14 | Vestnik | 25. novembra 2010 iz naših krajevwww.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong>Kozarju postavili kip v rojstnem MartinjuDomači kraji večkratprizorišče njegovih delKozar je goričkim ljudem pomenil svetilnik, kiso mu lahko sledili – Ime kraja pone<strong>se</strong>l v svetTudi Franc Dravec iz Korovec dočakal sto letZa dolgo življenje geni,mleko in krompirOb stoletnici rojstva prekmurskegakatoliškega duhovnika, pisatelja inprevajalca Lojzeta Kozarja <strong>se</strong> je letoszvrstilo že nekaj prireditev in slovesnosti.Zadnja takšna je potekala minulonedeljo v njegovem rojstnemkraju v Martinju na Goričkem, kjer soblagoslovili njegov doprsni kip.Če je kip, ki so ga pred dnevi blagosloviliv Odrancih, kjer je Kozar dolgaleta deloval kot župnik, namenjenPa še njegov nasvet: »Ne imejte denarnice v zadnjem žepu!«Vaščani in drugi Goričanci ob kipu rojaka Lojzeta KozarjaFotografija Ciril Ko<strong>se</strong>dnarFranc Dravec je prvi pre<strong>bi</strong>valec cankovske občine, ki je dočakal sto let.Fotografija Tomo Kölešpredv<strong>se</strong>m spominu na njegovo duhovnoin versko delo, so <strong>se</strong> na Goričkemspomnili nanj kot na rojaka, kije ime kraja pone<strong>se</strong>l v svet s svojimliterarnim in življenjskim delom. Kozar<strong>se</strong> je ob svojem poklicnem deluukvarjal tudi s kulturno dejavnostjo.Vodil je pevske zbore, spodbujal ljudskopetje, z<strong>bi</strong>ral in zapisoval stare narodnepesmi. Širši javnosti pa je <strong>bi</strong>l15 let Tamburaškega društva DrotmantrašiNavdušili polno dvoranoLeta 2001 iz<strong>da</strong>li svojo prvo uspešno zgoščenkoPo zamisli pred<strong>se</strong>dnice KUD-a BublaMarije Marič je Jože Farkaš leta 1995navdušil nekaj prijateljev, <strong>da</strong> so <strong>se</strong> pričelipod strokovnim in umetniškimvodstvom Matije Kovačiča iz Vučje va<strong>si</strong>učiti igranja na tamburice.Prvega pred<strong>se</strong>dnika Jožeta je nadomestilaSimona Pirc, ki je še <strong>da</strong>nes umetniškavodja. Leta 1997 so <strong>se</strong> tamburaši odcepiliznan predv<strong>se</strong>m kot pisatelj. Napisal jepreko dvesto krajših zapisov in enajstleposlovnih knjig. Prav v slednjih soglavna prizorišča in liki njegov rojstnikraj Martinje, okoliški gorički kraji terljudje, ki so živeli tamkaj. Mnogokratso prav njegova dela pomemben virzgodovinskih dejstev, dogodkov in življenjav teh revnih obmejnih krajih.Kot je <strong>bi</strong>lo pove<strong>da</strong>no na slovesnosti, je<strong>bi</strong>l Kozar svojim sovaščanom in goričkemučloveku svetilnik, ki so mu lahkosledili. V<strong>se</strong> to je vaščane, verniketer predstavnike gornjepetrovske župnijein občine spodbudilo, <strong>da</strong> so <strong>se</strong>z doprsnim kipom spomnili svojegarojaka. Kip stoji ob vaški kapeli ne<strong>da</strong>lečod Kozarjeve domačije. Tudi tegaje, tako kot tistega v Odrancih, izdelalakademski kipar Marjan Drev.C. K.Radin v Radencih, na katerem so nastopiliše humorist in prleški pesnik MarkoKočar ter vokalist Toni Pograjc z moškovokalno skupino Jolly.Srebrno ju<strong>bi</strong>lejno Gallusovo priznanjeza več kot petnajst let delovanja naglasbenem področju je prejela SimonaPirc Katalinič, član Sveta OI JSKDGornja Radgona Vladimir Rantaša paV zadnjem času iz tedna v teden vednoveč ljudi v pokrajini dočaka stolet in več. Zadnji izmed teh je FrancDravec