Soboške novine številka 88 ______ 15. maj. 2010

Spoštovane občanke,spoštovani občani!NOVI INVESTITOR BO ZAGOTOVIL 750 NOVIHDELOVNIH MEST IN VLOŽIL 130 MILIJONOVLetošnjega dvaindvajsetega aprila si ne bom zapomnil zgolj kot enegasvojih zelo uspešnih delovnih dni, ampak kot zelo pomemben,mogoče tudi zgodovinski dan za celotno Mestno občino MurskaSobota. Tega dne sem namreč podpisal pogodbo o prodaji nekaj čez5,1 hektarja stavbnih zemljišč v Severno obrtno-industrijski coni. Tazemljišča smo v letu 2009 kar trikrat prodajali na javnih razpisih invsakokrat žal neuspešno, saj ponudnikov ni bilo. Tokrat pa smo uspeliv svojo sredino dobiti zelo ugledno slovensko družbo, ki ima svojepodružnice v številnih evropskih državah. Kupec je znana slovenskadružba BISOL, d. o. o., ki je bila lani nagrajena z gazelo – nagrado zanajhitreje rastoče in najperspektivnejše podjetje v Sloveniji, direktordružbe dr. Uroš Merc pa je bil proglašen za managerja leta 2009.In zakaj sem mnenja, da je dvaindvajseti april tako pomemben danza bodoči razvoj občine? Ker k nam prihaja družba, ki se ukvarja zvisokotehnološkimi proizvodi. Osemdeset odstotkov svojih izdelkovizvozijo, na domačem tržišču pa realizirajo dvajset odstotkov prodaje.Dan je pomemben dan tudi zato, ker želi novi investitor v naslednjihpetih letih na tej lokaciji vložiti do 130 milijonov evrov in ker načrtuje,da bo v Murski Soboti do konca leta 2014 ustvaril kar 750novih delovnih mest. In takega investitorja bi si gotovo želela vsakaobčina. No, dogovor o prodaji-nakupu je uspel prav nam in na to semvsekakor ponosen. Družba se ukvarja s proizvodnjo fotonapetostnihmodulov za pretvorbo sončne energije v električno energijo. Gretorej za perspektivno in hitro razvijajočo se panogo, kjer je družbaBISOL med vodilnimi v svetu, kar se tiče izkoristka modulov. Kotje izjavil dr. Merc, direktor in največji lastnik družbe, so delovnamesta primerna za natančne in pedantne delavce, ki jih v naši regijine manjka. Skladno s pogodbo bodo še letos zgradili proizvodno halov velikosti 5000 m2 in začeli s proizvodnjo fotonapetostnih modulov.Veseli me tudi, da družbi, ki sta v SOIC-u že zgradili svoje proizvodneobrate (Wolford, d. o. o., in Xal svetila, d. o. o.), postopomapovečujeta število zaposlenih. Če sem prav obveščen, se tudi družbiFerbejžar, d. o. o., in Polimix, d. o. o., pripravljata na začetek gradnjesvojih proizvodnih obratov.Upam, da bodo ob tem uspehu svoje mnenje spremenili tudi tistiskeptiki, ki še danes namigujejo (in prikazujejo zračne posnetkedelov proizvodne cone, ki čakajo, da bodo lastniki začeli z izvedboinvesticij), da naše odločitve v preteklosti glede vlaganja v komunalnoopremljanje cone niso bile prave. Menim, da je za prihod novihinvestitorjev ustvarjanje ustreznih pogojev v obliki komunalno opremljenihzemljišč prava usmeritev. To je ne nazadnje potrdil tudi zadnjiinvestitor, ki se je za našo občino odločil tudi zato, ker je želel nadrugi strani pogajalske mize imeti sogovornika, ki se ustrezno odzivain razume njegove potrebe. Osnovna potreba vsake nove investicijepa je ustrezno komunalno opremljeno zemljišče, ki omogoča tudirazvoj v prihodnosti.V kotičku bi se rad dotaknil še ene teme, ki sem jo napovedal žepred časom. Prejel sem namreč obvestila, da so tisti posamezniki, kime nikakor ne bi več radi videli na mestu župana mestne občine,zelo aktivni v pisanju anonimnih prijav, ki jih razpošiljajo različniminstitucijam (medijem, kriminalistom …). Ponavlja se torej znanapredvolilna zgodba. Za diskreditacijo župana je dovolj poslati anonimnoprijavo z neresničnimi indici, namigi, zaključki … in že sev medijih piše, da se vršijo preiskave v predkazenskih postopkih. Intakšen je tudi končni namen anonimk. Da se o županu piše kot opreiskovancu, kar ni isto kot osumljenec (to postaneš, ko so dejanskougotovljeni znaki kaznivih dejanj in je sprožen sodni postopek).V vseh dosedanjih prijavah v predkazenskih postopkih (vse so bilepodane na podlagi anonimk) niso nikoli bili ugotovljeni nikakršnisumi kaznivih dejanj, zato so bile vse zavržene kot neutemeljene že vpredkazenskem postopku. Prepričan sem, da bodo zavržene tudi vsebodoče prijave. Na mestni občini poslujemo v skladu z zakonodajo,torej zakonito in transparentno. Tako smo zmeraj poslovali in bomotudi v bodoče. Mogoče pa nekomu samo ni povšeči, da so vidni rezultatinašega dela. Tudi prihod novega investitorja, o katerem sempisal na začetku tega kotička, je uspeh, ki ga je očitno treba umazati zanonimnimi prijavami ali celo posrednimi grožnjami županu. »Dejavu« – že videno. Tolažim se s tem, da obtoževanj z anonimkami nisemdeležen le jaz. Tudi moj kolega, župan Mestne občine Ptuj dr. Čelan,je v zadnji številki občinskega glasila svoje občane seznanil, kolikoanonimk z namenom blatenja njega osebno in njegovega dela krožiin kako pogosto se kriminalisti sprehajajo po zgradbi ptujske občine.Vse te preizkušnje človeka utrjujejo, ga delajo modrejšega. Modrostpa pridobivamo z izkušnjami, ki se kažejo v tem, kako se odzovemona dogodke, ovire, preizkušnje, ki smo jim v življenju izpostavljeni.V teh petih letih in pol, odkar sem vaš župan, sem poleg mnogo sivihlas pridobil tudi vsaj delček modrosti, ker sem bil deležen mnogihtežkih preizkušenj. Od tistih, iz katerih sem se marsikaj naučil, pavse do tistih najbolj pritlehnih, neresničnih obtoževanj v anonimkah.Verjemite mi, v družbi tistih, ki pišejo in razpošiljajo anonimke oz.pri tem kakorkoli sodelujejo, si nikakor ne želim biti. Raje sem vdružbi modrih ljudi, od katerih se lahko marsikaj naučim. In srečaje, da je slednjih mnogo, mnogo več kot ostalih.Vaš županAnton Štihec3 maj 2010 |

MESTNI SVETSvetniške pobude,županovi odgovoriNa 28. seji mestnega sveta, ki je bila 8. aprila 2010, so bila postavljenanaslednja vprašanja oz. dane pobude:Anton Tonček KOSje opozoril, da je v parku nevaren trhel hrast, ki jetudi označen s trakovi. Ker se v parku radi igrajootroci, naj se to uredi.Župan Anton ŠTIHEC je odgovoril, da je trhel hrast vparku označen s trakom ravno zato, ker je ugotovljeno,da obstaja potencialna nevarnost. Občina je za projekt »3Parki« dobiladoločena sredstva tudi za sanacijo nekaterih drevnin v parku in Fazaneriji.S strokovnjaki, g. Šiftarjem, ter Komunalo, ki upravlja park, bo dorečeno,kako hrast sanirati in ga spraviti v stanje, da ne bo več nevaren.Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javneslužbe: Hrast v parku je bil obrezan do takšne mere, da več ne predstavljapotencialne nevarnosti za mimoidoče, trakovi pa so bili odstranjeni.Predlagal je, da se za taksiste, ki so v mestu zelo pomembni, uredistalno mesto.Župan je odgovoril, da imajo taksisti parkirni prostor pri avtobusni postaji;možnost pa obstaja, da bi prostor imeli tudi pri kiosku v Zvezni ulici. Upa,da bo čim prej prišlo do realizacije projekta na gramoziranem parkirišču inbo vsaj ta del Zvezne ulice v prihodnosti zaprt za promet. V središču mesta,nekje v bližini današnje semenarne, bi dolgoročno lahko uredili parkirniprostor za taksiste, a je ureditev treba reševati celovito. Parkirni prostor zataksiste bo predviden neposredno ob železniški postaji, kjer se je že začelpostopek sprejemanja novega OPPN za selitev avtobusne postaje na novolokacijo v bližini železniške postaje.Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javneslužbe: Za taksiste so se na novo uredili parkirni postori nasproti avtobusnepostaje v Murski Soboti.Občani Mestne občine Murska Sobota, ki živijo v stanovanjskoposlovnihobjektih, v sklopu katerih se po navadi v pritličnih prostorihnahajajo gostinski lokali, se soočajo z velikimi težavami, ki senanašajo na obratovalni čas lokalov. Posebej v tistih primerih, kjerso gostinski lokali nastali s spremembo namembnosti iz trgovinskihoziroma drugih poslovnih prostorov. V mestni občini to področjeureja Pravilnik o merilih za izdajo soglasja za podaljšan obratovalničas gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinskadejavnost v mestni občini. Pomanjkljivost tega pravilnika je v tem, dane ureja podaljšanega obratovalnega časa v stanovanjsko-poslovnih inposlovno-stanovanjskih objektih, kar povzroča ogromno težav stanovalcem,saj zaradi hrupa in razgrajanja bivajo v poslabšanih bivalnihpogojih, zlasti ob koncih tednov. Zanimivo je tudi, da občina kotorgan, ki izdaja dovoljenja za podaljšan obratovalni čas, ne upoštevasklenjenih pogodb med etažnimi lastniki, s katerimi so dogovorjenipogoji obratovanja gostinskih obratov. Po drugi strani pa pravilnik v6. členu gostinskemu obratu, ki posluje v strnjenem stanovanjskemnaselju, dovoljuje obratovanje v podaljšanem obratovalnem času le, česi pridobi pisno soglasje stanovalcev, ki prebivajo v neposredni bližinigostinskega obrata, in sicer v razdalji do 50 m od gostinskega obrata.Svetnik je mnenja, da je to določilo skrajno nerazumno in povzročarazlikovanje med občani, saj imajo nekateri večje pravice kot tisti,Ivanka Ciferki prebivajo v stanovanjsko-poslovnih objektih. Zaradi navedenegapredlaga, da se pripravi sprememba Pravilnika o merilih za izdajosoglasja za podaljšan obratovalni čas gostinskih obratov in kmetij, nakaterih se opravlja gostinska dejavnost v mestni občini, ki bi natančnoopredelila pogoje poslovanja in obratovalni čas gostinskih obratovv stanovanjsko-poslovnih in poslovno-stanovanjskih objektih. Pravtako pa predlaga, da v tem času – do sprejetja sprememb pravilnika– občinska uprava ne izda soglasij za podaljšan obratovalni časgostinskih obratov v stanovanjsko-poslovnih objektih.Župan je odgovoril, da se glede obratovalnega časa gostinskih lokalov v stanovanjsko-poslovnihobjektih strinja s predlogom, da se za eno od prihodnjih sejpripravi popravek pravilnika, ki je očitno pomanjkljiv. Ko občinska upravaodloča o vlogah za podaljšanje obratovalnega časa, je treba najti kompromis,tudi dovoliti kako dodatno uro, saj gostinskim lokalom ne moremo preprostopreprečiti izvajanja dejavnosti, sicer bo mesto postalo mrtvo; po drugi stranipa se moramo zavedati tudi težav stanovalcev.Mag. Marjan GUJTje izpostavil, da svet javnega zavoda MIKK, kateregačlan je sam, ugotavlja, da javni zavod dobrodeluje, direktor pa je opozoril, da jim manjkanekaj sredstev. Proračun občine je precej obremenjen,vendar bi 5000 ali 6000 evrov, kolikorbi zadostovalo za nemoteno izvajanje programa, verjetno lahko našli.Zakon županu omogoča, da prerazporedi sredstva. Predlagal je, danajdejo omenjeni znesek, saj zavod dela dobro, pri mladini pa zdenarjem ne smejo varčevati. Predlagal je tudi, da se v rebalansuletošnjega proračuna več sredstev nameni za tehnično kulturo, skatero se ukvarja mladina.Župan je odgovoril, da je predlog glede sredstev za MIKK korekten. O temse je župan z direktorjem že pogovarjal. Zaradi racionalizacije letošnjegaproračuna je tudi MIKK letos prejel manj sredstev. Župan se je strinjal spredlogom o dodatnih sredstvih, morda bi jih lahko zagotovili s prerazporeditvami.MIKK se lahko z določenimi projekti prijavi na občinske razpise inpridobi dodatna sredstva. Enako velja tudi za tehnično kulturo. Radioklub žesedaj dobiva vsako leto sredstva prav iz naslova tehnične kulture, poskušalose bo najti dodatna sredstva.Terezija GRUŠKOVNJAK BRATINAje dejala, da stanovalce Borovnjakove ulice zanima,komu ali čemu služi antena v parku ob stavbi,kjer ima sedaj prostore klub »Kmica«, včasih paje tam bil amaterski Radioklub. Če antene nihčeveč ne potrebuje, se naj odstrani. Podnožje stolparjavi, zato se stolp ob večjem viharju lahko tudi podre.Odgovor je podal mag. Marjan GUJT kot član Radiokluba. Ta stolp s kratkovalovnoanteno služi članom Radiokluba za vzpostavljanje zvez za izvajanjesvoje dejavnosti. Pri tem ne motijo nikogar, lepo je, da ima sploh kdo voljo zaukvarjanje s tehnično kulturo. Žal mu je, ko sliši, da hoče to dejavnost nekdouničiti. Antena zagotovo ni za nikogar moteča. Stolp je mogoče malenkostrjavkast, vendar daleč od tega, da bi bil statično nestabilen. Pričakoval bi,da v mestnem svetu skušajo najti rešitev in sredstva za pomoč društvom, kiv tej krizi še imajo voljo delati.| maj 20104

