Gospa Zora: »Ne bojim se, da bi se v domu dolgočasila« - Pomurje.si

10 | Vestnik | 25. novembra 2010 kmetijstvowww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sinarava neznana znankaTretji razpis za komasacije in agromelioracijeŽive meje v naseljihTudi v naseljih je narava naš prijatelj in zaveznikPomurci radi obdelujemo vrtove, da sipridelamo zelenjavo, da se obdamo scvetjem, da smo bliže naravi in s temsamim sebi. In kaj je lepšega, kot če takvrt obdaja še živa meja? Ne samo, da jedel narave, skriva nas tudi pred nadležnimipogledi sosedov in zvedavim kukanjemmimoidočih. In če je dovolj gosta,zadržuje tudi izpušne pline, prahin hrup.Najobičajnejša rastlina naših živihmeja je kalina (liguster), potem pa najdemov njih še vse od belega gabra,Umetelnoprirezana živamejaFotografija s spletne strani Plants & GardenTudi živa meja je ekosistem, saj sopoleg rastlin v njej tudi najrazličnejšeživali od žuželk in pajkov pa vse do ptic,ježev in še česa. Vsi ti prinesejo v betonsko-asfaltnodžunglo naravni utrip, kiga sodoben človek, posrkan v elektronskisvet, še kako potrebuje.Vzdrževanje žive meje zahteva vztrajnostin zavzetost. Goste in visoke živemeje ne moremo oblikovati v enem alidveh letih. Da dosežemo ustrezno gostoto,jih je treba obilno obrezovati,zato počasneje rastejo. Ko pa dosežejoPet milijonov evrov zazaokroževanje parcelZ državnim denarjem bodo uredili tisoč hektarjev kmetijskih zemljiščOb neugodni starostni sestavi kmečkegaprebivalstva sta velikostna sestava kmetijskihgospodarstev in parcelna razdrobljenostdva od največjih agrarnopolitičnihproblemov, ki pestijo slovensko kmetijstvo.Stanje se v zadnjem času sicer izboljšuje,vendar še zdaleč ni takšno, da bi prispevalok bistveno večji konkurenčnostina trgu. V Sloveniji še vedno prevladujejokmetije, ki imajo v lasti do pet hektarjevzemlje, ki pa je razdrobljena na majhneparcele, kar močno draži pridelavo.V preteklosti smo skušali ta problem vSloveniji bolj ali manj uspešno reševati zagrarnimi operacijami, komasacijami inmelioracijami. Intenzivnejše obdobje zaizvajanje komasacij se je začelo po letu1973, ko je bil sprejet zakon o kmetijskihzemljiščih, vendar so bili cilji takratnihkomasacij usmerjeni v povečanje družbenelastnine na zemljiščih, ne pa v večanjeposameznih družinskih kmetij. Doosamosvojitve je bilo v Sloveniji komasiranihokoli 55 tisoč hektarjev kmetijskihzemljišč, proces zaokroževanja in povečevanjaparcel pa se nadaljuje tudi zdaj,ko je večji poudarek na povečevanju inzaokroževanju kmetijskih zemljišč nakmetijah.Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvoin prehrano je pred tednom v Uradnemlistu objavilo tretji javni razpis za ukrepIzboljšanje in razvoj infrastrukture, povezanez razvojem in prilagoditvijo kmetijstva.Razpis sodi v okvir Programa razvojapodeželja za obdobje 2007–2013in vključuje podukrep komasacije inagromelioracije za leto 2010. V okvirucelotnega razpisa je za tovrstne zemljiškeoperacije namenjenih pet milijonovevrov, vloge sprejema Agencija za kmetijsketrge in razvoj podeželja, vlagateljiso občine, v katerih se izvaja večinskidel komasacije oziroma agromelioracije,končni koristniki učinka dodeljenih nepovratnihsredstev pa so lastniki in zakupnikikomasiranih zemljišč. Poleg izboljšanjaposestne sestave kmetijskihzemljišč so nepovratna sredstva namenjenatudi za izboljšanje ureditve funkcionalneinfrastrukture. Na komasiranihobmočjih bodo namreč uredili tudi poljskepoti in izboljšali dostop do kmetijskihzemljišč, možno bo spremeniti konfiguracijozemljišč in izkrčiti grmičevje.Tri četrtine nepovratnih sredstev za tenamene zagotavlja proračun Evropskeunije, četrtino pa znaša slovenska udeležba.Najvišja stopnja pomoči znaša dosto odstotkov upravičenih stroškov, najvišjiznesek dodeljene pomoči pa je do1,5 milijona evrov. Pričakujejo, da bodo ssredstvi iz tega razpisa uredili okoli tisočhektarjev kmetijskih zemljišč.Od začetka