P O S T O J N S K I - Občina Postojna

Vasarely in Bridget Riley. Šele potemsem se začela zavestno zanimati za opart,čisto geometrijo in konstruktivizem.Spomnim se, da sem Vasarelyevo knjigoiskala po vsem Melbournu in da sem jokomaj našla, čeprav so vsi mislili, da onjem vse vem, da ga obvladam.«Dokazovanje na domačih tleh je biloprecej težje, mi pove in doda: »Pa vendarverjamem v svoje delo in grem naprej.«S spletno stranjo do BarceloneKje vse je Beti Bricelj razstavljala inkoliko razstav je že imela, bi bilo nesmiselnonaštevati. Prav pa je, da omenimprecej pomembni nagradi, ki ju jeprejela za svoje delo. Na Madžarskemso ji lani na mednarodni razstavi VoVaMiniArt 2011 namenili tretjo nagrado.Leta 2010 pa je v Srbiji na razstavi Artin miniature osvojila veliko nagrado(Grand Prix).Poizkusila se je tudi v arhitekturi.Barvno je oblikovala stavbno lupino naEpicovi poslovni stavbi B2, ki jo je poimenovalaPot sonca.Beti vidiš v očeh, da nenehno razmišlja,da ji misli hitro švigajo. Pove mi, daje v pripravah na likovni simpozij v Novemmestu in na Slovaškem. In ko miomeni še Barcelono, se mi zazdi, da jeponosna nase. Upravičeno.»Pred kratkim sem si končno uredilaspletno stran in so me pri Global ArtAgency našli in povabili k sodelovanju vGaudijevo Casa Batlló na mednarodnorazstavo. In grem.«Vmes pa še manjše zadeve in čakanjena pošto iz Amerike. Beti namreč čakaknjigo, v kateri je predstavljeno njenodelo. Prostor v knjigi pa so postojnskislikarki namenili Američani že lani, insicer v knjigi International ContemporaryArtists, založbe I.C.A., New York.O Beti Bricelj pa bomo letos tako braliv knjigah Living Artists of Today, ki sojo tiskali pri Art&Beyound Studio, IL,ZDA in tudi v Important World Artists,ki jo bo objavila založba WorldWide Art Books, CA. Prepoznala stajo tudi Tihomir Pinter in AleksanderBassin in jo predstavila v knjigi Ateljein umetniki, ki jo je letos izdala založbaPasadena.Med barvami že od otroštvaČeprav sem si še pred začetkom intervjujaobljubila, da je ne bom vprašala,kdaj se je odločila, da bo postala slikarka,si nisem mogla pomagati. Še dobro,kajti zdi se mi, da odgovor na to vprašanjeBeti še najbolj opiše, pa čeprav mi v smehu pravi, da to vsi rečejo.»Odkar se spomnim. Moje otroštvo so spremljale barve, risanje in slikanje najbržže zaradi starega očeta, ki se je ukvarjal s slikarstvom. Vedno sem občudovala vsetiste njegove svinčnike, čopiče, barve in druge slikarske pripomočke, nekaj jih ševedno hranim v svojem ateljeju. Slike pa so se mi vedno zdele nekaj posebnega. Votroštvu sem bila najbolj povezana z barvami, saj sem z njimi tako oživljala svojedomišljijske like, like iz pravljic, risank … Spomnim se, da sem gledala risanko, pasem kar smrkca narisala. Smešno. Pobarvanke so bile v mojem otroštvu redkost, nisemjih imela veliko, so me pa zelo privlačile. Ko sem kakšno imela, sem svoj značajizkazovala z natančno izbiro barv, čistostjo nanosa in tako kar se da najbolj težila koriginalu, ki je bil zapisan nekje v moji domišljiji. Torej, od kar pomnim, se izražamz risanjem in slikanjem.«Pomislim, ali tudi slikarji sanjarijo o kakšnih posebnih galerijah kot športniki oolimpijskih igrah. Pa jo kar vprašam.»Ja, seveda, tega je veliko. Na začetku sem si zadala, da grem postopoma, in sedaj podesetih letih se mi zdi, da sem dovolj naredila doma in da je čas, da naredim korakven. Ja, je znamenita galerija v Parizu, Denise René, v kateri bi rada razstavljala,Muzej geometrijske umetnosti v teksaškem Dallasu, kjer sem že imela skupinskorazstavo in so za stalno zbirko odkupili kar tri moja dela. Pa muzej Victorja Vasarelyjav Budimpešti. In še veliko drugega,« za konec pove Beti Bricelj.PREDSTAVLJAMOPostojnski prepih / maj 2012 • www.postojna.si 29