MESTNI SVETŽupan je dodal, da razume zaskrbljenost občanov; mogoče bi lahko preverilistabilnost stolpa.Opozorila je, da je ob vhodu v prostore Mestne občine MurskaSobota, s Slovenske ulice, zanemarjena steklena vitrina, ki naj se uredi.Zanemarjena vitrina izpraznjenega kioska ob vhodu v stavbo mestne občineje bila 4. maja 2010 nadomeščena s steklom temnejše barve, ki sedajs svojo podobo dopolnjuje enoten videz steklene površine stavbe na straniSlovenske ulice.Veliko je govora o ločenem zbiranju odpadkov, ugotavlja pa se, da soplastenke še vedno odložene ob zabojnikih, kar pa se sicer občasnopočisti. Navedla je, da ima v Ljutomeru vsako gospodinjstvo zastonjdve vreči mesečno, v katere občani odlagajo plastenke, pločevinke,tetrapak, plastične in aluminijaste folije ter majhen in čist embalažnistiropor. Te vreče dvakrat na teden odvaža Komunala Ljutomerzastonj. V mestni občini pa je treba vrečo plačati. Predlagala je, da senaj Komunala poveže s Komunalo Ljutomer ter to uvede tudi MurskiSoboti, kjer so zabojniki za plastiko na različnih mestih, ljudje pavanje ne morejo nositi plastenk vsak dan in jih zato odvržejo medostale odpadke.Župan je odgovoril, da tudi odlaganje plastenk v vreče nekdo mora plačati.Če tega odvoza ne plačajo občani, ga mora občina. V Ljutomeru te vrečeplačajo iz občinskega proračuna. Tudi mestna občina se je o tej temi pogovarjalas predstavniki družbe Saubermacher Komunala. Pobuda je dobra, sajnajvečjo volumensko obremenitev v zabojnikih za smeti predstavljajo pravplastenke. Iz občinskega proračuna bi morali nameniti 70.000 evrov, da biobčani dobili npr. dve vreči na mesec zastonj, kamor bi odlagali plastenke,tetrapak idr. Če se bomo za to dogovorili, je treba to predvideti v proračunu.Mag. Nataša HORVATje dejala, da je na 27. seji mestnega sveta postavilavprašanje glede terminskega plana polaganjaoptičnega kabla v Černelavcih. Odgovor naj bibil posredovan takoj, ko ga bo občinska upravaprejela. Ker je od seje minil že mesec in pol, jozanima, ali je občinska uprava že prejela odgovor.Župan je odgovoril, da je bil glede polaganja optičnega kabla v Černelavcihopravljen sestanek s predstavnikom družbe Gratel. Družba Gratel je v nekaterihnaseljih, kjer je občina gradila pločnike in preplastila ceste, bilakooperativna in tam že položila cevi, niso pa še vpihovali optičnih povezav.Sedaj so dela nekaj časa mirovala zaradi težav s plačnikom – to je bila družbaT2. Finančna sanacija družbe T2 je na obzorju, v kratkem bodo pripravilipredlog in bodo v Černelavcih pričeli s polaganjem te kanalizacije. Težavaje tudi v tem, da ne morejo nabaviti optičnih kablov. Tudi v Bakovcih, kjerje že položena kanalizacija, optični kabli še niso položeni. Zagotovili so, dabodo še v letošnjem letu z deli pričeli tudi v Černelavcih.Veseli jo, da obstaja pismo o nameri potencialnega investitorja zanakup petih hektarjev zemljišč v SOIC-u, kar bo zagotovo velikapridobitev za občino. Izrazila je upanje, da bo dejavnost, s katero sebo ukvarjal potencialni investitor, proizvodnega značaja, in da bonastalo čim več novih delovnih mest. Obenem je postavila vprašanje,ali se je občina obrnila na podjetje Audi v Ingolstadtu in ali podjetjeima kakšen interes tudi v našem okolju.Mestna občina Murska Sobota je 22. 4. 2010 z družbo Bisol, d. o. o., podpisalapogodbo o nakupu zemljišča v SOIC-u, na katerem nameravajo zgraditiproizvodne objekte za industrijsko proizvodno dejavnost za opravljanjeproizvodnje fotonapetostnih modulov.Ob prav vsakem stiku s predstavniki mesta Ingolstadt, ali posredno z ljudmi izmesta, je bila vedno izražena želja po sodelovanju z avtomobilsko industrijo.Ob zadnjem obisku nadžupana mesta Ingolstadt Alfreda Lehmanna je biloizpostavljeno, da je podjetje Audi del svojih kapacitet zaradi ugodnejše davčnepolitike že pred desetimi leti preselilo v Györ na Madžarsko.Kako bo s parkiranjem ob novi večnamenski dvorani, kjer bo potrebnihbistveno več parkirnih prostorov?Župan je odgovoril, da je znotraj zazidalnega načrta t. i. blokovskegakompleksa, ki ureja območje Vrtne, Mojstrske, tudi Stare ulice, predvidenaizgradnja garažne hiše v Vrtni ulici. Razmišljajo tudi o spremembi tegaprostorskega akta, kjer bi večja garažna hiša bila namenjena potrebam vsehobčanov. Občina razmišlja o celovitem reševanju mirujočega prometa inima pripravljene tri možnosti. Prva možnost je, da zadevo postopoma urejaobčina sama, da investira v gradnjo posameznih garažnih hiš in urejanjeparkirnih prostorov na vpadnicah. To je pogojeno s finančnimi sredstvi indaljšo časovno izvedbo. Druga možnost je, da občina z razpisom za javnozasebnopartnerstvo najde partnerja in zadevo uredi skupaj z njim. Partnerbi vložil sredstva, občina pa zemljišča, pobiranje parkirnin pa bi se urediloin delilo skladno z ustanovitvijo nove družbe. Tretja možnost pa predvideva,da poiščejo investitorja in podelijo koncesijo, investitor pa zgradi dve ali trigaražne hiše in v določenem obdobju pobira parkirnine. Ta zadnja možnostje najhitreje in najlažje izvedljiva, ampak je za mestno občino dolgoročnofinančno najslabša. O vseh treh se bo treba odločiti. Študije so že pripravljene,ogledati si jih je možno na sedežu mestne uprave. V sklopu mirujočegaprometa razmišljajo tudi o tem, da bi na določenih lokacijah uvedli najemkoles. Na področju mirujočega prometa si občina želi celovite spremembe,ki pa ne sme biti hitra, saj bi povzročila nejevoljo in nerazumevanje, zatoposkušajo to zadevo reševati tankočutno.Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javneslužbe: Ker so kapacitete večnamenske dvorane manjše, kot so bile kapacitetebivše kinodvorane, bodo parkirišča zagotovljena z obstoječimi parkirnimimesti na javnih površinah v bližini večnamenske dvorane.Elizabeta ROŽMANAli bo ob delih pri Pokrajinski in študijski knjižniciv Zvezni ulici urejena tudi ulična razsvetljava?Pri PIŠK-u se je začelo urejanje tega dela mestnegajedra, predvidenih je več zelenih površin vobliki solzic. Javna razsvetljava bo urejena takrat,ko bo zgrajen objekt v Zvezni ulici med Slomškovo in Zvezno ulico.Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javneslužbe: Za začasno ureditev javne razsvetljave mestna uprava proučujetehnično možnost namestitve začasne javne razsvetljave (dve svetilki), s katerobi vsaj zasilno osvetlili del pločnika vzdolž Zvezne ulice oziroma noveštudijske knjižnice. Trenutno je v teku usklajevanje z izvajalcem oziromaponudnikom za izvedbo.Na pokopališču cvetje kar izginja z grobov. Kdaj se bo izvajal strožjinadzor? Zakaj kamere ne delujejo?Občina bo opozorila Javno podjetje Komunala, da poostri nadzor na pokopališču;težko je težavo rešiti naenkrat, bo pa očitno res potreben poostrenvideonadzor.Že ob koncu prejšnjega leta so bila zagotovljena sredstva za razvojgospodarstva Pomurja iz EU. Če se vlada ni zavzela za to, da biPomurje dobilo ta sredstva, zakaj se za to niso zavzeli ljudje iz našeobčine, ki so v neposrednem stiku z vlado?5 maj 2010 |

MESTNI SVETSredstva na podlagi Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju2010–2015 se bodo gospodarstvu dodeljevala na podlagi razpisov. Prvi rokjavnega razpisa za sofinanciranje začetnih investicij podjetij in ustvarjanjanovih delovnih mest na območju izvajanja zakona je za nami. Razvojnicenter Murska Sobota je pomagal in svetoval pri pripravi vlog podjetij, ki sose pravočasno obrnila nanj. Po naših informacijah bo večina sredstev javnegarazpisa porabljena že v prvem roku.Razvojni center Murska Sobota odgovarja, da sredi maja pričakujemo novrazpis Ministrstva za gospodarstvo, ki bo namenjen večjim gospodarskimprojektom. Večino ostalih razpisov, ki se navezujejo na t. i. pomurski zakon,pričakujemo v prvi polovici tega leta. Za več informacij o razpisih in zakonuje na voljo Projektna pisarna Vlade Republike Slovenije v Pomurski regiji,Lendavska 5 A, Murska Sobota.17. april je dan, ko bomo očistili Slovenijo v enem dnevu. Je kdo nanašem področju popisal odlagališča in kje je to objavljeno?Župan je odgovoril, da občina vsako leto namenja določena sredstva zasanacijo divjih odlagališč, izvajala se je akcija z imenom »Naša občina –čista in urejena«. Občina je popisala divja odlagališča, ki bodo v okviruvseslovenske akcije sanirana. O akciji »Naša občina – čista in urejena« silahko preberete tudi na str. 10.Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javneslužbe: Divja odlagališča so bila popisana že v začetku marca (popis staopravila Omer Faflek in Barbara Flisar). Vsa popisana divja odlagališča sobila vnesena na portal Geopedia, kjer je bilo razvidno, kje točno se odlagališčenahaja in kakšni odpadki so prisotni.Pločniki na Slovenski ulici se lepo urejujejo, nekaj sto metrov stranpa je čisto drugače. Za nekdanjo Agrotehniko je spet vse zaraslo,ogromno je odpadnih gum, ki jih že štiri leta nihče ni odpeljal. Tudizaklonišče je postalo nevarno, ker se rušijo stene pri nekdanjempodjetju LIP Bled. Želi, da si ta del pristojne službe mestne upraveogledajo na kraju samem.Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javneslužbe: Predstavnik mestne občine si je s predstavnikom podjetja Komunala,d. o. o., ogledal stanje na samem kraju. Mestna občina je izdala naročilnicoza ureditev parcele in vhoda v podzemne prostore nekdanjega podjetja LIPBled. Po zagotovilih predstavnika izvajalca bo zadeva urejena najpoznejedo 7. maja 2010.Anton CAMPLINje izrazil zaskrbljenost nad komunikacijo meddržavnim sekretarjem dr. Andrejem Horvatom inžupanom Antonom Štihcem, ki smo jo zaslediliv medijih. Ta komunikacija bi naj bila običajnatudi na sejah mestnega sveta. Na 28. sejah, samje dvakrat manjkal, se ne spomni, da bi v mestnem svetu na ta načinkomunicirali med sabo. Prosil bi za neposredno informacijo, ki bimarsikomu razkrila marsikaj in bi bila zelo dobrodošla.Župan je pojasnil, da med dr. Horvatom in njim ne gre za prepir. Objavljeniso bili prepisi pogovora med dr. Horvatom in g. Jelinčičem, kjer je bila ravenpogovora po mnenju župana nekoliko nizka, se je pa ta govor nanašal pravnanj. Župan se ni sprl z g. Horvatom, tudi na tiskovni konferenci je povedal,da mu oprošča izrazje, ki ga je izbral. Od dr. Horvata bi pričakoval opravičiloza izjave, a se je dr. Horvat opravičil le vzgojiteljicam. Župan pričakujeskupen nastop v zadevah, ki so pomembne za razvoj občine, takšne zadevepa občino prikrajšujejo za dobre projekte. Oba z dr. Horvatom sta si prizadevalaza piramido, ki je dobra ideja, a bi zdaj ta projekt težko uresničen.Župan je v nadaljevanju razložil, da so v zadnji kriminalistični preiskavi naobčini iskali dokument, ki naj bi ga občini poslalo Ministrstvo za kmetijstvoin s katerim naj bi država na občino v lastništvo prenašala zemljišče, kjerbi lahko bil realiziran projekt letalskega muzeja v obliki piramide. Tegadokumenta na občini ni. Je pa občina že trikrat vložila vlogo na Ministrstvoza kmetijstvo v sklopu sprejemanja OPPN, da naj to zemljišče, ki je v lastidržave, postane stavbno, saj je danes kmetijsko. Če bi to zemljišče postalostavbno, bi država sama sebi povečala vrednost zemljišča. Da je g. Jelinčičpri ministru g. Pogačniku urgiral, je pač njegov način vplivanja. Občinaje že dvakrat prejela negativen odgovor in je vlogo vložila še tretjič. Če bidržava ta zemljišča prenesla na občino, bi to bilo za občino še toliko boljše. Vkriminalistični preiskavi nikoli ni bilo v odredbi zapisano ime Anton Štihecali izraz župan; občina je posredno omenjena, ker so iskali dokument, kinaj bi ga Ministrstvo za kmetijstvo poslalo občini. Občina že tri mesece čakaodgovor Ministrstva za kmetijstvo glede pozitivnih smernic. Odgovora še ni,najhuje pa je, da ministrstvo za pozitivno smernico zahteva, da če se 32,4hektarja državnih zemljišč iz kmetijskih spremeni v stavbna, mora občinanajti 32,4 hektarja stavbnih zemljišč v občinskem planskem dokumentu injih nameniti za kmetijsko proizvodnjo, čeprav ostanejo stavbna po planskemdokumentu. Občina je našla 28,8 hektarja takšnih zemljišč, v zadnjemdopisu – po malo manj kot treh mesecih – pa je ministrstvo zahtevalo, daobčina najde še manjkajočih 3,6 ha. Že po aferi je občina ta zemljišča našla,z Ministrstva za kmetijstvo pa še vedno ni odgovora, ali bodo dovolili, dabodo državna kmetijska zemljišča postala stavbna (ostanejo pa v državnilasti). Vsak župan se trudi, da bi dobil pozitivno mnenje za čim več zemljišč,ki lahko predstavljajo nov razvojni pol, s takšnim ali drugačnim projektom.mag. Robert CELECje župana in občinsko upravo pozval, naj svetnikepodrobneje seznani o urejanju parkiranjav mestu; ta problem bo še večji, ko bo izgrajenaprenovljena kinodvorana.Rudolf HORVAT:V časopisu Večer je prebral, da bo šel izvajalecgradbenih del prenove kinodvorane, Stavbar,v prisilno poravnavo ter da kooperanti, ki jimStavbar ni poravnal finančnih obveznosti, z zaporamizapirajo določene poti. Postavil je vprašanje,ali je storjeno vse, da se ta investicija dokonča in da bodo podokončanju vsi kooperanti poplačani.Župan je odgovoril, da si občina želi, da bi se investicija večnamenske dvoranekončala. Do zdaj je občina z družbo Stavbar že sklepala določene asignacijein cesije, da je lahko podizvajalce plačevala neposredno. Župan upa, da dostečaja družbe Stavbar ne bo prišlo, saj se takrat investicija lahko ustavi.Občina je pred časom oddala tudi dela za opremo večnamenske dvorane vvišini 823.000 evrov. Župan je v stiku z direktorjem, ki bo v kratkem prišelrazložit položaj družbe Stavbar, in upa, da bo objekt večnamenske dvoraneuspešno zaključen.Drugo vprašanje se nanaša na nov objekt, ki se gradi v neposrednibližini sejne dvorane. Na Grajski ulici nastaja objekt izven gradbenelinije. Leta 1980 so zelo pazili na gradbeno linijo v Grajski ulici, saj soželeli, da se vsi objekti umaknejo. Sedaj pa na mestu porušene zgradbenastaja nadomestni objekt, garaža, ki je izven vseh gradbenih linij.Dovoljenje za garažo na Grajski ulici je izdala Upravna enota MurskaSobota. Ker je tu v preteklosti stal objekt, župan predvideva, da greza nadomestno gradnjo, bo pa občina preverila, na kakšen način je| maj 20106