izvajanja tega ukrepa se jezanimanje za izvajanje tovrstnih zemljiškihoperacij med lastniki zemljišč povečalo,v komasacijski postopek je bilov prvih dveh razpisih vključenih okoli3.500 hektarjev kmetijskih zemljišč, zakar je bilo dodeljenih 3,9 milijona evrovnepovratnih sredstev. Samo na drugemjavnem razpisu za ta ukrep je bilo financiranihosem vlog za komasacije.Ludvik Kovačgloga, maklena, bukve, drena, šipka,robide do tujerodnih vrst, kot so forzicija,lipovka (španski bezeg), ognjenitrn, češmin pa seveda vse bolj pogostiiglavci, kot je stožčasti klek, ki se ga napačnoimenuje cipresa. Ta klek je zlastipriljubljen, ker ga ni treba obrezovati,ima gosto razrast in zelo visoko zraste.Poleg tega je zimzelen, tako da varujezasebnost tudi pozimi. Toda vedeti jetreba, da je to tujerodna rastlina, ki sene zliva harmonično v domači krajinskividez.Pri tujerodnih rastlinah moramo bitisploh pozorni, ker so nekatere zelo invazivnein izpodrivajo domačo floro.Povzročajo nastanek velikih monokulturnihpovršin, ki ogrožajo biodiverzitetoin s tem rušijo regeneracijsko močdomačih ekosistemov.zaželene dimenzije, jih lahko obrezujemopo želji in okusu. Prirastek se striževsaj dvakrat letno: prvič sredi prverasti (maj–junij) in drugič sredi druge(julij–avgust). Marsikje jih strižejo tudivečkrat – podobno kot trate (na nekajtednov). Človeška domišljija v zvezi zzasajanjem živih meja, izbiro rastlinzanje in njihovim oblikovanjem je večkot bujna. Poleg tega, da so lahko iz večvrst rastlin, so lahko tudi zelo različnooblikovane; nekateri strižejo iz njih celoživalske in človeške figure (zbirka figuriz javnih vrtov: http://www.allpics4u.com/artwork/hedge-art-collection-2.html). Ta zanimivi in ustvarjalni hobimarsikomu v svetu izpolnjuje pust insiv vsakdan, okolju pa prinaša dodanovrednost v estetiki in zdravju.Mag. Valerija KuštorS sredstvi izprvih dvehrazpisov je bilokomasiranih okoli3.500 hektarjevkmetijskihzemljišč.Fotografija Ludvik KovačNova jed iz ProconijaPogrej in pojej poRobuchonovem receptuizobraževanja kmetovalcev26. 11. 2010: dvorana KGZS v M. Soboti, ob9.00, ne velja za KOP, Varnost in zdravje pri delu.26. 11. 2010: Turistična kmetija Hadik,Lendavske Gorice 144, ob 10.00, ne velja zaKOP, Vinarstvo – Kletarski večer.29. 11. 2010: Turistična kmetija Ferencovi,Krašči 23, ob 9.00, ne velja za KOP, Varnost inzdravje pri delu.30. 11. 2010: Gostilna Šiplič, Puževci 32 a,ob 9.00, ne velja za KOP, Obnovitveni tečaj zaizvajalce zdravstvenega varstva rastlin.30. 11. 2010: Gostišče Kuzmič, Sveti Jurij 10,ob 12.00, ne velja za KOP, Obnovitveni tečaj zaizvajalce zdravstvenega varstva rastlin.30. 11. 2010: dvorana Segrapa, Ljutomer,Glavni trg 3, ob 9.00, ne velja za KOP, Varnost inzdravje pri delu.30. 11. 2010: vaški dom v Filovcih, FilovciProconi, podjetje za proizvodnjo pripravljenihjedi iz M. Sobote, je septembragostilo prvega kuharja sveta Joëla Robuchona.Ta znani francoski kuhar že23 let sodeluje z podjetjem Fleury Michon,ki je tudi 50-odstotni lastnik Proconija,v tem času pa so skupaj razviliveč kot sto receptov za pripravo jedi.Že ob obisku Robuchona v Proconiju sonapovedali, da bo tudi iz soboške tovarnena trg prišla gotova jed, pripravljenapo njegovem receptu. Njena proizvodnjaje stekla in tako v teh dneh na prodajnepolice prihaja gratiniran krompirjevpire z račjim mesom. Robuchonovejedi so pripravljene na enostaven način,ne vsebujejo veliko sestavin, s prefinjenimobčutkom za detajle pa jim francoskikuhar daje še poseben čar.L. Kovač67 a, ob 17.00, ne velja za KOP, Vinarstvo –Kletarski večer.01. 12. 2010: dvorana Občine Turnišče, ob9.00, ne velja za KOP, Obnovitveni tečaj zaizvajalce zdravstvenega varstva rastlin.01. 12. 2010: Gostilna Puhan, Motvarjevci 4,ob 12.00, ne velja za KOP, Obnovitveni tečaj zaizvajalce zdravstvenega varstva rastlin.01. 12. 2010: Gostilna Šiplič, Puževci 32 a, ob9.00, ne velja za KOP, Varnost in zdravje pri delu.02. 