuje pomoč. »V začetku meje obtoževala za mamino smrt. Psihologinjaji je veliko pomagala. Ker ježenska, se ji lažje zaupa.« Tudi Matejse je po nesreči zaprl vase. »Bila svakot tujca. Zelo težko sva se spet zbližala.Veliko odkritega pogovora je bilopotrebnega.«Da bo mera polna, je Jože lani izgubilslužbo v Avstriji, ko je podjetje,kjer je bil več let redno zaposlen, zašlov krizo. Po poklicu je mesar, trenutnoprijavljen na zavodu za zaposlovanje.Upa, da bo kmalu našel službo.V Avstriji bi jo takoj, vendar nazajnoče, ker želi biti več časa z otrokoma.»Ko sem delal v Avstriji, sem oddoma odhajal ob štirih zjutraj, ko jeNatja še spala, domov pa prihajal, koje bila že doma. Včasih je zato prišlav hladno stanovanje.« Zdaj oče vsakdan komaj čaka, da pride hčerka izšole. »Ne mine dan, ko se ne bi zalotil,kako čakam, da tudi Metka pridedomov,« je sklenil s tresočim glasomJože Hahn.Andrej BedekBranko Đorđevič, stečajniupravitelj Mure, praktičnoni storil nič, da bi zagotovilkapitalsko ustreznost družbeUnikat in počistil dubioze, kise vlečejo vse od stečaja Mured. d. Novih zaposlitev in rastiobsega poslov lastnik družbe niustrezno kapitalsko spremljal.Ravnanje spominja na vzorecdela z Muro pred stečajem.Denis Čeh, direktor podjetja3Lan, in Matej Raščan, lastnikDela Revij, sta sklenila sporazumo skupnem upravljanju Večera.
Page 1: Bolnišnica Murska SobotaEstetika O
Page 5 and 6: www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik
Page 11: www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik

Gospa Zora: Â»Ne bojim se, da bi se v domu dolgoÄasilaÂ« - Pomurje.si

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?

Gospa Zora: Â»Ne bojim se, da bi se v domu dolgoÄasilaÂ« - Pomurje.si