MESTNI SVETbilo pridobljeno gradbeno dovoljenje zanjo.Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javneslužbe: Za gradnjo navedenega objekta je potrebno gradbeno dovoljenje. Popoizvedbah, ki so jih opravile strokovne službe Mestne uprave Mestne občineMurska Sobota, smo ugotovili, da Upravna enota Murska Sobota za gradnjotega objekta ni izdala gradbenega dovoljenja, niti zanj ni prejela vloge.Občinska inšpekcija Mestne občine Murska Sobota je zato odstopila zadevo vreševanje gradbeni inšpekciji Inšpektorata za okolje in prostor, ki je 26. aprila2010 mestno upravo obvestila, da je zadeva v postopku obravnave, o ugotovitvahgradbene inšpekcije pa bo mestni upravi posredovan pisni odgovor.dr. Andrej HORVATje povedal, da se naj vprašanja za vlado naslovijona vlado in bo z veseljem odgovorjeno.Obenem je še dodal, da sta si z županom prizadevalaza projekt. Kako se med sabo pogovarjataizven tega prostora, je povedal. Pri tej zadevi ganajbolj skrbi, da lahko pogovore dveh berejo vsi in se nad tem šenaslajajo. Sam se lahko, ker je grdo govoril, opraviči kvečjemu vzgojiteljicamv otroškem vrtcu in učiteljicam v osnovni šoli.Dezider ŠOOŠje izpostavil, da se na povezovalni cesti medGederovsko in Tišinsko cesto odvija gost promet,saj hočejo ljudje tu čim prej priti na avtocesto.Kmetje opozarjajo, da je to zelo nevarno.Predlagal je, da se Svetu za preventivo in vzgojov cestnem prometu posreduje predlog, da se z dodatnim prometnimznakom tu omeji hitrost s sedaj veljavnih 90 km/h na 60 ali 50 km/h.Župan upa, da je bil predlog za omejitev hitrosti dan tudi Svetu za preventivoin vzgojo v cestnem prometu in da bo v kratkem podan odgovor.Zabojniki, ki so postavljeni ob kapeli na murskosoboškem pokopališču,ne sodijo tja. Pred novim poslovilnim objektom ni zabojnikov.Zabojnik ob kapeli se naj postavi na drug, ustreznejši prostor.Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javneslužbe: Posode za smeti, ki so bile postavljene ob ograji kapele na murskosoboškempokopališču, so bile na podlagi dogovora, doseženega na ogledu zupravljavcem pokopališča, premeščene na ustreznejše mesto.Na pokopališču je ob železniški progi ograja, ki je ponekod široka že1,5 m, ponekod pa je ozka in ni v isti višini. Nobeno pokopališče vPrekmurju nima tako slabe ograje, kot je ta ograja ob železniški progi.Ograjo bi bilo treba porezati do enake višine in širine, po dveh letihpa bi ograja zrasla, saj je iz gabra.Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javneslužbe: Živa meja na zahodni strani pokopališča, ki meji na železniško progo,je bila obrezana tako, da sta v največji možni meri vzpostavljeni enotnavišina in širina, dokončna uskladitev pa bo dosežena z naslednjimi obrezi.Prostor pred novim poslovilnim objektom na murskosoboškempokopališču je premajhen, zato bi ga morali povečati in tlakovati.Tlakovati bi bilo treba tudi prostor pred vežico na pokopališču vVeščici. Material za tlakovanje naj se nabavi istočasno.Župan je odgovoril, da je poslovilni prostor pred vežico na pokopališču vMurski Soboti že bil razširjen oz. povečan. Ob večji udeležbi na pogrebu seljudje postavijo na rob utrjene površine in stojijo še na dostopnih poteh; čebi stopili bliže, bi ta prostor bil dovolj velik.Projekt za ureditev grobov soboških grofov je menda zamrl, saj se neizvaja. Zanima ga, kaj bo z njim?Župan je odgovoril, da so bili za sanacijo grobov grofov izdelani elaborati,pridobiti je treba mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Ko bo soglasjepridobljeno, bo odločeno, kdaj se bo lahko izvedla sanacija.Na decembrski seji so se predsedniki svetov krajevnih skupnosti pogovarjalio tem, da se naj pristopi k pripravi odloka, ki bi opredelilprepovedano odlaganje odpadkov izven zabojnikov. Zabojniki naj seogradijo ali zaklenejo, nespoštovanje določb pa se naj sankcionira. Dotakrat pa naj Saubermacher Komunala poskrbi in namesti ustreznenapise, kje je dovoljeno odlaganje odpadkov in kje odpadkov nidovoljeno odlagati.Župan je odgovoril, da je glede ekoloških otokov narejen tipski projekt, nekajprojektov bo izvedenih na posameznih lokacijah, število ekoloških otokovpa bo zmanjšano. Preostali ekološki otoki bodo ličneje urejeni z ograjo inbodo vsi enaki.Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javneslužbe: Odlaganje odpadkov izven zabojnikov je prepovedano že s trenutnoveljavnim Odlokom o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanjas komunalnimi odpadki (Ur. l. RS, št. 3/2002) v 43. členu, 3. in 4. odst.,ki pravi, da povzročitelji komunalnih odpadkov morajo zagotoviti, da sopokrovi zabojnikov zaprti, in da ne smejo odlagati komunalnih odpadkov obzabojnikih ali na njih ali odlagati odpadkov v vrečkah, ki niso namenjeneodlaganju komunalnih odpadkov. Se pa intenzivno pripravlja odlok o načinuopravljanja gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkovna območju Mestne občine Murska Sobota, kjer je tudi problematikaekoloških otokov zajeta, kolikor zakonodaja to dopušča.Marko MARTINUZZIje dejal, da je tudi sam član sveta zavoda MIKK.Vodstvo tega javnega zavoda dela izredno dobro,sredstva pa se jim vsako leto zmanjšujejo. Ta»izpad« nadomeščajo z aktivnostmi in pridobijosredstva iz drugih virov. Vsekakor pa to ima nekomejo. Pridružil se je pobudi, da se temu zavodu skuša v prihodnostizagotoviti dodatna sredstva, če se lahko drugim javnim zavodom alidruštvom, na tak ali drugačen način, zagotovi dovolj sredstev. Zaprimer: če se lahko Športni zvezi zagotovi dodatnih 5620 evrov zazaposlitev novega strokovnega delavca ob upokojitvi starega, ne boproblem najti tistih deset odstotkov proračuna za mlade. Menil je,da je zavodu MIKK, ki dobro dela, dolžnost zagotoviti vse potrebnoza normalno delovanje.Župan je odgovoril, da je zaposleni na Športni zvezi, ki se je upokojil, imelznatno višjo plačo, kot jo ima sedanji zaposleni, in ne ve, ali je bilo za totreba namenjati dodatna sredstva.Murska Sobota je eno izmed treh mest, ki sodelujejo pri skupnemurejanju zelenih površin, ozaveščanju, pomenu učnih in rekreativnihpoti. Med aktivnosti ozaveščanja spada tudi snemanje kratkega filma,katerega izvajalec je bil izbran na podlagi javnega razpisa v skladu z zakonomo javnem naročanju. V zvezi z izvedbo postopka predmetnegajavnega naročila je postavil vprašanje, kako je Mestna občina MurskaSobota oz. razvojni center kot naročnik uresničeval temeljno načeloZakona o javnem naročanju, to je načelo gospodarnosti, učinkovitostiin uspešnosti, ter načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, koje izbiral med ponudnikoma, ki imata sedež na istem naslovu in stamed drugim v ožjem sorodstvu. Povedano drugače, kako je naročnik7 maj 2010 |

AKTUALNOpresodil, da je ponujena cena, ki za 15-minutni predstavitveni filmznaša nekaj manj kot 30.000 evrov, realna? Osebno ocenjuje, da jetreba za snemanje filma izvesti nekatere aktivnosti, za katere izbraniponudnik ni bil usposobljen oz. jih sam ne more izvesti. V kolikorto drži, sprašuje, zakaj ni naročnik oblikoval razpisne dokumentacijetako, da bi bilo ponudbo mogoče oddati po posameznih sklopih,kot to določa 2. odstavek 6. člena Zakona o javnem naročanju. Napostavljeno vprašanje je zahteval pisni odgovor.Župan je odgovoril, da je bil postopek za izbiro ponudnika za snemanjekratkega filma opravljen skladno z Zakonom o javnih naročilih. in da jeizbrani ponudnik usposobljen. Snemanje filma se zaključuje. 95 odstotkovsredstev za snemanje filma se krije iz sredstev projekta »3Parki« (evropskasredstva, pridobljena na razpisu). Film bo predvajan na internih televizijah,želeli bi tudi predstavitev na nacionalni televiziji. V filmu bodo predstavljeniflora in favna parka, dogajanje v parku skozi celotno zgodovino, mnenjestrokovnjaka dr. Šiftarja, ki je opisal park in trdi, da je naš park po flori infavni najbogatejši v Sloveniji. V parku bodo označena vsa pomembna drevesa,tako da bodo te drevnine postale izobraževalna vsebina za naše najmlajše indruge, ki bodo o tem želeli izvedeti kaj več.Razvojni center Murska Sobota dodatno odgovarja, da je partner 4 v projektu3Parki-3Park, kjer sodeluje kot tehnični koordinator projekta. Javnanaročila izvaja za svoj sklop predvidenih storitev in investicij vsak partnersam. Razvojni center Murska Sobota v sklopu projekta koordinira delo vprojektu, skrbi na stik s skupnim tehničnim sekretariatom ter pomaga pripripravi posameznih poročil partnerjev in pripravlja skupno poročilo.Ena od aktivnosti je promocijsko-dokumentarni film o parkih, katereganosilec izvedbe je Mestna občina Murska Sobota. Izvajalec je bil izbran napodlagi Zakona o javnem naročanju in je bil izbran na podlagi najugodnejšeponudbe ter drznosti ideje in pristopa.Mestna občina Murska Sobota druga v Slovenijiz evropskim certifikatom BypadKarlo VrataričMestna občina je za uspešno implementacijoorodja, namenjenegaizboljšanju kakovosti kolesarskepolitike na lokalni ravni, prejelaevropski certifikat Bypad.Kot je pojasnil župan AntonŠtihec, so v občini urejevanjukolesarskega sistema pristopiliže pred leti, vsa primestna naseljaže imajo kolesarsko povezavodo mesta, uredili pa so tudinekaj kolesarskih postajališč vprimestnih naseljih. »Odločitev,da bi primestna naselja povezalis kolesarskim omrežjem, jepravilna, saj je Murska Sobotaklasično regijsko središče, kamordnevno migrira veliko številoljudi. Tri četrtine analiziranegadelovno aktivnega prebivalstvamestne občine v eno smer potujedo petnajst minut, zato v tempodatku vidimo potencial zanadaljnji dvig kolesarskega prometain zmanjšanje težav s parkiranjemosebnih vozil v mestu,«je povedal vodja projekta mag.Sebastian Toplak s Fakulteteza gradbeništvo Univerze vMariboru, ki je nacionalni koordinatorevropskega projektaBYPAD PLATFORM.Po Občini Škofja Loka je murskosoboškaobčina druga vSloveniji, ki ji je uspelo pridobiticertifikat Bypad, skupno paima certifikat več kot 80 mest inobčin iz 21-ih evropskih držav.V Sloveniji so k implementacijitega orodja pristopile še vBrežicah, Domžalah, RogaškiSlatini, Škofji Loki ter mestnihobčinah Kranj in Maribor.Mestna občina Murska Sobotaje na štiristopenjski lestvici zavrednotenje kakovosti kolesarskepolitike dosegla drugo razvojnostopnjo. Izstopa pa podatek, dav občini na delo s kolesom alipeš potuje 34,1 odstotka delovnoaktivnega prebivalstva, medtemko v drugih slovenskih občinah,ki sodelujejo v projektu, ta deležznaša le 13,5 odstotka.»Implementacija je zelo dobrodošla,saj z njo ugotavljamo pomanjkljivosti,je pa hkrati tudivzpodbuda, saj ugotavljamo, dasmo na dobri poti. Z odpravomalenkosti in nadgradnjo sistemabomo dosegli rezultate, ki jihdosegajo druga evropska mesta,«pravi Nada Cvetka Török, vodjaOddelka za infrastrukturo, okoljein prostor ter gospodarske javneslužbe. Želja murskosoboškeobčine je, da v roku dveh do trehlet doseže že naslednjo – tretjorazvojno stopnjo kolesarske politikepo Bypadu.| maj 20108

Družba Bisol bo do konca leta 2014ustvarila 750 delovnih mestAKTUALNOSabina GutaljŽupan Mestne občine MurskaSobota in generalni direktor družbeBISOL, d. o. o., dr. Uroš Merc sta22. aprila podpisala kupoprodajnopogodbo za zemljišča v Severni obrtno-industrijskiconi v Nemčavcih vvelikosti 51.085 m 2 .Kupnina za zemljišča znaša1.042.134,00 EUR (z DDV).Podjetje Bisol, bo v objektih, zgrajenihna delu zemljišč s parc. št.539/43, 539/46 in 539/47 k. o.Nemčavci, opravljalo industrijskoproizvodno dejavnost. S proizvodnjov objektih si bodo prizadevalizačeti v dveh mesecih od pridobitvepravnomočnega in dokončnegauporabnega dovoljenja ter v objektuza opravljanje proizvodnje fotonapetostnihmodulov do začetkaproizvodnje zaposliti 40 delavcev.Župan Anton Štihec je ob podpisupogodbe povedal, da je tadan prav poseben. Ker je družbaBISOL, iskala primerne lokacijetudi v drugih občinah severovzhodneSlovenije, ga še posebej veseli,da je ravno Mestna občina MurskaSobota uspela z njimi skleniti pogodboza zemljišča, ki po velikostipredstavljajo kar 18 odstotkov vsehzemljišč v Severni obrtno-industrijskiconi, ki so dejansko na voljo investitorjem.Ob tej priložnosti jepovedal, da je do 22. aprila 2010bilo v SOIC-u prodanih 17 stavbnihparcel v skupni površini 16,27ha. Novim investitorjem prodajamo5,1 ha zemljišč, kar pomeni, daje bilo prodanih 20 stavbnih parcelskupne površine 21,379 ha, na razpolagopa imamo še pet stavbnihparcel skupne površine 7,015 ha.Od skupno 28,39 ha zemljišč smotako z 22. aprilom 2010 investitorjemuspeli prodati 75,25 odstotkavseh zemljišč v Severni obrtno-industrijskiconi, je zaključil župan.Poudaril je, da je prihod družbeBISOL, velika pridobitev za celotnoregijo, in javno obljubil, da sibo tudi sam prizadeval, da bo doinvesticije čim prej prišlo.Direktor družbe BISOL, je povedal,da so se za lokacijo v MurskiSoboti odločili predvsem zaradinižje cene zemljišč in takojšnjeodzivnosti župana. Ocenjuje, dabodo v letih od 2010 do 2015 naomenjeni lokaciji uspeli ustvariti750 novih delovnih mest. Celotenznesek, ki ga v tem obdobju nameravajoinvestirati na navedeni lokaciji,pa ocenjujejo na 130 milijonovEUR. Mestna občina MurskaSobota je prodajala nepremičnine,ki so predmet te pogodbe, na javnihdražbah 29. junija 2009 in 16.novembra 2009 ter na ponovljenijavni dražbi 21. decembra 2009,kjer ponudnikov ni bilo. Zato so30. marca 2010 na spletnih stranehv skladu s 4. odst. 48. členaUredbe o stvarnem premoženjudržave, pokrajin in občin objavilinamero o sklenitvi neposrednepogodbe za prodajo nepremičnin sparc. št. 539/43, 539/46 in 539/47k. o. Nemčavci, ki so predmet tepogodbe. Kupec je 1. aprila 2010 vroku podal pisno ponudbo oziromanamero za sklenitev kupoprodajnepogodbe, v kateri je izrazil interes zanakup navedenih nepremičnin zanamen izgradnje objektov za industrijskoproizvodno namembnost.Predmetne parcele se tako prodajajokupcu po metodi neposrednepogodbe, v skladu z določili 22. členaZakona o stvarnem premoženjudržave, pokrajin in občin.Foto: Tadej KirinčičBA NepremičnineImo - real, d.o.o.BISOL d.o.o.Inoks, d.o.o.Medicop,d.o.o.Frbejzar, d.o.o.SGP Pomgrad, d.d.Ecos,d.o.o.HIB,d.o.o.Polimix,d.o.o.BISOL d.o.o.Era, d.d.Davidovhram,d.o.o.Xal svetilad.o.o.Wolford, d.o.o.9 maj 2010 |

AKTUALNOAkcija»naša občina – čista in urejena«Bogomir RolaV soboto, 17. aprila, so bile po vsehkrajevnih skupnostih in v mestuMurska Sobota organizirane očiščevalneakcije pod skupnim nazivom»Naša občina – čista in urejena«.Potekale so na dan vseslovenskeakcije »Očistimo Slovenijo venem dnevu«. Odziv prostovoljcevje bil izjemen, saj se je akcijudeležilo skoraj 1100. Udeleženciso se prijavili na različne načine,največ prostovoljcev, nad 200, pase je zbralo v Fazaneriji, po krajevnihskupnostih pa se jih je največzbralo v Bakovcih. Vseh zbirnihmest v občini je bilo petnajst, odtega enajst po krajevnih skupnostihin štiri v mestu. Na zbirnihmestih so prostovoljci prejelirokavice in vrečke za pobiranjeodpadkov različnih barv, saj so seodpadki zbirali kot ločene frakcije,ki so jih prevzemali centriza zbiranje ločenih frakcij. Ostaleodpadke je prevzela deponija zakomunalne odpadke.Pri odvozih od divjih odlagališčdo zbirnih točk so po krajevnihskupnostih s traktorji pomagalištevilni prostovoljci, v MurskiSoboti pa je za prevoz poskrbeloJavno podjetje Komunala.Pobiranje odpadkov je potekaloveč ur, zadnje akcije pa so bilev mestni občini končane okrog14. ure, skupaj pa je bilo zbranihnad 200 m3 odpadkov. Obkoncu akcij so udeleženci prejelimalico oziroma prigrizke in napitke.Odvoze zbranih odpadkovdo prevzemnikov ločenih frakcijodpadkov in komunalne deponijeso na območju Mestne občineMurska Sobota vršili Javno podjetjeKomunala, pogodbeni izvajalecDirekcije za ceste RepublikeSlovenije ter Saubermacher &Komunala Murska Sobota.Akcijo »Naša občina – čista inurejena«, ki je tradicionalna in jeletos potekala že trinajstič, je organiziralaMestna občina MurskaSobota v sodelovanju s podjetjemSaubermacher & Komunala, krajevnimiskupnostmi in mestnimičetrtmi ter Ekologi brez meja vsodelovanju z Društvom prijateljevSobote in centrom PEC –Pomurskim ekološkim centrom.Določeni odpadki so bili tudievidentirani, predvsem to veljaza nevarne in gradbene odpadke,tudi salonitne plošče, ki se vsklopu akcije niso odstranjevali.Vse salonitne plošče in tudi gradbeniodpadki, ki pa so bili na danakcije vseeno odloženi na zbirnamesta, pa so bili že odstranjenina način, kot je to opredeljeno spodročno zakonodajo.Mestna občina Murska Sobota jev sklopu celotnih akcij financiralarokavice in malice za prostovoljceter večino odvozov zbranih odpadkov,razen tistih, ki jih je prevzelaDirekcija za ceste RepublikeSlovenije. Ob tem je treba omenititudi, da so izvajalci za prevzemločenih frakcij in komunalnihodpadkov na dan akcije vzpostavilipodaljšan čas sprejemanja inobčinam za odlaganje komunalnihodpadkov ne bodo zaračunalistroškov odlaganja, kar je njihovprispevek k akciji.Vsekakor je bila akcija na ravniMestne občine Murska Sobotavsestransko zelo uspešna in jepokazala, da je bila potrebna,čeprav v Mestni občini MurskaSobota ugotavljamo, da je divjihodlagališč oziroma nelegalnegaodlaganja v naravno okolje iz letav leto manj. Da bo tega v bodočeše manj in da bi bila občinav končni fazi brez odpadkov vnaravnem okolju, pa bo verjetnopotrebna še kakšna podobna akcija,predvsem pa nenehno osveščanjenaših občanov, ki se začneže v vrtcih in nadaljuje v osnovnihšolah z osveščanjem otrok in njihovihstaršev z raznimi projektiin publikacijami, ki ji prav takofinancira ali sofinancira Mestnaobčina Murska Sobota. Še zlastipa je treba poudariti, da je odkrivanjepovzročiteljev nelegalnegaodlaganja zelo težavno in v večiniprimerov neuspešno, saj se tovrstnaodlaganja vršijo predvsemponoči in predvsem proč od naseljenihobmočij, kjer tega nihče»ne vidi«. Običajno tudi iz vsebinenelegalno odloženih odpadkovni mogoče razbrati povzročitelja,čeprav se občinska Služba za komunalninadzor in komunalnainšpektorica po svojih močehtrudita tako ali drugače identificiratistorilce tudi z iskanjem slediv odpadkih in zbiranjem drugihinformacij. Zato je še kako pomembno,da se storilca zaloti pridejanju samem, za kar pa je velikoveč možnosti, če smo nadzornikiZAP. ŠT.ZBIRNO MESTOŠTEVILO KOLIČINAUDELEŽENCEV ODPADKOV (m 3 )1 BAKOVCI 150 252 ČERNELAVCI 90 63 KROG 120 104 KUPŠINCI 58 155 MARKIŠAVCI 55 196 NEMČAVCI 42 77 POLANA 43 4,58 PUŠČA 25 89 RAKIČAN 75 4010 SATAHOVCI 38 1111 VEŠČICA 54 7,512 MURSKA SOBOTA, FAZANERIJA 211 2213 MURSKA SOBOTA, TUŠ 45 1514 MURSKA SOBOTA, EKONOMSKA ŠOLA 59 415 MURSKA SOBOTA MERKUR 29 7SKUPAJ 1094 201ŠTEVILO PROSTOVOLJCEV NA AKCIJAH (NAŠA OBČINA – ČISTA IN UREJENA) PO KRAJEVNIHSKUPNOSTIH IN MESTNIH ČETRTIH NA OBMOČJU MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA IN KOLIČINEZBRANIH ODPADKOV| maj 201010