12. 2010: dvorana KGZS v Murski Soboti,9000 Murska Sobota, ob 9.00, Obnovitveni tečajza izvajalce zdravstvenega varstva rastlin.02. 12. 2010: dvorana Segrapa, Ljutomer, ob9.00, ne velja za KOP, Varnost in zdravje pri delu.02. 12. 2010: dvorana Občine Turnišče, ob17.00, ne velja za KOP, Vinarstvo – Kletarskivečer.Državni zbor sprejel novelo zakona o dohodniniJemanje iz praznih žepovObdavčene bodo dejansko prejete kmetijske subvencije,ki se bodo prištele h katastrskemu dohodkuNovela zakona o dohodnini, ki jo jepredvčeraj sprejel državni zbor, je žepred časom vnesla med kmete velikohude krvi, saj je zakonodajalec predlagal,da se v prihodnje obdavčijo tudi plačilav okviru ukrepov skupne kmetijskepolitike in državne pomoči. Po njihovemtakšen predlog ne vzdrži, saj je kmetijstvože zdaj v izredno slabem dohodkovnempoložaju, dodatna obdavčitev pa bipoložaj še poslabšala. Zaradi predlaganespremembe zakona so se predstavnikinevladnih kmečkih organizacij zbralicelo na protestni razpravi v Centruurbane kulture Kino Šiška, dan po temshodu pa formirali stavkovni odbor, kije pripravil svoje zahteve. Poslanci pa sobili tudi tokrat gluhi za večino pripombkmetov, saj so s 46 glasovi za in 28 protinovelo zakona tudi sprejeli.Z novelo zakona o dohodnini se ponovnouvaja obdavčitev dohodkov odukrepov kmetijske politike na način, kotje veljal že v letih 2005 in 2006, ko so seobdavčevale dejansko prejete subvencije.Na ministrstvu za finance, kjer sopripravili spremembo zakonodaje, zatrjujejo,da je takšen način obdavčitve pravičnejšiod sedanjega, ko so morali nekaterikmetje plačevati davek od subvencij,ki jih sploh niso prejeli. Zdaj je namrečveljalo povprečenje, to pa pomeni, da solastnikom kmetijskih zemljišč pripisalipovprečne zneske subvencij, pri tem paso bili prizadeti predvsem manjši kmetje,ki niso uveljavljali zahtevkov za subvencije.Po novem bodo bolj obdavčeni tistizavezanci, ki prejemajo višje subvencijeod povprečja, zato novela zakona uvajaprehodno obdobje za leti 2011 in 2012, vkaterem se bo v davčno osnovo vštevalole 50 odstotkov prejetih subvencij. Novelazakona o dohodnini bo veljala že zaleto 2010, vendar je v posebni prehodniureditvi določeno, da nihče ne bo obdavčenbolj kot doslej.Spremenjena dohodninska zakonodajaza večje kmetije tudi določa, daz letom 2013 preidejo na ugotavljanjedavčne osnove za namene dohodninena osnovi dejanskih prihodkov in odhodkovoziroma dejanskih prihodkovin normiranih odhodkov. Prvotno je bilopredlagano, da bi znašal prag za obveznovodenje knjigovodstva 5.000 evrov, vendarso ga povečali na 7.500 evrov skupnihletnih prihodkov iz osnovne kmetijskein osnovne gozdarske dejavnosti(z vključenimi subvencijami), poslancipa niso sprejeli predloga poslanskihskupin SDS in SLS, da se ta prag dvigneza 15.000 evrov letno. Po nekaterih izračunihbo moralo pri sprejetem pragu7.500 evrov obvezno knjigovodstvo voditi3.100 kmetij, kar pa zanje predstavljadodatne stroške.Država z novelo zakona o dohodninitako dodatno obremenjuje kmete in poslabšujenjihov že tako slab dohodkovnipoložaj. Kot zatrjujejo predstavniki nevladnihkmečkih organizacij, se plačilaiz naslova ukrepov kmetijske politike nikjerv Evropi ne pripisujejo k pavšalnemunačinu obdavčitve, zato bi bilo trebatudi pri nas s tem počakati in še prejsprejeti zakon o ugotavljanju katastrskegadohodka. Ne drži tudi trditev, dabodo po novem manj obdavčeni manjšikmetje, saj tem kmetija ne zagotavljapreživetja in imajo tudi druge prihodke(plača, pokojnina) in jim bo pripis subvencijpovečal dohodninsko osnovo injih morda uvrstil tudi v višji dohodninskirazred.Nevladne kmetijske organizacije so žepred sprejetjem novele zakona o dohodniniustrezne državne institucije v skupnemdopisu pozvale, da upoštevajo njihovezahteve, sicer bodo prisiljene svojezahteve izraziti z državljansko nepokorščino.Ali bodo svojo napoved tudi uresničile,pa bo pokazal čas.Ludvik Kovač