P O S T O J N S K I - Občina Postojna

ZGODOVINSKI KOTIČEKGorupom (1803–1849), najstarejšim sinom in dedičem kmetije.Smodnikova kmetija je bila manjša, četrt grunta (hube) velika.Josip (domači so ga klicali Jože) je bil prvorojenec; za njim so serodili še štirje otroci: Andrej (1936–1881), Marija (1840–1862),Franc (1843–1881) in Ivana (1849–?).Kam je Josip Gorup hodil v osnovno šolo, ni znano, sajtedaj še ni bilo šole v Slavini. Prvi letnik gimnazije je obiskovalv Gorici, nato pa gimnazijo v Ljubljani, kjer je leta1854 tudi maturiral. Njegovo šolanje je podpiral stric JanezKalister, takrat že veletrgovec v Trstu, in ga nato tudi zaposlilv svojem podjetju, ki se je ukvarjalo s finančnimi posli,gradnjo železnic in užitninskimi zakupi. Že leta 1862 jeGorup postal glavni prokurist stričevega podjetja, leta 1863je vodil gradnjo železniške proge med Mariborom in Celovcem.Po stričevi smrti leta 1864 sta postala skupaj z bratrancemFrancem Kalistrom glavna dediča stričevega premoženjain Josip Gorup je prevzel vodstvo podjetja Kalisterin dediči.Leta 1876 sta se bratranca poslovno razšla in Josip Gorupse je preselil na Reko, kamor je preselil tudi večji del svojeposlovne dejavnosti. Reka, ki je sodila v ogrski del cesarstva,je z izredno hitrim razvojem v drugi polovici devetnajstegastoletja ponujala neslutene možnosti razvoja. Gorup je naReki poleg svoje vile zgradil več hiš, najbolj odmevna pa jebila gradnja luksuznega hotela Europa ob reški obali, stavbe,ki še danes v veliki meri zaznamuje veduto Reke. GorupSkupinska fotografija vseh Gorupovih otrok okrog leta 1895 (last: AlfredWhycombe Gorup)Milan (1870–1914), Marija (1871–1956), Olga (1873–1898); Jožefina (1874–1955), Ana (1876–1960), Vladimir(1877–1829) in Bogomil (1879–1957). Leta 1881 je ženaAna umrla in Josip Gorup ji je na reškem pokopališču postavilčudovito grobnico. Leta 1883 se je drugič poročil, insicer z Ljubljančanko Klavdijo Keesbacher (1863–1941),s katero je imel še šest otrok: Vera (1884–1956), Milena(1885–1974), Aleksander (1886–1949), Zora (1887–1931),Natalija (1889–1967) in Štefanija (1890–1980).se nadaljuje…pa je v veliki meri zaznamoval tudi gospodarsko in družbenoživljenje na Reki – ladjarstvo, bančništvo, zavarovalništvo,nepremičnine so bila področja delovanja tega moža, kiga sodobniki opisujejo kot finančnega genija. Seveda se pritem ni omejeval zgolj na Reko; aktiven je bil tudi v Trstu,Ljubljani in sploh po celotni monarhiji. Povsod pa je njegovogospodarsko aktivnost spremljala tudi dobrodelnost inmecenstvo, kar bo opisano v posebnem prispevku. Njegovuspeh in njegova dobrodelnost seveda nista ostala neopažena:leta 1898 je bil odlikovan s Franc-Jožefovim redom, leta1903 pa ga je cesar povzdignil v plemiški stan – postal jevitez, za plemiški predikat pa si je izbral ime rojstne vasi intako postal pl. Slavinjski. Poleg plemiškega naziva je dobiltudi plemiški grb.Josip Gorup se je leta 1866 poročil z Ano Perghofer von Perghoffeniz Zakamna pri Celovcu in v naslednjih trinajstihletih se jima je rodilo osem otrok: Kornelij (1868–1952);Grb Josipa Gorupa pl. Slavinjskega (ÖStA, AVFHKA, hofadelsakt von Gorup,Josef, 20.06.1903).18Postojnski prepih / maj 2012 • www.postojna.si