AKTUALNONadžupan pobratenega mesta Ingolstadtna obisku v Murski SobotiVida LukačŽupan Anton Štihec je aprila na uradnemobisku gostil nadžupana mestaIngolstadt dr. Alfreda Lehmanna(na sliki levo) s soprogo ter kulturnegareferenta in mestnega svetnikaGabriela Engerta (na sliki desno).Gosti iz pobratenega mesta so seudeležili odprtja razstave umetnikovJejčiča in Vukana, kjer sose spoznali tudi s škofom evangeličanskecerkve mag. GezoErnišo. V soboto, 17. aprila, paso se z navdušenjem in željo poposnemanju pobude udeležilivseslovenske akcije »OčistimoSlovenijo v enem dnevu« vFazaneriji. Po sprejemu v županovemuradu, ki so se ga udeležilitudi predstavniki Odboraza mednarodno sodelovanje inna katerem je župan predstavilrazvojno strategijo Mestne občineMurska Sobota, je bil izpostavljentudi aktualen gospodarskiin socialni položaj v obeh mestihter izražena želja po spodbujanjusodelovanja predvsem na gospodarskempodročju. NadžupanLehmann, ki je vodenjeIngolstadta prevzel pred osmimileti, je bil pred tem pristojen zapodročje razvoja gospodarstva vmestu, je nato v spremstvu županaŠtihca obiskal Gradbenopodjetje Gomboc, d. o. o., kjerje delegacijo gostoljubno sprejeldirektor podjetja Jože Gombocter gostom predstavil podjetje intrenutni položaj gradbeništva vPomurju in Sloveniji. Delegacijaje obiskala tudi podjetje XAL, d.o. o, ki se je pred kratkim vselilv nove proizvodne prostore vSOIC-u, kjer jim je vodja obrataTadej Topolnik predstavil ekskluzivnoproizvodnjo svetil zaarhitekte. Nadžupan Lehmannje po obisku pri obeh podjetjihter ostalimi uspešnimi podjetjina Noršinski ulici in v Severniobrtno-idnustrijski coni, ki somu bila predstavljena izrazilzadovoljstvo in upanje, da bi vMursko Soboto pritegnili še večvlagateljev, kar bi prineslo dodatnadelovna mesta, blaginjo inrazvoj občine. Uradni obisk jedelegacija zaključila z obiskomstalne zbirke v Pokrajinskem muzejuMurska Sobota, kjer so seseznanili z zgodovino Pomurjain občine.kosila, tematski vikendi, catering,zaključene družbe…Vabimo vas v restavracijoMaximo kjer lahko do popolnostirazvajate svoje čute in uživatev bogati izbiri slastne italijanskekulinarike.Postrežemo vam s tradicionalnimipastami in ostalimi italijanskimispecialitetami ter izvrstnimijedmi iz grilla ...Restavracija MaximoRestavracija MaximoNS Maximus, Štefana Kovača 43, Murska SobotaNS Maximus, Štefana Kovača 43, Murska SobotaT: 02 525 52514 144141cateringRestavracija Maximo vam s storitvijocateringa pripravi tudi kulinaričnopravljico v vašem okolju.Naša celostna ponudba cateringaobsega pripravo menijev, opremo,dekoracijo in postrežbo. Prilagodimose pa tudi vašim željam in okusom.| maj 201012

43. EHO Podpornicav Murski SobotiAKTUALNOGeza GrabarGostiteljica letošnjega dobrodelnegasrečanja Evangeličanske humanitarneorganizacije Podpornica – ta vsakoleto poteka prvo nedeljo v maju,je bila Evangeličanska cerkvena občinaMurska Sobota. Po nekaterihocenah se je srečanja udeležilo večkot 1500 ljudi, tudi predstavnikovmestne občine in evangeličanskihcerkva iz tujine.Na slavnostnem bogoslužju vcerkvi so sodelovali domala vsislovenski evangeličanski duhovnikis škofom mag. Gezo Ernišona čelu, s številnimi instrumentalnimiin vokalnimi nastopipa so bogoslužje popestrili tudiposamezniki in cerkveni pevskizbori. Zbrane je v imenu gostiteljashoda pozdravil inšpektormurskosoboške cerkvene občinemag. Robert Celec, sledili sonagovori predstavnikov EHOPodpornice, evangeličanskihcerkva iz Avstrije, Nemčije inVojvodine. V imenu Mestne očineMurska Sobota je udeležencesrečanja pozdravil župan AntonŠtihec.V velikem šotoru, ki je bil postavljenčez ves zgornji delSlovenske ulice, je po kosilu sledilodružabno srečanje. To se jes kulturnim programom oziromanastopi številnih pevskih zborov,predstavitvijo veroukarjev, ženskegadela za Podpornico, razdelitvijopomoči in pozdravi gostovnadaljevalo v cerkvi.Srečanje EHO Podpornica potekavsako leto v drugem kraju,njen namen pa je ob utrjevanjudobrodelnosti in pripadnosti tejcerkvi v prvi vrsti zbrati prostovoljnasredstva za delovanje inizvajanje programov humanitarneorganizacije. Kot je dejalGeza Filo, predsednik EHOPodpornica, sicer pa duhovnikEvangeličanske cerkvene občinev Ljubljani, gre za izvajanjemobilne diakonije in za pomočljudem v tiski. Vsako leto pa delzbranih sredstev – te verniki indrugi udeleženci srečanja prispevajos prostovoljnimi prispevkipri slavnostnem bogoslužju, znakupom srečk srečelova ter izdelkovročnih del evangeličanskegaženskega društva in drugihprostovoljcev, namenijo tudi zatuje humanitarne programe.Letos so jih za pomoč po potresuv Čilu in za eno od evangeličanskihgmajn v Vojvodini.Zaradi vse hujše socialne stiskein brezposelnih je potreba pohumanitarni pomoči – zagotavljanjutoplih obrokov na terenu,posojanju invalidskih pripomočkov,pomoči pri vsakdanjihopravilih, plačevanju položnic,razdelitvi paketov s hrano, vsevečja, zato je dejavnost EHOPodpornica vse bolj razvejanoin se ne omejuje zgolj na ljudiRibiška pot 1a, BeltinciT: 542 10 24 | M: 031 876 949E: info@keb.sievangeličanske veroizpovedi.Evangeličanska cerkev je svojohumanitarno organizacijo EHOz namenom pomagati manjšimcerkvenim občinam ustanovilaže daljnega leta 1968, leta1997 pa je z dodatkom k imenuPodpornica postala splošnadobrodelna organizacija. Obprostovoljnih prispevkih vernikov– največ prav na vsakoletnihmajskih srečanjih, drugihhumanitarnih akcijah, donacijahter darovih iz tujine, največsredstev EHO Podpornica zaizvajanje svojih programov dobiod Fundacije humanitarnih ininvalidskih organizacij.13 maj 2010 |

AKTUALNOMag. Dejan Židannovi kmetijski ministerNa seji Državnega zboraRepublike Slovenije je bilminuli teden za ta pomembenin odgovoren položaj imenovandosedanji predsednik upraveSkupine Panvita iz MurskeSobote. 42-letnemu Židanu, popoklicu je magister veterinarskihznanosti, področje kmetijstvani tuje, saj je bil v dosedanjipoklicni poti vpet v praktično vsa njena področja.Njegov program se nanaša na osem prednostnih nalog,med katerimi je največji poudarek dan prav primarnivlogi te panoge – proizvodnja hrane, rad pa bi povečaltudi učinkovitost javnih služb, panogo decentraliziral,dereguliral in poenostavil njene postopke, enako vproizvodnji hrane ter razvil socialni program.Geza GrabarStarega gostinskega objektana kopališču ni večKonec aprila so na murskosoboškem kopališču porušiligostinski objekt, ki je bil zaradi dotrajanosti že nevarenza obiskovalce. Do odprtja nove kopališke sezone sebodo opravila še druga sanacijska dela, v sklopu urejanjaobmočja Fazanerije pa bo sledila še rekonstrukcijaolimpijskega bazena ter posodobitev kotlovnice v skladuz najnovejšimi tehnologijami.Karlo VrataričNe moti, polagamo!Kopališka ulica 2, 9000 Murska SobotaTel.: 02 537 10 40, GSM: 041 698 730, Fax: 02 537 10 42Skype naslov: LesoplastNaša ponudba je pestra, preverite:- PARKETI- TEKSTILNE TALNE OBLOGE- PLUTA TALNA OBLOGA- PVC TALNA OBLOGASušenje objektov zaradi izliva vode ali izsušitvegradbene vlage IN diagnostika ter meritve vlageter odkrivanje vzrokov zamakanja.V naših prostorih tudiPRODAJA TALNIH OBLOG!- LAMINAT- EPOKSI TLAKI- ZUNANJE TALNE OBLOGE- ŠPORTNI PODILesoplast d.o.o., podjetje za gradbeništvo, trgovino in zunanjo trgovino| maj 201014

Saubemacher-Komunalav novih prostorihAKTUALNOKarlo VrataričDevetega aprila so s kratko slovesnostjouradno odprli nove poslovneprostore podjetja Saubemacher-Komunala na Noršinski ulici v MurskiSoboti.Podjetje Saubermacher-Komunalav Murski Soboti deluje že devetnajstoleto in je v polovični lastidvanajstih pomurskih občin, drugipolovični delež pa ima AvstrijecHans Roth iz matične družbeSaubermacher. Kot je na otvoritvinovih prostorov dejal županmestne občine Anton Štihec, jepodjetje primer dobrega javnozasebnegapartnerstva, čepravprihajata podjetji iz različnihdržav. »Podjetje Saubermacher-Komunala je eno redkih podjetij,ki je prejelo prav vse certifikatena področju kakovosti ravnanjaz odpadki v Sloveniji. Že vsegazačetka je podjetje bilo naprednopri razvoju in ravnanju z odpadki,dejansko je prvo začelo z ločenimzbiranjem odpadkov in nata način bilo vzor ostalim komunalnimpodjetjem v Sloveniji,« jemed drugim na otvoritvi povedallastnik avstrijskega dela podjetjaHans Roth ter izpostavil še, datrenutno v vseh povezanih družbahv Sloveniji dela že čez 350zaposlenih ter da bo ves dobiček,pridelan v Sloveniji, ponovnoinvestiran. Tako v prihodnjihtreh letih načrtujejo investicije vobjekte in naprave v višini desetihmilijonov evrov. »Danes slovesnoobeležujemo enega večjih mejnikovv zgodovini podjetja. Odprlibomo namreč prve nove poslovneprostore podjetja, ki sicer niso posebejveliki, tudi v tehnološkemsmislu niso nič posebnega, vseenopa gre za izjemno veliko pridobitevza podjetje in zaposlene, saj je vsena enem mestu,« je na otvoritvidejal direktor podjetja BrankoDervarič ter pojasnil, da si je preddobrima dvema letoma, ko je prišelv podjetje, kot enega glavnihciljev zadal pridobitev novih poslovnihprostorov. Dervarič se jev nagovoru še zahvalil avstrijskimpartnerjem in poudaril, da nalogapodjetja nista le zbiranje in odvozodpadkov, ampak tudi osveščanjeljudi k ohranjanju čistega okolja.Kulturni program na otvoritvi jepopestril pevski zbor Osnovne šoleI iz Murske Sobote, ki je zapel himnopodjetja, zaigrala pa sta šecimbalist Andi Sobočan in tolkalistTomi Došen. Namesto običajnegaprereza traku so simboličnoodprli vrata na dvorišče podjetja,nato pa v zrak spustili 19 golobov,ki predstavljajo 19 let delovanjapodjetja. Ob tej priložnosti sorazstavili tudi izdelke iz odpadnihplastenk, ki so jih izdelali otrociiz pomurskih vrtcev in osnovnihšol v okviru natečaja »Plastenke,naše prijateljice«, ki ga je podjetjeSaubermacher-Komunala letosrazpisalo že četrtič.Ljubezen lepa je, ko vzklije,še lepša je, ko se razvije,poroka pa ji da vonjavo,ki spremeni jo v žlahtnost pravo.Naj sreča lepe da spomine,ljubezen nikdar naj ne mine!Čeprav naokrog bo mnogo let,poraja naj se spet in spet!»ZLATAR-JUVELIR«Mandič Vlado, s.p.Kocljeva 14/B, 9000 Murska Sobota02 521 17 2515 maj 2010 |

AKTUALNOKresovanje v Murski SobotiGeza GrabarZveza svobodnih sindikatov Pomurjaje v sodelovanju z Mestno občinoMurska Sobota na predvečer praznikadela priredila tradicionalnokresovanje v mestnem parku.Na Trgu zmage so sodelavci podjetjaKomunala že dopoldne obspremljavi koračnic Pihalnegaorkestra Murska Sobota postavilimlaj, ki so se ga razveselili tudinajmlajši. Popoldne se je dogajanjepreselilo v park, kjer so nasvoj račun prišli najprej otroci,ki so si lahko ogledali gledališkopredstavo »Mineštralala« otroškegagledališča Ku-kuc. Natoje prav vsakega malčka, ki je toželel, z balončkom v obliki najljubšeživalice razveselil še čarodejBinč. V parku so se predstavilitudi različne organizacije indruštva. Tako so svojo dejavnostin izdelke predstavili predstavnikiHiše Sadeži družbe, članiceDruštva upokojencev MurskaSobota, Medobčinsko društvoinvalidov, Zveza društev za cerebralnoparalizo ter Zveza svobodnihsindikatov Pomurja.Slavnostni govornik na prireditvije bil župan Anton Štihec, ki jespomnil na boj za delavske pravice,ki smo ga še kako občutiliv minulem letu, ko sta ugašaliza Pomurje in pomurske delavcenajpomembnejši podjetjiPomurka in Mura. Kljub težkimčasom pa je zaželel, da bi bilo zavse, ki želijo delati in delo spoštujejo,dela dovolj in bi z novimivlagatelji v naši sredini zavel boljoptimističen veter.Kresovanje se je po prižganemkresu nadaljevalo z zabavnimprogram s skupino Nova legija.Foto: Zoran VogrinčičMlaj in kresovanjev NemčavcihTradicijo postavljanja mlaja na predvečerpraznika dela so obudili poosamosvojitvi, ko so ob koordinacijikrajevne skupnosti vsa društva vkraju strnila moči in pripravila predprazničnoprireditev, ki je danes žeprerasla krajevni značaj.Geza GrabarV lepo urejenem športno-rekreacijskemcentru, nedaleč odvaško-gasilskega doma, središčudružabnega in siceršnjega dogajanja,so člani gasilskega in športnegadruštva v organizaciji krajevneskupnosti tudi letos ročnopostavili mlaj, primerno okrašenosmreko, ki je v višino merilakar 22 metrov. Uigrana ekipaveč kot 20 mož pod vodstvomKarla Fujsa je sicer zahtevno innevarno delo hitro opravila ter stem vnovič potrdila svojo veljavo.Prvič so namreč mlaj v športnemcentru postavili strojno, aso se po posmehljivem odnosužensk in deklet, češ kakšni moškipa so, da niti mlaja ne zmorejopostaviti, že drugo leto odločiliza ročno postavitev.Na predvečer prvega maja se natem mestu vselej zbere velikokrajanov in drugih obiskovalcev,saj je to priložnost za družabnidogodek, ki je med vsemi kljubvisoki brezposelnosti in včasihže posmehljivemu odnosu dozaposlenih ostal najbolj spontanin ima najdaljšo tradicijo medvsemi. Ob priložnostni ponudbijedi z žara in pijače – vse pozmernih cenah, s čimer organizatorjipokrivajo le materialnestroške, in ob živi glasbi se jeletos zbralo več kot 120 ljudi.Sledilo je kresovanje, ki je pravtako sestavni del dogodkov napredvečer praznika dela.Tudi letos je bil kres veličasten,saj se je med letom in zlasti v spomladanskemčasu nabralo velikovejevja in drugega naravnega odpada,ki so ga domačini pridnoprinašali na dogovorjeno mesto.Ognjeni zublji so mestoma švigalitudi 20 in več metrov visoko.Kot je zagotovil neumorni predsednikdomače krajevne skupnostiŠtefan Barbarič, so z omenjenimadogodkoma počastili tudišesto obletnico vstopa naše državev Evropsko unijo ter 120.obletnico uradnega praznovanjapraznika dela. Že uvodoma izpostavljenvzorno urejen športnicenter pa ima še dvoje posebnosti:pri vaško-gasilskem domu,ki lepo dopolnjuje raznolikoponudbo na jugovzhodnem delunekdanjih ciglenic, so namreč obosamosvojitvi in vstopu v EU,torej pred devetnajstimi in šestimileti, zasadili spominski lipi, kilepo uspevata. V Nemčavcih sosi vsi enotni, da bodo prireditvena predvečer prvega maja ostaletudi v prihodnje.| maj 201016