iz Korovec 44, ki mu je župancankovske občine Drago Vogrinčič v<strong>se</strong>jni so<strong>bi</strong> priredil slavnostni sprejem,in to ravno v torek, 16. novembra, koje Franc dopolnil sto let. Slavljenca jespremljal njegov <strong>si</strong>n Janez, po poklicuzdravnik, ki je pove<strong>da</strong>l nekaj zgodb izživljenja svojega očeta. Kaj več mu nitini <strong>bi</strong>lo treba, saj je nekaj zanimivih dogodivščinin življenjskih izkušenj opisalFranc sam, predv<strong>se</strong>m o svojemdelu v Avstriji, Nemčiji in v Sr<strong>bi</strong>ji, kjerje v Kragujevcu kot <strong>se</strong>demnajstletniksodeloval pri gradnji železniške proge.Vogrinčič je o Dravcu dejal, <strong>da</strong> je izjemenčlovek, ki je <strong>bi</strong>l vedno korak predIz Sodišinec na Gorenjskočasom, saj so Dravčevi prvi uporabljaliumetna gnojila in s traktorjem delalina kmetiji. Poleg tega je vedno ostalpatriot, še po<strong>se</strong>bej v panslovanskemduhu, kar je potrdil tudi sam Franc:»Kjerkoli <strong>se</strong>m <strong>bi</strong>l, nikoli ni<strong>se</strong>m imel težavs tem, <strong>da</strong> <strong>se</strong>m Slovenec. Nekoč, koso mi ukradli denarnico, mi je neki duhovnikv Sr<strong>bi</strong>ji brez be<strong>se</strong>d <strong>da</strong>l petde<strong>se</strong>tdinarjev, kar je <strong>bi</strong>lo za tiste ča<strong>se</strong> velikodenarja.« In iz te zgodbe je Francpotegnil še življenjski nauk, ki <strong>bi</strong> garad pove<strong>da</strong>l v<strong>se</strong>m, tako mlajšim kotstarejšim: »Ne no<strong>si</strong>te denarnice v zadnjemžepu, ker vam jo lahko ukradejo.Vidim, <strong>da</strong> to napako delajo mnogi,tudi tukaj v trgovini na Cankovi.« Samje imel srečo, <strong>da</strong> <strong>se</strong> je nekako izognilmo<strong>bi</strong>lizaciji v drugi svetovni vojni, sajje vedel, <strong>da</strong> <strong>bi</strong> ga poslali na vzhodnofronto, odkoder <strong>se</strong> najverjetneje ne <strong>bi</strong>več vrnil, tako kot <strong>se</strong> je to na žalostpripetilo njegovemu očetu v prvi svetovnivojni. Pravi, <strong>da</strong> <strong>si</strong> prej nikoli nimislil, <strong>da</strong> bo dočakal sto let: »Natančnegarecepta za dolgo življenje ni. Nekajje odvisno od dednosti oz. genov,saj nedvomno pomaga, če so že tvojipredniki dolgo živeli. Nekaj pa je odvisnood prehrane. Pravijo, <strong>da</strong> ima predv<strong>se</strong>mmleko veliko hranilnih snovi, šepo<strong>se</strong>bej domače kravje mleko. Rad paimam tudi kuhan krompir.« Ju<strong>bi</strong>lantuso v cankovski <strong>se</strong>jni so<strong>bi</strong> nato izročilicvetje in <strong>da</strong>rila ter mu zaigrali nekajpesmi, sam pa je na koncu skupaj s <strong>si</strong>nomzvrnil še kozarček vina.T. K.Drotmantraši so proslavili petnajstletnico delovanja.od KUD-a Bubla ter <strong>se</strong> poimenovali – inniso brcnili mimo – Drotmantraši. V letu2001 so iz<strong>da</strong>li svojo prvo uspešno zgoščenkoDere <strong>se</strong>n jaz mali <strong>bi</strong>ja. Slavnostnikoncert je <strong>bi</strong>l v kongresni dvorani hotelaje podelil tudi bronasta priznanja članomdruštva za več kot pet let delovanja.Do<strong>bi</strong>li so jih Eli Sarjaš, Bernard Preglin Dominik Kocbek.D. M.Fotografija Dani MaukoVaščani Sodišinec in lju<strong>bi</strong>telji pohodništva iz so<strong>se</strong>dnjih krajev so <strong>se</strong> pred kratkim odpravili na izlet po Gorenjski. Avtobus jih jenajprej popeljal skozi Mojstrano mimo slapa Peričnik v<strong>se</strong> do parkirnega prostora v dolini Vrata. Od tu naprej so <strong>se</strong> pohodnikiodpravili peš mimo Šlajmerjevega in Aljaževega doma. Za kratek čas so <strong>se</strong> ustavili pri spomeniku padlim partizanom, natopa na<strong>da</strong>ljevali pešačenje mimo spomenika ponesrečenim planincem ter <strong>se</strong> ustavili pri izviru Triglavske Bistrice. Tisti najboljvneti so pot na<strong>da</strong>ljevali v<strong>se</strong> do ostankov snežnih zaplat pod <strong>se</strong>verno triglavsko steno. Pri <strong>se</strong>stopu so <strong>se</strong> ustavili v Aljaževem<strong>domu</strong>, kjer so <strong>se</strong> okrepčali s planinsko hrano. Tam je nastala tudi objavljena fotografija. Med vožnjo domov so <strong>se</strong> ustavili šena Bledu, v Begunjah in na Brezjah. C. K.Fotografija Štefan Pajžler
www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong>iz naših krajev25. novembra 2010 | Vestnik | 15Matjaševci – obmejna vas, kjer so domačini znali živeti z mejoPri urejanju va<strong>si</strong> mislijo na mladeDomačini <strong>se</strong> še trudijo z obdelovanjem zemlje, ven<strong>da</strong>r zgolj od kmetijstva ne živi nihče večPred dnevi smo o<strong>bi</strong>skali še eno obmejnovas, tokrat na meji z Avstrijo.Da smo lahko prišli do nekaterih za<strong>se</strong>lkovMatjaševec, smo <strong>se</strong> vozili tudipo avstrijski strani meje. Danes zaraditega nismo imeli težav, pred de<strong>se</strong>tletjipa <strong>bi</strong> <strong>se</strong> verjetno morali zagovarjatipri jugoslovanski vojski ali policiji.Kot pravijo krajani in kot <strong>se</strong> spomnitudi Patricij Žohar, svetnik v kuzemskemobčinskem svetu, ljudje, kiso živeli v obmejnem pasu, nikoli nisopo<strong>se</strong>bej čutili te meje. Nekoliko večtežav so imeli tisti, ki niso <strong>bi</strong>li od tukaj.Strog režim je veljal predv<strong>se</strong>m podrugi svetovni vojni. Takrat naj <strong>bi</strong> <strong>bi</strong>lotukaj ustreljenih nekaj prebežnikov,katerih grobovi so še dolgo spominjalina »svinčene ča<strong>se</strong>«. Pozneje, v šestde<strong>se</strong>tihin <strong>se</strong>demde<strong>se</strong>tih letih prejšnjegastoletja, pa so <strong>se</strong> stvari umirile. Jugoslovanskivojaki, ki so patruljiralimimo vaških hiš, so velikokrat pomagalidomačinom pri opravilih in<strong>se</strong> družili z vaško mladino. »Malo boljhudo je <strong>bi</strong>lo le takrat, ko so prišli novivojaki. Ven<strong>da</strong>r smo tudi njih hitro navadilina vedenje v teh krajih,« v šaliPoleg kapele, ki je <strong>bi</strong>la zgrajena letos,sta v va<strong>si</strong> še dve verski znamenji vobliki križev. V Matjaševcih živijopoleg pripadnikov katoliške tudipripadniki evangeličanske in <strong>bi</strong>nkoštneveroizpovedi.Fotografije Ciril Ko<strong>se</strong>dnarŽižkiPred šestde<strong>se</strong>timi leti sta <strong>se</strong> vzela zakoncaRozina in Ivan Vogrinčič iz Žižkov.Kar devetnajst let sta živela nakmetijskem po<strong>se</strong>stvu v Žitkovcih. Poznejesta <strong>se</strong> z družino vrnila v Žižke.Ivan, star 83 let, <strong>se</strong> je izučil za kmetijskegatehnika in <strong>bi</strong>l vrsto leto upravnakratkoRadenciV Radencih so <strong>se</strong> pred dnevi znova zbraligostinci, ki so v šolskem letu 1969/70končali izobraževanje v takratni Gostinskišoli Radenci. Srečanja po štiride<strong>se</strong>tihletih izobraževanja <strong>se</strong> je udeležilo petnajstnek<strong>da</strong>njih dijakov. Te je sprejela<strong>se</strong><strong>da</strong>nja ravnateljica Srednje šole za gostinstvoin turizem Janja Prašnikar Neuvirt.Predstavila jim je program <strong>se</strong><strong>da</strong>njegaizobraževanja in vizijo šole. Ogle<strong>da</strong>liso <strong>si</strong> tudi prostore šole in dijaškegadoma. Srečanje so končali z druženjemv gostinskem lokalu v Šratovcih.F. K.Fotografija Jože Žerdinnik na kmetijskem po<strong>se</strong>stvu v Žitkovcih.Nazadnje je <strong>bi</strong>l zaposlen v MurskiSoboti. Poleg službe je našel čas za čebelarstvo,dolga leta pa je vodil tudiga<strong>si</strong>lsko društvo v Žižkih.Žena Rozina, stara 79 let, pa <strong>se</strong> je vesčas zakona posvečala gospodinjstvu,kmetovanju in vzgoji otrok. V zakonuso <strong>se</strong> jima rodili hčerki Zinka in Ivankater <strong>si</strong>n Branko. Ponosna sta tudi našest vnukov in pravnuka Aleksandra.Kljub letom še vedno ra<strong>da</strong> poprimetaza manjša hišna opravila.J. Ž.Kot razlaga Patricij Žohar, vodi mimo starega mejnega preho<strong>da</strong> mednarodnakolesarska in turistična pot do tromeje, zato tukaj pogreša gostinsko ali kakšnodo<strong>da</strong>tno ponudbo, ki je v va<strong>si</strong> ni.barja, ki ni poznal teh krajev in je zakorakalna drugo stran meje.Matjaševci so tako po številu pre<strong>bi</strong>valcevkot številu gospodinjstev in površininajmanjša vas v Občini Kuzma.So tipična gorička vas, katere za<strong>se</strong>lkiso razmetani po hri<strong>bi</strong>h, ki so največkratdo<strong>bi</strong>li imena po priimkih domačinov.So<strong>se</strong>dnja Avstrija je veliko ljudemiz teh krajev <strong>da</strong>jala kruh. Z leti <strong>se</strong>jih je v<strong>se</strong> več zaposlovalo v Sloveniji,predv<strong>se</strong>m v večjih okoliških krajih, vMurski Soboti ter v drugih večjih slovenskihmestih. Skoraj polovica zaposlenih,tako ocenjuje Žohar, pa še vednodela v Avstriji. Čeprav <strong>se</strong> nekajkmetijskih površin že zarašča, <strong>se</strong> domačiniše trudijo obdelovati zemljo,to<strong>da</strong> kmetij, ki <strong>bi</strong> <strong>se</strong> preživljale zgolj sto dejavnostjo, praktično ni več. Razlogovza to je več, največ pa sta k temupripomogla strm teren in ilovnataprst. »Pri nas nikoli ni <strong>bi</strong>lo večjih kmetij,predv<strong>se</strong>m majhne hribovske kmetije,kjer so lahko kmetje preživljali le<strong>se</strong>be,« do<strong>da</strong>ja občinski svetnik. To paje verjetno vplivalo tudi na demografskopodobo va<strong>si</strong>, ki postaja v<strong>se</strong> »starejdo<strong>da</strong>jaŽohar. Zato tudi ni <strong>bi</strong>lo nobenihtežav z druženjem z ljudmi z drugestrani meje, s katerimi so največkratimeli zelo prijateljske odno<strong>se</strong>.Računajte na nasOdlika Zavarovalnice Triglav je skrb zazavarovance. Ti vedo, <strong>da</strong> škodo izplačamohitro in zanesljivo. K temu smoprišteli še 13 novosti na področju avtomo<strong>bi</strong>lskihzavarovanj, s katerimi <strong>si</strong>lahko ustvarite zavarovalno polico povaši meri. Varnost je ena naših najpomembnejšihvrednot, nove in