Dijaki uspešnina različnih področjihAKTUALNOKarlo VrataričEkonomska šola iz Murske Sobotese lahko pohvali, da so njeni dijakiše drugič zapored postali državniprvaki iz gospodarskega poslovanjain računovodstva, uspešni paso bili še v turističnem projektu.Murskosoboški gimnazijci so državniprvaki v ekokvizu.V prvi polovici aprila je vLjubljani na Šolskem centru zapošto, ekonomijo in telekomunikacijepotekalo 16. državnotekmovanje iz gospodarskegaposlovanja. Dijaki murskosoboškeEkonomske šole BoštjanGomboc, Marijan Bilič in SanjaHorvat so šoli že drugo leto zaporedzagotovili naslov državnihprvakov. Pri tem dosežkuso v ekipnem delu tekmovanjadosegli stoodstotno uspešnostin prejeli zlata priznanja, medposamezniki pa je Gomboczasedel prvo mesto, Bilič patretje. Mentorica ekipe je bilaprofesorica Nataša Šiplič Šiftar.Enak uspeh je šola dosegla šena 12. državnem tekmovanjuiz znanja računovodstva, ki jezaradi lanskoletne zmage letospotekalo prav na Ekonomskišoli. Tako kot leto poprej soekipno znova osvojili prvo mesto.Posamično sta si DoloresMarton in Klavdija Sabotin razdeliliprvo mesto na višji ravni,na osnovni pa je bila KlavdijaVrečič druga, Damjan Jančaričpa tretji. Dijaki so prejeli zlatapriznanja, za uspeh pa sta zaslužnitudi mentorici MajdaSvetec in Darja Horvat. Kerima tekmovanje iz znanja računovodstvatudi pokrovitelja,to je Zveza računovodij, finančnikovin revizorjev Slovenije,so dijaki poleg priznanj prejelitudi denarno nagrado. Zaradiosvojenega prvega mesta botudi prihodnje leto tekmovanjepotekalo v Murski Soboti.Tako kot vsako leto je Turističnazveza Slovenije letos ponovnopripravila projekt »Več znanjaza več turizma«, tokratna temaje bila »Moj kraj – moj ponos«.Šest dijakinj Ekonomskešole pod vodstvom mentoricSimone Pajnhart in JolankePeček Čurman je pripraviloraziskovalno nalogo z naslovom»Gornji Petrovci – gorički ponos«.Dijakinje so projekt predstavljalena turistični tržnici vCelju. Obisk njihove stojniceje bil dober, dobro delo paje prepoznala tudi strokovnakomisija, ki je murskosoboškošolo nagradila s srebrnimpriznanjem.Prav tako v aprilu je v Kamnikupotekalo državno tekmovanjev ekokvizu, ki se ga je drugičzapored udeležila tudi ekipaKopališka ulica 2/b, 9000 Murska SobotaTel.: (02) 530-02-22, Fax: (02) 530-02-29E-mail: info@vrtnarstvo.siwww.vrtnarstvo.siDELOVNI ČAS NA VRTNARIJI JE:od ponedeljka do petka: od 8 do 18 urev soboto: od 8 do 13 ureGimnazije Murska Sobota. Vletošnjem ekokvizu so se posvečaliprogramu Natura 2000.Pod mentorstvom profesorjaDraga Balajca so murskosoboškogimnazijo predstavljaliKatja Farič, Tilen Županek inMarija Varga. Na kvizu so pokazaliodlično teoretično znanje,dobro pa so se odrezali tudipri predstavitvi plakata o programuNatura 2000 v lokalnemokolju, izbrali pa so Goričko.Med dvajsetimi srednješolskimiekipami so osvojili prvomesto in naslov državnih prvakov.Uspeh je dopolnila šeVargova, ki je s svojim literarnimprispevkom v konkurencislovenskih gimnazij doseglatretje mesto."Kar raste pri nas, bo zagotovo tudi pri vas!"na vrtnariji pripravljamoVIKENDE UGODNIH NAKUPOVV MAJU IN JUNIJU,KO VAM NUDIMO NAVSE OKRASNE RASTLINE20% POPUST !Družba za pridelovanje in promet sadik, cvetja, vrtnarskih potrebščin, načrtovanje,urejanje in vzdrževanje zelenih, površin, d.o.o.17 maj 2010 |

AKTUALNOEvropa v malemv Murski SobotiGeza GrabarTrg kulture v središču mesta je bil pozaslugi skoraj vseh v regiji delujočihosnovnih šol prizorišče predstavitvetipičnih značilnosti vseh 27 pridruženihčlanic EU. Sodelovalo je kar31 osnovnih šol.Prireditev Evropska vas, ki joje Evropski socialni sklad v sodelovanjus Šolo za ravnatelje vMurski Soboti izvedel v koordinacijiOŠ II Murska Sobota, kije bila nosilec projekta za pomurskoregijo, je tudi letos sovpadalaz 9. majem, dnevom Evrope.Pravzaprav gre za sklepno dejanjeprojekta tekočega šolskega leta,kjer učenci pri pouku in drugihdejavnostih spoznavajo geografske,kulturne, zgodovinske indruge značilnosti izbrane članiceEvropske unije.Kaj vse so se naučili o izbranidržavi, so mladi pokazali tudi vkratkih točkah, na priložnostnihstojnicah, zloženih na dveh straneh,ki so predstavljale dolgovaško ulico, pa so predstavilitudi slikovno in drugo gradivo,narodne noše posamičnih držav,izdelke in še marsikaj. Medštevilnimi obiskovalci se je medmladimi mudila tudi varuhinjačlovekovih pravic dr. ZdenkaČebašek Travnik.Vsaka od šol je na svoji stojniciponudila vsaj eno tipično jed izizbrane države. V Evropski vasi sotudi letos sodelovale vse osnovnešole iz mestne občine: OŠ I jepredstavila Češko, OŠ II in OŠBakovci sta izbrali Nizozemsko,OŠ III Avstrijo, OŠ IV Italijo inpodružnična šola Krog VelikoBritanijo.Tematski prioriteti projekta stabili letos medkulturno razumevanjein revščina.ŠPIC uspešno organiziralže drugi raziskovalni taborKarlo VrataričNa Višji strokovni šoli Murska Sobotaso v začetku maja uspešno pripraviliže drugi raziskovalni tabor, na kateremso sodelovali tudi študentjedrugih višjih šol.Na drugem raziskovalnem taboruŠtudentskega podjetniškegain inovacijsko-raziskovalnegacentra so sodelovali študentjevišjih šol iz Murske Sobote,Celja, Novega mesta in letos šenovinci iz Slovenj Gradca. »Veselsem, da smo organizirali že drugiraziskovalni tabor, ki je letosbil kreativnejši in kakovostnejši.Teme tabora so s strokovnega vidikazanimive in aktualne. Želimin upam, da se na raziskovalnemtaboru srečamo tudi prihodnjeleto v močnejši in mednarodnizasedbi,« je povedal direktor inravnatelj Višje strokovne šolemag. Beno Klemenčič.Tabor je potekal pod budnimočesom dr. Branka Škafarja, kimeni, da so taki tabori rezultatsodelovanja, zaupanja in skupnegaiskanja rešitev. Študentidomače višje šole so se podnjegovim vodstvom ukvarjaliz globalno krizo v Sloveniji.Ugotovili so, da v času krizepride tako do pozitivnih kotnegativnih sprememb, izhodiz krize pa je treba obravnavatioptimistično. Preostale tri višješole so z mentorji mag. AntonomVorino, Doro Najrajter in mag.Antonom Miheličem raziskovalepodročja kakovosti življenja,pogojev za uspešnost timov terživljenja in dela v Evropski uniji.Posebnost slednjih raziskovalnihnalog je, da so posamezno skupinosestavljali po trije študentiz različnih višjih šol.Vse štiri skupine so po dvodnevnemustvarjanju pripravile še plakateo svojem delu, raziskovalnenaloge so zbrane v zaključnembiltenu, svoje ugotovitve pa sopredstavili na zaključni prireditvi.Ob resnem delu je bilo nataboru poskrbljeno tudi za športneaktivnosti. Udeleženci so sepomerili v biljardu in bowlingu.| maj 201018

AKTUALNOMEDGENERACIJSKE DELAVNICEHIŠE SADEŽI DRUŽBE MESEC MAJPonedeljek, 17.5.2010ob 14.00 uriob 16.00 uriTorek, 18.5.2010ob 10.00 uriob 14.00 uriSreda, 19.5.2010ob 14.00 uriob 16.00 uriČetrtek, 20.5.2010ob 14.00 uriob 16.00 uriPetek, 21.5.2010ob 14.00 uriob 16.00 uriPonedeljek, 24.5.2010ob 10.00 uriob 16.00 uriTorek, 25.5.2010ob 17.00 uriDELAVNICA ROČNIH DELkvačkanje in pletenje (V. Režonja, E. Šantavec)KUHARSKA DELAVNICAprekmurska kuhinja: priprava idinjače (V. Debelak)OGLED Pokrajinskega muzeja Murska Sobota z vodičem.Dobimo se na Hiši Sadeži družbe. (K. Sukič)RAČUNALNIŠKA DELAVNICAna OŠ I MS, 1. skupina (B.Fartek)RAČUNALNIŠKA DELAVNICAna OŠ I MS, 2. skupina (B.Fartek)GLEDALIŠKA DELAVNICAdialog in užaljeni medvedek (G. Škerget)RAČUNALNIŠKA DELAVNICA(prostovoljke OŠ I MS)PREDAVANJEZdravilnost konoplje (D. Rengeo)KUHARSKA DELAVNICApeka peciva (prostovoljke)LIKOVNA DELAVNICArisanje z ogljem (Društvo mavrica Murska Sobota)KOZMETIČNA DELAVNICAizdelava naravnih mask in tonika za različne tipe kože (V. Szabo)PREDAVANJEObvarujmo pitno vodo doma pred legionelo (Š. Benko)DELAVNICA SAMOPOMOČITehnike samopomoči za lajšanje bolečin in simptomov bolezni (T. Flegar)Sreda, 26.5.2010USTVARJALNA DELAVNICAob 10.00 urina Društvu paraplegikov izdelovanje verižic iz fino mase (Ž. Hoblaj)ob 16.00 uriČetrtek, 27.5.2010ob 17.30 uriob 14.00 uriPonedeljek, 31.5.2010ob 17.00 uri:KUHARSKA DELAVNICAprikaz priprave zelenjave kot zamenjave za meso (D. Lovrec)INTERAKTIVNI POGOVORUvodna poglavja iz filmske umetnosti (J. Žilavec)RAČUNALNIŠKA DELAVNICA(prostovoljke OŠ I MS)ULIČNA KOŠARKA(M. Ljuboja)Vljudno vabljeni!Poleg delavnic izvajajo prostovoljci tudi učno pomoč iz matematike, kemije, nemščine inangleščine. Hiša bo skrbela tudi za video promocijo, zato vabljeni vsi, ki vas področje videoprodukcije zanima. Na delavnice se lahko prijavite na telefonsko številko: 059 033 800, alinam pišete na: natasa.vrsic@filantropija.org ali se oglasite v Hiši Sadeži družbe, ŠtefanaKovača 20, Murska Sobota. Delavnice izvajajo prostovoljci in so brezplačne.projekt podpirajo:Vabljeni v naše kmetijske centre!V naših kmetijskihcentrih bostedobili vse zakmetijo in domPanvita, trgovina ZRNOVIT d.o.o.KC LIPOVCI, Lipovci 2519231 Beltincitel: 02 542 15 22, 02 542 21 24, fax: 02 542 25 29Delovni čas: pon-pet: 8:30 - 17:00, sobota: 8:30 - 12:00Panvita, trgovina ZRNOVIT d.o.o.KC LEMERJE, Lemerje 29201 Puconci,tel: 02 545 96 80, fax: 02 545 96 83Delovni čas: pon-pet: 8:00 - 16:00, sobota 8:00 - 12:00Delovni čas bencinske črpalke:pon-sob: 6:00 - 21:30, nedelja 7:00 - 21:30Panvita, trgovina ZRNOVIT d.o.o.KC ŽIHLAVA, Žihlava 159244 Sv. Jurij ob Ščavnicitel: 02 568 90 38, fax: 02 568 90 39Delovni čas: pon-pet: 8:00 - 16:00, sobota: 8:00 - 12:00Delovni čas bencinske črpalke: pon-sob: 6:00 - 20:00, nedelja 7:00 - 18:0019 maj 2010 |

Ob svetovnem dnevu Zemljemladi ustvarjali iz plastenkAKTUALNOGeza GrabarPomurski ekološki center inSaubermacher-Komunala MurskaSobota sta tudi letos s sklepno prireditvijonatečaja »Plastenke, našeprijateljice« zaznamovala praznikZemlje.Rdeča nit prireditve s priložnostnimkulturnim programompomurskih ekošol in ekovrtcev jebila podelitev priznanj in nagradnajizvirnejšim ustvarjalcem skulpturiz odpadnih plastičnih embalažnihmaterialov. Natečaj so letospripravili že četrtič in je ponovnonaletel na pozitiven odziv takomed mladimi in vzgojno-izobraževalnimizavodi kakor v širši javnosti.Osveščanje in vzpodbujanjemladih k pravilnemu ločenemuzbiranju in oddajanju odpadkovna izvoru njihovega nastanka paso v določenih časovnih obdobjihizvajali tudi med letom.Kot je povedal direktor podjetjaDrago Dervarič, so v letošnjemšolskem letu spremenili vsebinonatečaja in se z omenjeno embalažoosredotočili na ustvarjalnostmladih, ki pregovorno ne poznameja. Na povabilo vsem prekmurskimvrtcem ter osnovnim insrednjim šolam se je v letošnjemšolskem letu odzvalo 21 zavodov,ki so ustvarili 29 izdelkov. Žal mednjimi ni bilo nobene srednje šole.Po oceni posebne komisije, ki jeizdelke ocenila z estetskega vidika,likovne ustvarjalnosti, izvirnosti,ideje, zgodbe ter ekologije v smislunjene ponovne uporabe, je bil z izdelkom»Drevo« najboljši vrtec priOŠ Sveti Jurij na Goričkem; v prvitriadi so z »Žirafo« zmagali učenciOŠ Bogojina, v drugi si je prvomesto prislužil »Robot oziromaČlovek plastika«, ki so ga pod mentorstvomučitelja tehnike in fizikeSlavka Cara izdelali učenci z OŠBakovci. Kot je na podelitvi nagradpoudaril direktor Pomurskega ekološkegacentra Milan Bogataj, sicertudi član ocenjevalne komisije, sobakovski osnovnošolci s svojim izdelkomna eksplicitni način prikazaliplastenke: te namreč niso nitiskrite niti obdelane (oblepljene alipobarvane), ampak je natančnoviden material izdelave. V zadnji,tretji triadi pa je prva nagrada zaizdelek »Sedeči človek na stolu«pripadla učencem OŠ Sveti Jurijna Goričkem. Posebno priznanjeza uporabni vidik izdelka je prejela»Ptičja krmilnica« iz vrtca pri OŠPuconci.Vsi izdelki so bili razstavljeni še vavli murskosoboške knjižnice.SOBOŠKI BOGRAČ FEST28. – 29. MAJ 2010Pred hotelom Diana v Murski Soboti (del Slomškove in Slovenske ulice – do Zvezne ulice).v petek, 28.05.2010 ob 14.00 uriV kuhanju bograča se bodo pomerili župani z občinsko upravo ter predstavniki sedme sile.- Zabavala nas bo glasbena skupina »ATLANTA«.- Prireditev bo na svoj zanimiv in šaljiv način povezoval humorist Geza Farkaš »Geza, ki se rad zeza«.Skupaj bomo pogledali kaj nam bodo župani vrgli v kotel in kakšen bograč bomo jedli v prihodnjem mandatu.Pričnemo z največjo fešto »SOBOŠKI BOGRAČ FEST«- ob 9.30 uri bo prvih 25-ekip pričelo kuhanje bograča- bogat spremljevalni in animacijski program, bo povezoval humorist Geza Farkaš- prikaz domačih obrti in običajev:lončarstvo; prikaz izdelovanja izdelkov iz slame, (doužnjeki,…), prikaz izdelovanja lesenih grabelj; izdelovanje rož iz krep papirja;izdelovanje cekarjev iz koruznega ličja; medičarstvo; predstavitev mladih harmonikarjev; nastop folkloristov;- ob 13.30 uri bo pričela s kuhanjem bograča druga skupina 25-ih ekip.Ves čas prireditve:- ustvarjalne delavnice,- predstava štrka Pepeja:- kuhanje otroškega bograča s štrkom Pepejem;- nagradna akcija »Sladoledko-Kornetko«.- zabava z glasbeno skupino Karmen AvanturaZgodba se prične,……in nadaljuje…v soboto, 29.05.2010 ob 9.00 urives čas se bo prireditev odvijala v smeri od štanda do šanka | pester program za najmlajše!Posebna atrakcija dneva:- udeleženci resičnostnega šova »Kmetija«;- Goran s prijatelji na posebnih kolesih;- Suzana Jakšič s svojo novo knjigo »Resničnostna pot«- Posebni tekmovalni par Artur in Latoya, ki se bosta prvič predstavila kot mladoporočencapo sanjski poroki v PortorožuOb 18.00 uri razglasitev rezultatov in podelitev nagrad.»SOBOŠKA FEŠTA KOT JE ŠE NI BILO«.…ter ponovi naslednje leto… 27. in 28.5.201121 maj 2010 |