inovativnerešitve pa tiste, ki poskr<strong>bi</strong>jo, <strong>da</strong> lahkopametno in dobro zavarujete svojepremoženje. Naše police so trdne kotTriglav.Obogatena ponudbaPoleti smo k pestri ponud<strong>bi</strong> avtomo<strong>bi</strong>lskihzavarovanj do<strong>da</strong>li nekaj ugodnosti,ki nas s celovito obravnavo šebolj zbližujejo z zavarovanci.13 novosti in ugodnosti je plod našihizkušenj, saj vemo, <strong>da</strong> ničesar ne greprepuščati naključju. Skr<strong>bi</strong>mo za kakovostnoponudbo in nadgradnjo storitev,ki prepričata mnoge. Ti vedo, <strong>da</strong> soz nami vedno v varnih rokah. Izkušenimvoznikom prihajamo naproti z do 15-odstotnimpopustom, zvestim zavarovancempa odobrimo 5-odstotni bonuszvestobe. Ni kaj, če <strong>se</strong> odločite za našokonkurenčno in kakovostno ponudbo, vkateri je tudi cenejši in prenovljen paketzavarovanj za vaše vozilo, ga bosteimeli v žepu do 17 odstotkov ceneje.Naš adut je a<strong>si</strong>stenca Comfort, ki joradi izberejo tisti, ki so veliko na poti,ima pa razširjeno kritje, ki vas med drugimobvaruje pred posledicami napačnotočenega goriva. Splača pa <strong>se</strong> pou<strong>da</strong>riti,<strong>da</strong> je zavarovanje avtomo<strong>bi</strong>lskeodgovornosti in voznika v malem paketulahko <strong>se</strong><strong>da</strong>j kar do 25 odstotkovcenejše. Poleg tega je lahko za 20 odstotkovcenejše tudi zavarovanje avtomo<strong>bi</strong>lskenezgode.Ugodneje do kaskaPred<strong>se</strong>dnik PGD Matjaševci Alojz Bunderla pravi, <strong>da</strong> sta razširitev in obnovavaško-ga<strong>si</strong>lskega doma (v ozadju) ena največjih naložb v zadnjih de<strong>se</strong>tletjih, vkateri z delom in sredstvi sodelujejo tako krajani kot vsa vaška društva in občina.Urejen naj <strong>bi</strong> <strong>bi</strong>l v naslednjih petih letih.Med ugodnosti smo uvrstili tudi sklepanjedelne kasko kom<strong>bi</strong>nacije za zavarovanjekraje, ki je lahko do 20 odstotkovcenejša, in delne kasko kom<strong>bi</strong>nacijeza zavarovanje zunanjih svetlobnih tele<strong>si</strong>n ogle<strong>da</strong>l, ki vam lahko prine<strong>se</strong> do30 odstotkov prihranka.Pri nas e-ji niso škodljiviTriglav je sodobna zavarovalnica, kiima v svoji ponud<strong>bi</strong> tudi storitev e-prijava,s katero boste kasko avtomo<strong>bi</strong>lskoškodo prijavili po spletu. Pot do nas jeenostavna in hitra, saj boste na <strong>da</strong>ljavolahko do<strong>bi</strong>li še informativni izračunza avtomo<strong>bi</strong>lsko premijo. Naša spletna»Na drugi strani meje so tako ali takoživeli predv<strong>se</strong>m sorodniki slovenskihdružin, ki jih je meja ločila,« razloži.So pa vojaki znali zajeti kakšnega goša«.Mladi so <strong>se</strong> iz<strong>se</strong>lili pred de<strong>se</strong>tletji.Poleg neperspektivnosti kmetijstva jihje iz teh krajev pregnala tudi slabo urejenainfrastruktura. Danes je to področjerazmeroma dobro urejeno. Ceste vva<strong>si</strong> so asfaltirali, zgrajeno je telefonskoomrežje in urejen javni vodovod.V načrtu za naslednja štiri leta so tudiureditev vaškega jedra s pločniki, uličnarazsvetljava in kanalizacija. V<strong>se</strong> to<strong>bi</strong> lahko nekoliko ustavilo iz<strong>se</strong>ljevanjemladih, meni Žohar.Družabno življenje vaščanov potekav dolini potoka Lukaj ob vaško-ga<strong>si</strong>lskem<strong>domu</strong>. Kot