Doslej smo pomagali rešiti1202predlogov in pripomb, ki so namjih posredovali občani.Storitev Pomoč občanu omogoča občanom, da občinski upravi svoje predloge, ideje, vprašanja in tudi pritožbe posredujejo na več načinov,občinska uprava pa se je zavezala, da bo na vprašanja vsaj delno odgovorila v čimkrajšem času, vendar ne več kot 48 ur po prejemuvprašanja. Ravno tako pa bodo v čim krajšem času poskušali rešiti tudi težave same. Občani lahko oddajo svoja vprašanja in pripombe nanaslednje načine:• preko spletne aplikacije www.obcan.si/murskasobota/, ki je na voljo 24 ur na dan in vse dni v letu,• na brezplačni telefonski številki 080 88 54, na katero lahko pokličejo 24 ur na dan in vse dni v letu,• z elektronsko pošto murska.sobota@obcan.si,• z navadno pošto na naslov Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom »za Pomoč občanu«, alipa kar osebno v pisarni tajništva direktorja mestne uprave Mestne občine Murska Sobota.Ne glede na to, na kakšen način je vprašanje oddano, so vsa vprašanja, vključno z odgovori, objavljena na spletni straniwww.obcan.si/murskasobota.Rabljena oblačilaSpoštovani!Tudi sama se sprašujem, kam najzavržem porabljena, dotrajanaoblačila,v Karitasu, Rdečem križujih ne bi več sprejeli. Nekoč so tibeli zabojniki za oblačila stali predMurino tovarno, pred BTC-jem,pred rdečo ograjo Saubermacherjana Kopališki ulici, bilo jih jemoč videti skorajda na vsakemkoraku, vsepovsod, danes jih tamni več, čeprav nanje še opozarjajona Saubermacher-ju.Vprašanje: obstaja možnost trajnelokacije namestitve nekega večjegazabojnika za ta dotrajana oblačila?Hvala za odgovor!UršaOdgovor občinske upravePozdravljeni, gospa Urša, tudi zavas objavljamo odgovor, ki smo gapripravili pod naslovom KAM ZRABLJENIMI OBLAČILI.Odgovor smo vam pripravili s trehrazličnih strani, od treh različnihzbirateljev oblačil za območje našemestne občine.Organizacija Rdečega križa,Staneta Rozmana 3, sprejema samouporabna in čista oblačila, zloženav primerni embalaži, in sicer vsakosredo od 8h do 11h ter od 13h do16h na svojem naslovu. V kolikorima kdo večje število uporabnihoblek, prosijo, da jih predhodnopokličete, da vam odprejo zapornicona dvoriščni strani.Župnijski Karitas, zanjo je odgovorpripravila njihova članica SonjaHorvat, in sicer oblačila sprejemajovsak 2. in 4. četrtek v mesecu, včasu dežurstva od 16.30 do 17.30v zgradbi poleg cerkve, Gregorčičeva2 v Murski Soboti. Oblačila morajobiti uporabna, čista in zlikana,oblačila zbirajo samo v ŽupnijiM. Sobota, za vse ostale župnijskeKaritas dobite informacije naŠkofijski Karitas v Martjancih.Informacije za zbiranje rabljenihoblačil s strani podjetjaSaubermacher-Komunala vam jepripravila Klaudija Šek.Navajamo:»Uporabna, čista oblačila in obutevzbiramo v posebnih zabojnikih zazbiranje oblačil in obutve, ki so lociraniv zbirnem centru na Kopališkiulici 2, M. Sobota in na lokacijinakupovalnega središča BTC M.Sobota (v bližini njihove varnostneslužbe).«vaša Občinska upravaOtroška igralaSpoštovani!Jaz imam pa en predlog oziromaprošnjo ali pobudo. Sem mamicaiz vrtne ulice. Začela se je pomladin veliko smo z otroci zunaj.Otroci iz vrtne ulice, mojsterskein kocljeve ulice, jih je kar precejse igrajo z igrali, ki se nahajajo zadomom upokojencev. In to stadve zastareli gugalnici in en tobogan.Malo naprej pri bloku vrtnatri se nahajata dve leseni igrali,eno sploh ne vem čemu bi bilonamenjeno.Ali ne bi bilo lepo, če bi vsaj polegteh igral namestili vsaj kakpeskovnik, če ni mogoče še kajveč. Seveda zelo lepo bi bilo, če bidobili tako igralo kot je pri blokuStara ul. 9. Vem, da so tam financiralisami. Vendar tu bi kaj takegaosrečilo veliko otrok in mislim, dasi tudi ti otroci zaslužijo vsaj nekaj.Ja vem. da boste napisali da kajtakega ni predvideno v letošnjemproračunu. Vendar pa za en peskovnikse bi pa že našlo kaj denarja.In če bi le vedeli koliko otrokbi s tem razveseli. Hvala in lp vimenu vseh staršev iz te okolice.Odgovor občinske upravePozdravljeni, spoštovana mamica,na podlagi vaših opozoril, pobudin razmišljanja, smo vam s pomočjotajnika mestnih četrti BožaBohorja, ki je kompetentna osebaza reševenje takih in podobnih vprašanjin pobud, pripravili odgovor.Navajamo: »Z ureditvami otroškihin ostalih igrišč je tako, da imamona MČ MS letne načrte investicij inse jih poskušamo držati. Včasih kakeinvesticije ni možno izvesti, nato selahko pojavi v letnem programuspet neka nova potreba po investiciji.Ker konkretno za omenjenoigrišče nimamo predvidene rekonstrukcijeali nabave novih igral, nitikakršne koli ureditve igrišča, je enamožnih rešitev, da obvestimo podjetjeKomunala d.o.o., ki mora popogodbi z MO MS vzdrževati vsajavna igrišča ter se s tem, kolikor seda, obnovijo ta dotrajana igrala (sejih prepleska ali opravi kakšen drugposeg. V zvezi s tem bomo dobili jutriod Komunale povratno informacijo,in sicer če imajo vzdrževanjeomenjenih igral v letošnjem planuvzdrževanja. Zavedamo se, da s temnismo rešili problema. Seveda pa bibilo potrebno v prihodnosti razmislitio celotni rekonstrukciji tegamini igrišča ali vsaj nabavi kakeganovega igrala oz. ureditvi peskovnika.Vse to bi se lahko pokrilo tudiiz sredstev, ki so namenjena MČMS za programe investicij. Vendarje za to potreben sklep svetov MČMS (konkretno sveta MČ Center),da se ta investicija sprejme v programinvesticij že za naslednjo leto.Bomo pa pobudo občanke vsekakorobravnavali na naši prvi naslednjiseji sveta, kjer bomo predlagali, da seinvesticija izvede že letos, v primeru,če bi katera od že sprejetih investicijizpadla iz programa investicij letošnjegaleta. So pa seveda možni šedrugačni dogovori ali rešitve; zaenkratbomo ukrepali v smeri, ki smojo nakazali.«| maj 201022

Mozaikin akvarelni krogKULTURABrigita BavčarV okviru praznovanja 30. obletnicepartnerstva Murske Sobote in nemškegaIngolstadta je minuli tedenminil v znamenju druženja slikarjevskupine Schanzer Aquarellkreis(Akvarelni krog) in likovne sekcijeMozaik pri murskosoboškem društvuupokojencev.Otvoritev razstave akvarelov gostujočihslikarjev v Pokrajinski in študijskiknjižnici je bila priložnost,da smo prisotni lahko prisluhnilizborovski pesmi in slovesnim nagovoromter si izmenjali stike. Popozdravnih besedah gostiteljiceMarije Horvat je uvodno pesem»Slovenec sem«, zapel Mešanipevski zbor Vladimir Močanpod vodstvom Matije Horvata.Osrednji govornik na prireditvi,ki jo je povezoval Vladimir Pejčič,prevajalki pa sta bili Vida Lukač inKarolina Kolmanič, je bil županmestne občine. Anton Štihec jepoleg prisrčne dobrodošlice izpostavilpomen dolgoletnega partnerstvadveh mest in pokrajineBavarske. V imenu Mozaika seje nato oglasil njegov predsednikErnest Bransberger, sledila pa jeizmenjava priložnostnih daril.»Kar posameznik zmore, se vidi vnjegovem delu,« je med drugimdelaj mag Franc Obal. Dolgoletnidirektor Galerije Murska Sobota,ki je vsa leta spremljal likovnoizmenjavo na različnih ravnehustvarjanja v obeh mestih, je opozorilna bližnjo otvoritev razstaveLudwig Wilding, pohvalno pa seje izrazil tudi ob tokrat videnemv Pokrajinski in študijski knjižnici.Razstavljena dela in avtorje jepredstavil Erwin Pitzl, partnerstvood njegovih začetkov do danes paPeter Schnell, nekdanji nadžupanIngolstadta. V čustvenem nagovoruje večkrat poudaril, da čas hiti,ustvarjeno pa ostaja. S prispodobosonca, ki ga lahko vidimo kot madež,ali pa madež vidimo kot sonce,je bila v povedanem ilustrativnapredsednica Društva upokojencevMuska Sobota Angela Novak, kije odprla razstavo. Članici sekcijeročnih del pri društvu pa sta gostujočelikovnike obdarili z ličnoizdelanimi štorkljami.V času svojega šestdnevnega obiskasi je sedemindvajset gostoviz Ingolstadta ogledalo znamenitostiPomurja. Tako šampanjskoklet v Gornji Radgoni kotšunkarno Kodila, Babičev mlinna Muri, Jeruzalem, Bogojinos Plečnikovo »Belo golobico«,Terme 3000, Martjansko cerkevs freskami Janeza Akvile, cerkevSv. Nikolaja v Murki Soboti, cerkevsvete Helene v Pertoči z izjemnimmozaikom in še marsikajzanimivega. Med drugim tudiLechnerjevo galerijo v Radovcihin Galerijo Korovci v rojstni hišiErnesta Bransbergerja. Tam jihje poleg gostitelja pozdravil tudižupan Občine Cankova DragoVogrinčič, v Krajinskem parkuGoričko pri Gradu v gradu paJanko Halb.Pred povratkom so si slikarji izIngolstadta ogledali tudi Vrt spominovin tovarištva na Petanjcih,v katerem je bila minuli petek tradicionalnaprireditev v počastitevdneva zmage, Kapelo in še nekateredruge kraje.Program obiska in izmenjave medMozaikom in Akvarelnim krogomje bil skrbno načrtovan in odličnoizveden ob pomoči avtorja fotografij,ki živi med nami ter dobropozna obe mesti in pokrajini.Foto: Walter Schneeweiss23 maj 2010 |

KULTURAGledališka skupina Frčafeles prve osnovne šoleTatjana PetrovičKaveljc, Kitajka Kiči-Miči, Indijkain gusarji. Pika išče očeta, saj se jeoče odpravil v Indijo Koromandijoiskat zlatnike, ki ob bananah rasejona drevesih. Gusar Piha in GusarMiha jo vzameta na pot z ladjo,pridružijo pa se jim še ostali.Gledališka skupina Frčafele z murskosoboškeprve osnovne šole se jeudeležila Festivala gledaliških sanjv Ljubljani.Frčafele so nastopile v festivalnidvorani Pionirskega doma. LinaKokol, Natalia Lončar, Ana Novak,Veronika Bukvič, Nika Bunderla,Dona Vinkovič in Ina Rojko so gledalcemv polni dvorani predstavilesvojo igro »Pikina dogodivščina«.Igra je del njihovega življenja, zdejavnostjo pa razvijajo jezikovnezmožnosti na vseh jezikovnih ravninahter sposobnosti miselnegain čustvenega sodelovanja v literarnemsvetu.Vse skupaj pa doživljajo kot ugodje,zabavo in veselje. Skratka, uživajov igri.Skupino so povabili tudi v vrtce inosnovne šole, saj je igra namenjenamlajšim gledalcem.V igri nastopajo Pika, lopovMetuljček na festivalu v BratislaviPrekmurski otroški pevski zbor Metuljček, ki deluje od ustanovitvepod okriljem Kluba Kreativnost, katerega vodja je Iva Kosednar, seje po državnem tekmovanju v Zagorju ob Savi, kjer je osvojil zlatoplaketo, v aprilu udeležil še četrtega mednarodnega festivala pevskihzborov v Bratislavi »Slovakia cantat«. Festivala se je udeležilo 43pevskih zborov iz 18 držav. Prvi dan so nastopili na predstavitvenemkoncertu, drugi dan pa je sledilo tekmovanje v kategoriji otroškihzborov. Osemčlanska žirija je zboru Metuljček v tej kategoriji prisodilanajvečje število točk, ki je zadostovalo za visoko srebrno priznanje.Nastop v Bratislavi je bil še toliko pomembnejši, ker so prvič javnozapeli Gobčevega »Kresnička«, ki ga je ob zboru solistično zapelMatej Lopert. Zborovodkinja Lukrecija Marič je bila z nastopomzelo zadovoljna, Med drugim je dejala, da so člani zbora s ponosompredstavljali Prekmurje in Slovenijo.Aleksandra GrahGOSTILNA GORICAŽivimo v obdobju, ko se spremembe okolinas dogajajo vsakodnevno.Zaznali smo, da je čas dozorel, da pripravimoza vas odlično ponudbo, ob kateri se bočas ustavil in ki bo presegla pričakovanjatudi najzahtevnejšega gosta.Lokalu smo s prenovitvijo dali nov, svež veter,ki je v duhu današnjega časa, predvsempa se spogleduje s prihodnostjo.Želimo si, da bo ta lokal tudi v bodočeponujal zavetje ljudem, ki bodo svojapričakovanja lahko uresničevali pri nas,se s prijetnimi občutki poslavljali in vednoznova z navdušenjem vračali med nas.Gostišče je primerno za različnedružabne priložnosti, kot so praznovanja,obletnice, srečanja s prijatelji,poroke in poslovna kosila.Pridite in doživite s svojimi najbližjimi,poslovnimi partnerji, prijatelji,nepozabne trenutkeob izbrani odlični ponudbi!Obratovalni čas: od torka do sobote od 10.00 do 22.00 ure, nedelja od 10.00 - 17.00 ure, ponedeljek zaprtoGostilna GoricaBučečovci 1a, 9242 Križevci pri Ljutomeru, T: (02) 5888 186, F: (02) 5888 460, E: gorica@vipoll.si, I: www.gostilna-gorica.si| maj 201024