nam je pove<strong>da</strong>l pred<strong>se</strong>dnikdomačega ga<strong>si</strong>lskega društvaAlojz Bunderla, so ga ustanovili leta1946. Tega leta so v va<strong>si</strong> zgradili tudimanjši vaško-ga<strong>si</strong>lski dom, ki je <strong>bi</strong>lvečkrat obnovljen. Lansko leto pa so<strong>se</strong> odločili za razširitev. Dom bo namenjenv<strong>se</strong>m občanom, v njem pa bodoimela prostore vsa društva iz va<strong>si</strong>. Pred<strong>se</strong>dmimi leti je <strong>bi</strong>lo ustanovljeno tudišportno društvo, ki poleg tekem maleganogometa organizira še druge športnein zabavne prireditve. Ob pomočikrajanov so uredili nogometno in odbojkarskoigrišče, zraven pa še otroškoigrišče z igrali. Poleg omenjenihdruštev v va<strong>si</strong> obstaja še eno, Ognjenodruštvo Matjaševci, ki je tudi najstarejšein katerega člani skr<strong>bi</strong>jo za varnostpred požari in z<strong>bi</strong>rajo sredstva za pomočpogorelim družinam.Ciril Ko<strong>se</strong>dnarstran www.vozim.<strong>se</strong> je po<strong>se</strong>ben izziv zamlade družine. Sklenite zavarovanje prinas in ob<strong>da</strong>rili vas bomo z bonom v višini30 evrov, s katerim boste ceneje kupilivaren otroški avtomo<strong>bi</strong>lski <strong>se</strong>dež. Potna Triglav je <strong>se</strong><strong>da</strong>j preprosta, zato stopitedo nas in <strong>se</strong> prepričajte, <strong>da</strong> <strong>si</strong> lahkosami ustvarite polico po vaši meri! Večna avto.triglav.<strong>si</strong> ali pri vašem zavarovalnemzastopniku.Zavarovalnica Triglav, d. d.Oglasno sporočiloKapelaV sklopu aktivnosti OŠ Kapela in vrtcaRadenci, enote Grozdek je minulipetek PGD Kapela izvedlo taktičnovajo na omenjeni šoli. Namen vaje je<strong>bi</strong>l zagotoviti zadostno količino vode,upora<strong>bi</strong>ti v<strong>se</strong> izhode za evakuacijo, primernorazporediti del reševalne tehnikein vključiti druga društva v reševanje.Sodelovalo je štiride<strong>se</strong>t ga<strong>si</strong>lcev izpetih ga<strong>si</strong>lskih društev, ki so pod vodstvomDraga Bračka uspešno opravilivajo. Ravnateljica šole Anastazija Av<strong>se</strong>cje po vaji pove<strong>da</strong>la, <strong>da</strong> so zaposleni našoli otroke na miren način spravili navarno, ga<strong>si</strong>lci in predstavniki Rdečegakriža pa so »poškodovanim« otrokomponudili primerno pomoč.D. M.GenterovciV dvorani vaško-ga<strong>si</strong>lskega doma vGenterovcih so članice rokodelskegakrožka, ki deluje znotraj Kulturnegadruštva Hetes Genterovci, pred dnevipripravile dvodnevno razstavo vezenin.Na razstavi je <strong>bi</strong>lo na ogled okrog storazličnih motivov vezenin. V krožku jedejavnih o<strong>se</strong>mnajst članic. Srečujejo <strong>se</strong>dvakrat na teden na večernih delavnicah,večinoma pa šivajo v prostem časuna svojih domovih. Krožku je v velikopomoč tudi Zavod za kulturo madžarskenarodnosti Len<strong>da</strong>va.J. Ž.MartjanciČlani Turističnega društva MartinMartjanci so pred adventom organiziralidelavnico, kjer so iz naravnih materialovspletali adventne venčke in izdelovalinovoletne voščilnice, okraskein različne aranžmaje, primerne prazničnemučasu. Izdelke so postavili naogled minulo soboto. Z njimi <strong>se</strong> bodopredstavili tudi na adventnem <strong>se</strong>jmu vMoravskih Toplicah.J. Ž.
Change language