Iconotheca Valvasoriana na ogled v Murski SobotiKULTURAAleksandra GrahOb dnevih slovenske knjige in svetovnemdnevu knjige so v Pokrajinskiin študijski knjižnici Murska Sobotapripravili odprtje razstave IconothecaValvasoriana, ki obsega grafičnezbirke slovenskega polihistorjaJaneza Vajkarda Valvasorja.Na odprtju razstave sta nekajbesed spregovorila dr. MatjažKmecl in murskosoboški županAnton Štihec, zbirko pa jenekoliko podrobneje predstavilurednik dr. Lojze Gostiša. Vkulturnem delu programa so nastopiličlani vokalnega kvintetaAeternum. Faksimilni natis grafičnezbirke obsega 17 zvezkov sskupno 7752 znanstvenokritičnoobdelanimi prispevki. ZbirkoIconotheca Valvasoriana je predletom dni knjižnici podaril nekdanjipredsednik Milan Kučan.Zbirka predstavlja nedvomnovelik pomen in pridobitev knjižnice.Prav tako je na ogled za vseobiskovalce, ki se želijo podrobnejeseznaniti z delom in življenjemJaneza Vajkarda Valvasorja.Mörski festival kitare 2010Aleksandra GrahOd 14. do 18. aprila je potekal žesedmi Mörski festival kitare 2010,v okviru katerega je potekalo mednarodnotekmovanje kitaristov vrazličnih starostnih kategorijah.Na sedmi festival je bilo prijavljenihkar 140 tekmovalcev iz petihrazličnih držav, in sicer izSlovenije, Hrvaške, Srbije, Bosnein Hercegovine in Črne gore.Festival, ki je potekal v prostorihglasbene šole, restavracijeZvezda in pivnice Kratochwill,se je zaključil s skupnim nastopomvseh tekmovalcev. Sicerje festival bil sestavljen iz koncertnegain tekmovalnega dela.Osrednji koncertni program seje odvijal v pivnici Kratochwill,kjer je nastopil Rambo Amadeus.Ocenjevalno žirijo tekmovalnegadela so sestavljali Đani Šehu,Vesna Petković, Claudio Liviero,Sašo Lamut, Hubert Kappel,Anja Pirjevec in Mitja Režman.Žirija je bila sestavljena glede naposamezne starostne kategorije.Razstavi Jejčiča in VukanaAleksandra GrahV Galeriji Murska Sobota so aprilaodprli dve razstavi, in sicer v velikigaleriji grafike Danila Jejčiča, v malipa so razstavljene slike AleksandraVukana.Razstavi, ki sta bili na ogled vse do5. maja, je odprl dr. Jure Mikuž, kije poudaril, da gre pri Jejčiču za posnemanjegeometriziranih teles, skaterimi prikaže simbolno prispodobonestabilne, spreminjajoče inspodmikajoče se realnosti ter negotovostisubjekta v njej. Akademskislikar Aleksander Vukan je bil mednajboljšimi študenti mentorjaEmerika Bernarda. V študijskemčasu se je predstavil z mnogimi razstavami,leta 2007 je diplomiral.»Slikar se zaveda odločilne in privilegiranevloge pri razumevanjuin recepciji svojega dela samo skozitradicijo modernistične prakse intimizmain barvne ploskovnostivelikih površin Matissovega fouvističnegain Baconovega grotesknoekspresionističnega slikarstva,« onjem pravi umetnostni zgodovinarFranc Obal. Razstavi so siogledali tudi gostje pobratenegamesta Ingolstadt, ki so z zanimanjemopazovali Jejčičeve grafike inVukanove slike.25 maj 2010 |

KULTURADogajanje v Mladinskem informativnemin kulturnem klubuIngrid PugeljRomano Čhon je za nami. Ves aprilsmo imeli možnost spoznavati različneumetnike romske skupnosti,njihove običaje, način življenja nekočin danes, plesne korake ter glasbila,ki so jih prvotna romska ljudstvaoblikovala sama iz različnih pripomočkovin materialov.Sobote so bile v znamenju plesa.Priznana učiteljica romskih intrebušnih plesov Mojca Rakipov-Nursel je udeležencem delavnicpredstavila tradicionalne plesneinstrumente in jih naučila romskihplesnih korakov. Spoznalismo makedonski čoček, turškokarcilamo, egipčanski ghawazeein ostale romske plese, ki jihplešejo ob romski glasbi vse odIndije in Egipta prek Turčije inBalkana do Španije in Rusije.Zaradi prostorske porazdeljenostiin različnega sloga življenjaima vsak ples svoj ritem. Eniso počasnejši, drugi hitrejši inposkočnejši. Razlike so tudi vuporabi glasbenih instrumentovin pripomočkov. Tako na primerob turškem plesu karcilama, kije počasnejši in se izvaja v soloizvedbi, plesalci nosijo tančicein plesne igralne žlice. Pravonasprotje pa je ghawazee, egipčanskiromski ples. Gre za poskočenin živahen ples, kjer sopomembni udarci stopal ob tla,značilnosti plesalk pa sta ogrlicav obliki obrnjenega mesečevegakrajca navzgor in plesna palica.Vsak romski narod ima torejsvoje plesne korake in glasbo tersvoje glasbene instrumente, kotso npr. saagat – činele ter prstnečinele, imenovale zill.Romski ples ni nikoli samo ples.Bolj gre za intenzivno neverbalnokomunikacijo in obnašanje,prikazovanje življenja s plesomin glasbo.Mesec romske kulture se je zaključil24. aprila z jutranjimiotroškimi ustvarjalnimi delavnicamiin večernim spektaklomTrubačev Fejata Sejdića.Minil je tudi deveti tradicionalniMikkov festival Delu čast inoblast, ki simbolizira pravicočloveka do spodobnega plačilaza opravljeno delo. Ljudje najbi delali, da (pre)živimo, in neživeli, da delamo!V petek, 30. aprila, so nastopilipivški Ana Pupedan, v soboto, 1.maja, pa Pneu (Francija), Shieldyour eyes (Anglija) in Pruh izPrekmurja. Presenetljivo je letošnjifestival potekal v klubskihprostorih, in ne na prostem.Upokojenski ženski pevski zborPüngradJerneja PirnatPevska sezona 2009/10 je zaUpokojenski ženski pevski zborPÜNGRAD iz Kroga še posebno bogata.Zbor je nastopal na mnogihprireditvah s krajšim programom.Izvedel pa je tudi tri celovečernekoncerte in to v decembru v Filovcih,10. aprila tega leta na Cankovi in 18.aprila v Krogu.Zbor se je predstavil s petnajstimipesmimi. V prvem delu smoslišali predvsem prekmurskeljudske: Spejvaj nama Katica,Hodiva si kopat gredi dvej, Tečemi vodica, Vsi so venci vejli.Drugi del koncerta je bil vedrejšis slovenskimi ljudskimi in umetnimipesmimi kot so Pomlad,v priredbi Rada Simonitija,Vrtec ogradila bodem, v priredbiJožeta Leskovarja, koroškoljudsko – Vuštnejša ja ni,v priredbi Jožeta Leskovarja,Beli cvet – iz filma Moje pesmi,moje sanje, tudi v priredbiJožeta Leskovarja. Pevske so jozapele tudi v angleškem jeziku.Navdušile so tudi z ostalimipesmimi.V nedeljskem popoldnevu soštevilni poslušalci napolnili dvoranopri OŠ Krog. Navdušeni soprisluhnili zborovskemu petjuin na koncu pohvalili zbor, saj jeod začetka do konca pel suvereno,s točno intonacijo, enotnimivstopi, jasno dikcijo, s primernodinamiko, agogiko in lepimizaključki. Zborovodkinja AnkaSuhadolnik posveča vsem temelementom zborovskega petjaveliko pozornost. Po izjavah poslušalcevje v zadnjih dveh letihUpokojenski ženski pevski zborPÜNGRAD zelo napredoval.Poje ljudske in umetne pesmi vtriglasju in štiriglasju.Z nastopom na reviji odraslihzborov 22. maja bo zbor zaključilsezono. Po enomesečnihpočitnicah bo nadaljeval delo znovim programom.| maj 201026

Tone Partljična obisku v soboški knjižniciKULTURAAleksandra GrahV Pokrajinski in študijski knjižniciMurska Sobota je potekal literarnivečer s pisateljem TonetomPartličem, ki je zbranim obiskovalcempojasnil svoje videnje pisateljskegadela, hkrati pa navdušils pripovedovanjem različnih zgodb.Literarno srečanje, ki ga jepovezoval pomurski literatMilan Vincetič, je zbrane izrednonavdušilo, saj so lahkospoznali »pravega« TonetaPartljiča. Kot je že v uvodnemgovoru ugotovil Vincetič, greza izredno vsestranskega človeka,ki je vrsto let deloval kotučitelj, nato bil dramaturg inumetniški vodja gledališč vMariboru, Ljubljani.Tudi prevajal je in prirejal gledališkabesedila in dramatiziral.Bil je predsednik Društvaslovenskih pisateljev od leta1983 do 1987. Piše večinomasatirično dramatiko o sodobnemživljenju, TV drame,scenarije za filme in TV, realističnosatirične novele in romaneo sodobnem slovenstvu,publicistiko ter ureja različneknjižne izdaje.Kljub različnim vlogam, ki jihje igral v življenju, se še vednov prvi vrsti čuti kot pisatelj.»Imam se za pisatelja že vseživljenje. S 27-imi leti je izšlamoja prva knjiga, pri 28-letihso mi igrali prvo dramoin od takrat naprej si želim,da lahko berem in pišem,« jedejal pisatelj. Med drugim ješe dejal, da so ga res vsi pokliciveselili, še posebej učiteljski.Vendar ga je ta poklic veselilsamo v razredu, v zbornicinikoli.V jeklenkah:- Kuhinjski plin- Plin za viličarje- Kisik- Argon- Dušik- Vodik- Acetilen- Ogljikov dioksid- Varilne in ostalemešanice plinovTPJ, proizvodnja in prodaja tehničnih plinov d.o.o.Cesta 1. maja 42, 4270 JesenicePE Murska Sobota, Industrijska ulica 5Telefon: +386 (0)2 536 14 48, +386 (0)31 677 098Telefaks: +386 (0)2 536 14 49E-pošta: tpj@tpj.siProizvodnja in prodaja tehničnih plinov:Dodatna oprema- Gorilci (propan, butan)- Cevi, regulatorji- Varilno rezalnegarniture- Brenerji- Varilna žica- Reducirni ventiliUtekočinjeni plini:- Kisik- Argon- DušikIzposoja grelnihgobicPoleg kvalitete in dostave nudimokonkurenčne cene in ugodneplačilne pogojeStrokovnjaki za tehnikospajkanja in varjenjaNOVOST PRI NAS!!!DOBITE VSE ZA DOBER ŽAR, SEVEDA TUDI PLIN!27 maj 2010 |

ŠPORTAK Panvitanadaljujejo z uspešni rezultatiGeza GrabarPo uspešnih dvoranskih nastopih,ko so štirje mladi murskosoboškiatleti kar šestkrat izboljšali državnerekorde, ti odlično tekmujejo tudi naprostem.Tako je na odprtem prvenstvuSlovenije v dolgih tekih (naatletski stezi) v Domžalah KatjaVrdjuka v starostni kategoriji starejšihpionirk na 3000 metrovosvojila tretje mesto in bronastomedaljo; nehvaležni četrti mestipa sta si pritekli Simona Sedonjamed pionirkami (U 14) v teku na2000 metrov in mlajša mladinkaSonja Neger na 5000 metrov.Okrog prvega maja pa so se članicein člani kluba v vseh kategorijahudeležili tradicionalnegamednarodnega atletskega mitingav avstrijskem Leibnitzu.Osvojili so kopico vidnih uvrstitevin osebnih rekordov, izdvajamopa le zmagovalce in mesta nastopničkah. Prva mesta so osvojili:pri članicah Tina Jureš na 300m (39,44), pri članih DominikŠbüll v skoku v višino (182cm), v enaki disciplini AdrianaDjačkai pri mladinkah (153 cm),v teku na 100 m mladinka InesHorvat (12,89) in troje prvihmest pionirja Nina Celeca (60m ovire, 8,91; met žogice vortex,52,87; skok v daljino, 552 cm);druga mesta so osvojile mladinkiŠpela Flegar v metu diska (28,04m) in Klementina Kisilak v skokuv višino (150 cm) ter mlajšapionirka Anja Zadravec v skokuv daljino (415 cm), tretje pa je vmladinski konkurenci pripadaloDanielu Horvatu v teku na 100m (11,73).Deseti jubilejniprekmurski tek zdravnikovGeza GrabarZ letošnjim tradicionalni tekomzdravnikov, zobozdravnikov,zdravstvenega osebja, veterinarjevin farmacevtov ter tudištudentov s teh področij je minilopolnih devet let, odkar tudizdravniki iz Murske Sobote inokolice – mag. Alojz Horvat,Leon Lang, dr. Mitja Lainščak,Vlasta Petric in drugi, na atletskemstadionu pri OŠ I in naprogi, ki je speljana po bližnjemmestnem parku, sredi aprila obpomoči Združenja atletskih sodnikovMurska Sobota prirejajopriljubljeno stanovsko tekaškošportno prireditev.Udeležba žal tudi letos ni bilaprimerna jubilejni izvedbi, saj jenastopilo 32 tekmovalk in tekmovalcev.To je sicer nekoliko večkot lani, a krepko pod rekordomizpred nekaj let, ko je nastopilo46 udeležencev. A nastopajoči soz zagrizenimi in vztrajnimi bojido zadnjega metra tudi letos dokazali,da niso strokovnjaki samona poklicnem področju, pač paso tudi dobri športniki.V moški konkurenci je ne 6,7kilometra dolgi progi tudi letos,že šestič zapored, zmagovalec postalAleksander Šosterič, zdravniksplošne medicine v zasebniambulanti v Lenartu, na drugomesto se je uvrstil mag. AlojzHorvat, pulmolog zasebnik zambulanto v Murski Soboti,sicer doma iz Dankovcev, tretjipa je bil Sobočanec dr. MitjaLainščak, sicer kot kardiolog zaposlenv bolnišnici Golnik, šestipa prav tako domačin LeonLang, zdravnik splošne medicinez zasebno ambulanto v MurskiSoboti.V konkurenci žensk, ki so tekle4,5 kilometra, pa so bile najboljšemagistra farmacije IrenaAueršperger iz Dolnje Pirešicepri Ljubljani, zobozdravnicaKristina Tozon iz Ljubljane inJasna Šosterič iz Spodnje Velke.Letos domači organizatorji predstavniciz vrst zdravnic niso imeli.V odprti kategoriji, sestavljeni izostalih zdravstvenih (so)delavcev,sta v svojih starostnih skupinahbila zmagovalca Olga FlisarHolcman in Vinko Pajnhart,oba iz Kroga pri Murski Soboti;v svojih kategorijah pa sta bilanajboljša tudi študent LeonKöveš in biolog Saša Babič, obaiz Murske Sobote.Kljub težkim gospodarskimrazmeram, ki se odražajo s krizov zdravstvu, vzroki zanjopa so še druge vrste, so tudi zomenjenim zdravniškim tekomv Murski Soboti vsi udeleženciin organizatorji dokazali trdnoodločenost in voljo po zdravemnačinu življenja. Pravijo, da nikolini razlogov, da ne bi bili fizičnoaktivni tudi na športnempodročju.| maj 201028

Kadetinje kluba Pomurje Skinytretje v državiŠPORTKarlo VrataričČeprav Murska Sobota že nekaj letnima ženske članske košarkarskeekipe, pa mlajše selekcije klubadosegajo vrhunske rezultate. Vaprilu so njihove kadetinje osvojilebronasto medaljo, enako pa je žedecembra lani uspelo tudi starejšimpionirkam.Kadetinje kluba Pomurje Skinyso uspešno nastopale že v prvemdelu prvenstva, kjer so tekmovale vvzhodni skupini in se z osvojenimdrugim mesto med šestimi klubiuvrstile v drugi krog tekmovanja.Tja so se uvrstile prve tri ekipevzhodnega in zahodnega dela. Vdrugem delu sicer niso bile takosuverene, vendar so si vseeno nazadnji tekmi proti Ježici zagotovilenastop na zaključnem turnirjučetverice. V klubu so uspešno pridobilitudi organizacijo finalnegaturnirja, ki je potekal od 9. do 11.aprila.Domače košarkarice so v polfinalnemnastopu izgubile protiGrosuplju z rezultatom 44 : 63, vdrugi tekmi pa so branilke naslovaMerkur Celje premagale Ježico z58 : 54. V tekmi za tretje mesto stase tako pomerila Pomurje Skiny inJežica, po napeti tekmi pa so zmagaledomačinke z 79 : 77. »Tretjemesto je za naš klub zelo velikuspeh. Še bolj pa nas veseli, da jedecembra enak uspeh dosegla tudiselekcija starejših pionirk. Torej stav zadnji tekmovalni sezoni dve generacijidosegli tretje mesto,« pravipredsednik kluba Darko Kerčmarter dodaja, da je generacija zelo nadarjena,njen uspeh pa je še tolikovečji, ker je konkurenca zelo močna,saj imajo nekateri klubi že v tejselekciji kupljene igralke iz drugihdomačih sredin ali iz tujine.Ekipo, ki je osvojila tretje mesto vdržavi, sestavljajo Alja Samec, TinaKerčmar, Eva Dora, Laura Jug,Paola Aleksieva, Maja Hajdinjak,Tjaša Car, Viktorija Slivnjek,Patricija Vogrinčič, Jana Vrbančič,Pia Horvat, Urška Juteršnik inNatalija Rebrica, trenira pa jihDavorin Pok. V klubu treniraokrog sto deklic, in sicer v treh košarkarskihšolah in štirih tekmovalnihekipah, od sezone 2001/2002pa nimajo več članske ekipe. Pouspešnem delu pri mlajših selekcijahv klubu znova rastejo ambicijeza ustanovitev članske ekipe.»Danes smo tako daleč, da lahkosploh premišljujemo o novi članskiekipi. Seveda pa potrebujemo večsredstev, saj članska liga ni poceni.Mogoče bomo naslednjo pomlads člansko ekipo poskusno začeli vtekmovalnih tekmah za uvrstitevod sedmega do zadnjega mesta, vsezoni 2011/2012 pa načrtujemoponovni vstop v prvo slovenskočlansko ligo,« pojasnjuje Kerčmar.Čezmejno športno tekmovanjev okviru mednarodnega projektaGeza GrabarV projekt »Z železno voljo za boljšeživljenje v obmejnih regijah Slovenijein Madžarske«, ki je sofinancirans programom čezmejnega sodelovanjaSlovenija-Madžarska 2007–2013, sta vključeni tudi dve športnitekmovanji.Dvodnevno tekmovanje v MurskiSoboti, ki ga je sredi aprila organiziralodomače medobčinskodruštvo invalidov, je bilo prvoiz že omenjenega ciklusa dveh(tekmovanje na Madžarskem bokonec tega meseca).Skupaj se ga je udeležilo 125delovnih invalidov, ki so na kegljiščuv Radencih tekmovali vkegljanju, v prostorih OŠ I intamkajšnji telovadnici v pikadu,namiznem tenisu in šahu, nabližnjem atletskem stadionu paše v atletiki. V večini omenjenihpanog so bili boljši gostitelji, kiso osvojili dvanajst od trinajst prvihmest. V metu krogle in kopjaje bila najboljša Gizela Bencak,med moškimi pa pri krogliVolkar Maksimilian, pri kopjupa Franc Kustec. Zmagovalcav metu diska sta bila ZorjanaKurbos in Rudolf Horvat, v kegljanjuJelka Orban, v pikaduMarija Vöröš in Ladislav Vöröš,v namiznem tenisu Štefan Kuhar,v šahu pa Marija Barber in JankoBrunčič.Kot je izpostavila MagdalenaMarton iz Centra za zdravjein razvoj Murska Sobota, ki jenosilec projekta, je cilj projektaolajšati vsakdanje življenje invalidomz zdravim življenjskimslogom, zagotavljanjem pogojevza kakovostno življenje, pomočjopri ponovnem vključevanjuv družbo, zmanjšanjem predsodkovv družbi in pomočjo pri zaposlovanju.Z vzpostavitvijo čezmejnemreže in informiranjeminvalidov o zdravem življenjskemslogu naj bi se med njimi utrdiltudi družbeni stik, zmanjšalainformacijska neenakost ter seohranili tudi tradicionalni ljudskipoklici.31 maj 2010 |

ŠPORTPri Muri 05 že tečejo pripravena novo sezonoKarlo VrataričNogometaši Mure 05 so v spomladanskemdelu prvenstva dosegli obstanekv ligi. V klubu po dopolnitvivloge pričakujejo pridobitev tekmovalnelicence za prihodnjo sezono.Pomlajeno moštvo Mure 05 jeuspešno zaključilo spomladanskidel prvenstva, saj je izpolniloosnovni cilj – obstanek v ligi.»Moštvo so sestavljali domačiigralci in obstali smo v ligi, zatosem mnenja, da smo zastavljenecilje dosegli. Igralci so se s profesionalnimodnosom izkazali takona treningih kot na tekmah. Čeupoštevamo vse težave, ki smojih imeli, kakovost kadra in neizkušenostnogometašev, smolahko z doseženim zadovoljni.Srečen sem, da smo ljubiteljenogometa v Prekmurju, ki soverjeli v nas, zadovoljili,« pravitrener in vršilec dolžnosti direktorjaStanko Maučec. Če smo pokoncu sezone lahko zadovoljni,da obstanek Mure 05 ni bil nitivprašljiv, pa ne moremo biti zadovoljniz nekaterimi predstavami,ki so se končale z visokimporazom. O nestalnih predstavahtrener Zlatko Gabor pravi:»Prvenstvene tekme smo odigraliv zelo spremenljivi formi.Kontinuitete v igri nismo moglidoseči, ker smo mlado ekipo sestavilina novo. Tako so v prvienajsterici nastopili štirje, včasihtudi pet mladincev, zato so bilanihanja pričakovana. Še dodatenvzrok pa je ritem tekmovanja, sajsmo polovico prvenstva odigraliv ritmu nedelja-sreda-nedelja, obtem pa je večina mladincev obsobotah igrala še za mladinskomoštvo.«V času nastajanja prispevka šeni uradno znano, ali bo Mura05 pridobila licenco za nastopanjev drugi ligi, po zagotovilihpredsednika kluba MiroslavaTopiča pa so postorili vse, karje bilo zahtevano ob dopolnitvivloge, zato pričakujejo odobritevlicence. Od nje bodo odvisnevse nadaljnje aktivnosti, že zdajpa v klubu pripravljajo načrteza prihodnjo sezono. »Osnovaekipe ostaja. Še naprej se bomoosredotočili na igralce naše mladinskešole in iz prekmurskeganogometnega prostora. Precejbivših mladincev iz Murine nogometnešole igra v pomurskihtretjeligaših, številni med njimipa so na našem seznamu želja.Z njimi bomo opravili razgovorein upamo, da se bomo lahkouspešno dogovorili. Ob tem siželimo v klub pripeljati dva dotri kakovostne, izkušene igralce,ob katerih se bodo naši mladi upikakovostno kalili. Upam, da sebomo v naslednji sezoni s takoekipo uspešno borili za vrh drugelige,« pravi Maučec.Rokoborca Kuhar in Šernekže razmišljata o MoskviKarlo VrataričSredi aprila se je končalo evropskoprvenstvo v rokoborbi, na kateremsta nastopila člana murskosoboškegakluba Jure Kuhar in Dejan Šernek.V vodstvu slovenske reprezentanceso z doseženim zadovoljni, misli paso že usmerjene na septembrskosvetovno prvenstvo.V Bakuju, prestolniciAzerbajdžana, se je bolje odrezaltri leta starejši Jure Kuhar,ki je tokrat nastopil na že četrtemevropskem prvenstvu. Vkategoriji do 74 kilogramov jepo uvodni zmagi nad GrkomManoulidisom Kuharja zaustavilHrvat Starčević, tak rezultat pa jemed štiriindvajsetimi tekmovalcizadostoval za deseto mesto, kar jeKuharjeva najboljša uvrstitev naevropskih prvenstvih.Mlajši Dejan Šernek, ki nastopav kategoriji do 84 kilogramov,ni imel sreče pri žrebu, ki muje namenil Rusa Mišina, eneganajboljših rokoborcev zadnjegadesetletja in lanskoletnega svetovnegaprvaka. Po porazu protiMišinu, ki je na koncu osvojildrugo mesto, je Šernek izgubiltudi v repasažu s SlovakomMihalikom. Za Šerneka je biloto prvo člansko evropsko prvenstvo,med šestindvajsetimi tekmovalcipa je na koncu zasedel19. mesto.V slovenski rokoborski reprezentanciso že vse misli usmerjenena septembrsko svetovno prvenstvov Moskvi. Bazične pripravev Murski Soboti, kjer bo poudarekna moči in kondiciji, že potekajoin bodo trajale en mesec.Točen potek priprav v nadaljevanjuše ni povsem dorečen. Vigri so dvotedenske priprave naŠvedskem, ki se jih bodo najverjetnejetudi udeležili, odločajopa se še med enomesečnimipripravami v Ameriki ali dvotedenskimipripravami v Ukrajini,odločitev pa bo odvisna tudi odfinančnih sredstev. Zaključnepriprave bodo verjetno spet opraviliz Madžari, Srbi in Hrvati vBeogradu. Predvidevajo, da bi sedo svetovnega prvenstva udeležilitreh turnirjev: prvi bo že v začetkujunija v Nemčiji, od odločitveglede kraja priprav pa je odvisnatudi udeležba na julijskem turnirjuv Ukrajini, do prvenstvapa imajo na voljo še turnirja naPoljskem in v Romuniji.| maj 201032

Ministrica za obrambomed pomurskimi gasilciGASILCIGeza GrabarDr. Ljubica Jelušič se je s sodelavciz obrambnega ministrstva srečala vgasilskem domu v Murski Soboti terse seznanila z njihovo organiziranostjo,delovanjem, uspehi, težavamiin načrti.Že na dvorišču gasilskega domaso jo pozdravili najvidnejši predstavnikiGasilske zveze Slovenijes predsednikom, častnim predsednikomin poveljnikomAntonom Korenom, ErnestomEöryjem in Matjažem Klaričemkakor tudi drugi pripadniki sistemazaščite in reševanja (Civilnezaščite, policije, vojske), predsednikiin poveljniki vseh 21 pomurskihgasilskih zvez, regijskigasilski poveljnik Dušan Utrošain številni drugi. Tudi županAnton Štihec.Kot je dejala ministrica, se leredkokdaj zgodi, da se na enemmestu zbere toliko odgovornihpredstavnikov gasilcev, ki sonajpomembnejši člen v sistemuzaščite, reševanja in pomoči.242 pomurskih gasilskih društevkljub številnim gasilskim zvezamdeluje homogeno in v skupnemcilju pomagati ljudem ob različnihnesrečah.Potem ko je regijski poveljnikpredstavil pomursko gasilstvo– v pripravi materialov je obnjem sodeloval tudi predsednikGZ MO Murska SobotaŠtefan Barbarič, ki v 27 občinahštirih upravnih enot v že omenjenih242 gasilskih društvihšteje 18.518 gasilcev in gasilk,ki razpolagajo s 353 različnimitipi gasilskih vozil, kar nedvomnopredstavlja tudi v Pomurjunajvečjo silo za zaščito, reševanjein pomoč, so tudi v nagovorihpredstavniki gasilcev opozorili nasvoj že vrsto let največji problem– neurejen status gasilca, zlasti vodnosu do delodajalcev v primerunesreče ali požara. Pomurskigasilci, ki jim tako pomembenobisk po eni strani pomeni priznanjeza njihovo dosedanjedelo, po drugi pa tudi motivacijoza svoje poslanstvo vnaprej, soizrazili željo, da bi se v prihodnjeza pridobitev različnih specialnostiizobraževali v bližnjih Pekrahpri Mariboru, in ne na Igu priLjubljani. Slišali smo tudi, da soob solidni opremljenosti in dobriusposobljenosti gasilci profesionalci,ki svojo dejavnost opravljajoprostovoljno.Ob mag. Borisu Balantu, direktorjuUprave za zaščito in reševanje,se je tudi župan AntonŠtihec s pohvalami obrnil nagasilce, zlasti na tiste v Mestniobčini Murska Sobota, katerihdelo najbolj pozna ter jim priopremljanju in usposabljanjuizdatno pomagajo tudi s sredstviiz občinskega proračuna. Oba stase strinjala, da Pomurje pomenienega gasilsko najbogatejšihdelov v Sloveniji, saj skorajdani kraja, kjer ne bi delovalo gasilskodruštvo. Zaradi različnihvrst nesreč – v zadnjem času sov ospredju naravne z neurji intočo, jim priznavajo prostovoljnigasilski status splošnega reševalcav družbi, a je njihovo delopo prepričanju obeh še premalocenjeno in sploh ni ovrednoteno.Ministrica, ki se zaveda vloge inpomena gasilcev, ki so doslej neposrednosodelovali v domala vvseh reševalnih akcijah in sanacijiposledic pri različnih nesrečah,po drugi strani pa so gasilci tudipomembni branitelji pri ohranjanjuslovenske zgodovine, vrednot,kulture in nenazadnje tudidržavnega ozemlja, jim je za njihovdoprinos globoko hvaležna.Napovedala je, da naj bi vladaže pred poletnimi počitnicamidopolnila oziroma spremenilaZakon o varstvu pred naravnimiin drugimi nesrečami, v kateremnaj bi uredili prav neurejen odnosmed prostovoljnimi gasilci in njihovimidelodajalci. Vendar vsehteh relacij omenjeni zakon ne borešil, pač pa bo treba spremenititudi druge zakone, vezane na področjezaposlovanja, dohodnine,davčnih olajšav ter ugodnosti pripokojninskem in invalidskem zavarovanju.Izpostavila je tudi, daje prav v Pomurju število vsehtistih, ki skrbijo za varnost ljudiin njihovega premoženja, največje,kar jo še posebej navdušuje.33 maj 2010 |

NAGRADNA KRIŽANKARešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno:CHARTER, MOST, LIKALNA DESKA, APAČ, OBERTAS, SONET, AŽ, RJA,HT, KLOR, DI, EH, TB, ALAH, DAN UPORA PROTI, OKUPATORJU, RM,REZANICA, VIAN, PAMPLONA, IRI, BARKA, AVALIT, SKA, MARAT, ROV,THOMA, LEAR, KIP, AGRA, YORK, OPRIM, VO, DACAR, NEON, AK, OPNA,OD, LEŠAN, AVTOSALON, KRDELO, AFRIK, AREST, SODNIK, RITKA, KENTA.Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občinaMURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska SobotaČlani izdajateljskega odbora: ANTON ŠTIHEC, JOŽE CASAR, mag. MARJAN GUJT,GEZA KIŠFALVI, NIKOLAJ MIRAN LANŠČAK, DARKO RUDAŠ, DAVOR ŠKORJANEC,DEZIDER ŠOOŠ in DANIJELA ŽITEKNaslovnica: DANIEL FICKOOdgovorna urednica: VIDA LUKAČJezikovni pregled: RAJKO MARINIČOblikovna zasnova: INQUA, d. o. o.Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p.Naklada: 7000 izvodovSOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu,brezplačno.Prispevke pošljite na: urednistvo.novin@murska-sobota.siTelefon: 02 525 16 19| maj 201034Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do31. maja 2010 na naslov: Mestna občina Murska Sobota,Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križankoNagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, je enodnevni izlet iznjihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri.Nagrajenka križanke iz prejšnje številke:Ana Pravdič,Štefana Kovača 17, 9000 M. Sobota.Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA - kanal 10.

GLASBA22.05.2010ob 20.0022.05.2010ob 20.0029.5.2010ob 22.005.6.2010ob 10.00RAZSTAVEOSTALO22.5.201011.00 - 17.00VLADO KALEMBERVstop prostZAKLONIŠČE PREPEVAz gostom VLADO PILJA ex. LEPI DASAVstop prostKoncert skupine Black Ballon (fusion jazz)Koncert profesorjev glasbene šole Gornja RadgonaLUDWIG WILDING: Vizualni fenomeniDRUŽINSKI PIKNIKKegl City (BTC)Murska SobotaMAXIMUSMurska SobotaMIKKMurska SobotaGrajska dvoranaMurska SobotaGalerijaMurska SobotaSoboški park28. in 29.05.2010 SOBOŠKI BOGRAČ FESTTradicionalno tekmovanje v kuhanju bogračaHotel DianaMurska Sobota01.06.2010ob 18.0002.06.2010ob 16.0027.5.2010ob 19.0005.06.2010ob 10.001.6,2010.-30.6.2010ob 16.00KITARSKA DELAVNICA »PRVI PRIJEM«Celoletna kitarska delavnica, mentor Tadej Ropoša, vsak torek ob 18.00MIKKOVA LIKOVNA DELAVNICACeloletna likovna delavnica, mentor akademski slikar Mirko Rajnar,vsak torek ob 16.30 (risanje) in sredo ob 16.00 (slikanje) ter16.30 (risanje) v lik. Uč. I. OŠ M. Sobota.Dan islamske kulture(potopis, kulinarika, glasba)BOBNARSKA DELAVNICA »GOVOREČI BOBNI«Celoletna bobnarska delavnica »Govoreči bobni«,mentor Miran Celec,vsako soboto ob 16.00 v zaklonišču za trgovino »Park« v M. Soboti.Brezplačna začetna delavnica AutoCad(možnost prijave do zasedenosti)MlKKMurska SobotaOS IMurska SobotaMIKKMurska SobotaZakloniščetrgovine ParkMurska SobotaMIKKMurska Sobota05.06.2010 KOLESARSKI MARATON IPA-MAXIMUSVeč informacij na blagajni kina, recepciji bowlinga in na e-mail naslovu:ksenija.arzensek@komunika.siod 11.06.2010PRENOS SVETOVNEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVANA VELIKEM PLATNU pred restavracijo SklejcaRestavracijaSklejcaZa objavo dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: tic.sobota@siol.net