Soboške novine številka 101 ______ 16. jun. 2011

ŽUPANOV KOTIČEKSpoštovane občanke,spoštovani občani!Pred dnevi so na Slovenski ulici zaplesali maturanti naših srednjih šol,ki so se za vedno poslovili od srednje šole. Minuli petek smo pozdraviliše najuspešnejše učenke in učence osnovnih šol ter glasbene šole, kizaključujejo osnovnošolsko izobraževanje. Vesel in ponosen sem na vsedosežke in odlične uspehe na različnih področjih, ki so jih dosegli našidijaki in učenci, zato prav vsakemu posebej želim vse dobro na nadaljnjipoti. Toda še prej jim želim, da preživijo skupaj z ostalimi mladimi vesele,zabavne in doživljajev polne počitnice. Za njihov sproščujoč začetek inkot uvod v Festival Soboški dnevi, ki se bo odvijal zadnji junijski konectedna, smo tudi letos pripravili dan s programom samo za mlade. Sevedapa vabim tudi vse mlade po srcu, da skupaj začnemo in začutimo poletje,kot pravi vodilo Festivala Soboški dnevi.Naše mesto bo svoja vrata odprlo številnim glasbenim in umetniškim izvajalcem,ki bodo na različnih prizoriščih in vsak na svoj način nagovoriliobiskovalce festivalskih prireditev. Vsak od nas bo lahko med številnimidogodki izbral tiste, ki ga bodo najbolj nagovorili in razveselili, najsibodo to koncerti klasične vrhunske glasbe v obeh cerkvah, ali gledališkein ulične predstave za otroke in odrasle na grajski ploščadi, grajskemdvorišču in v grajski dvorani, ali pa izvrstni koncerti različnih glasbenihizvajalcev na osrednjem prizorišču v mestnem parku. Vse o izvajalcih,prizoriščih in času dogodkov boste lahko prebrali v programski brošuriFestivalko, ki jo boste v naslednjih dneh prejeli na svoje domove.Takoj po zaključku festivala se bo dogajanje preselilo na Trg kulture, kjerse bo ob poletnih petkovih večerih v juliju in avgustu odvijal raznolikprogram Soboškega poletja, ki ga napovedujemo v tej številki Soboškihnovin.Na tem mestu bi se rad zahvalil številnim sponzorjem in donatorjem, kinam s svojimi prispevki omogočajo, da lahko v mestu pripravimo takoraznolik izbor dogodkov, ki so za obiskovalce brezplačni.Vljudno vas vabim na slovesnost ob 20. obletnici osamosvojitve našedržave, ki bo v petek, 24. junija v Gledališču Park, nato pa v mestnipark, kjer se bo nadaljevalo praznovanje in bo nad Soboškim gradomzažarel slavnostni ognjemet.Lepe in brezskrbne počitnice ter prijetne dopustniške dni vam želim!Vaš župan3 junij 2011 |

MESTNI SVETSvetniške pobude, županovi odgovoris 5. seje mestnega svetaCvetka ŠKAFARje dejala, da je nekdanji gostinski lokal naželezniški postaji v Murski Soboti v zelo slabemstanju. Zanimalo jo je, kdo je lastniktega objekta in kaj lastnik z njim načrtuje.Župan je odgovoril, da je gostinski lokal na železniškipostaji v zasebni lasti. Če bo sprejet odlok za novo avtobusno postajo, bostari objekt porušen, na tem mestu pa bo zgrajena avtobusna postaja. Objektje kulturnozgodovinski spomenik; čeprav je v zelo slabem stanju, Zavod zavarstvo kulturne dediščine ne dovoli rušenja. Ko bo sprejet odlok o nevzdrževanihobjektih tudi v drugi obravnavi, bomo lahko takšne težave reševali hitreje.Cvetka Škafar je vprašala, kdaj bo urejen pločnik na Noršinski cestiod Ekonomske šole naprej do Rakičana, saj so kolesarji in pešciizpostavljeni nevarnosti.Župan je odgovoril, da je tam predvideno krožišče, saj bo Noršinsko cestoprečkala vzhodna obvoznica. Za izgradnjo nadaljevanja kolesarske stezeproti Noršincem v letošnjem proračunu ni predvidenih sredstev, prav takoniso izdelani projekti za izvedbo, ki je delno vezana na izgradnjo vzhodneobvoznice, ki je državni projekt.Svetnica je dejala, da so na desnem bregu Ledave ob nekdanjemŠiftarjevem mlinu razpadajoče, po večini lesene hiše. Ob njih in vnjih se večinoma zbirajo mladi. Obstaja bojazen, da lahko pride dopožara in drugih nesreč. Zanima jo, zakaj te ruševine niso odstranjenein kdo je za to pristojen.Župan je odgovoril, da je zemljišče v zasebni lasti. Enako kot z objektom naželezniški postaji bi z odlokom o nevzdrževanih objektih težave lahko urejaliz lastniki. Občina sedaj nima neposredne možnosti poseganja v zasebnolastnino, razen s prijavo inšpekcijskim službam.Cvetka Škafar je izpostavila, da naj bi vrtičkarstvo postalo del ponudbev mestni občini. Župan je v svojem predvolilnem programuzapisal, da bodo mlajši brezposelni pomagali starejšim prav pri deluna njihovih vrtovih. Vrtičkarstvo naj bi postalo del ponudbe, z ukrepompa bi lahko nadgradili tudi zamisel o tržnici z domačo pridelanohrano in spodbujali zdrav način prehranjevanja ter s tem zmanjšalištevilo nezaposlenih.Župan je odgovoril, da je prav pri takšnih predlogih Servis za starejše občanev velikem interesu tudi mestne občine. S Hišo Sadeži družbe se dogovarjamo,da bi to dejavnost vključili v njihov program. Sicer dokončnega dogovora šeni, a aktivnosti potekajo.Direktor mestne uprave je dodal, da ima mestna občina že pripravljen predloglokacije za vrtičkarje, in sicer zunaj mesta proti Bakovski ulici pri garažahAvtobusnega prometa. Pomembno je, da zadeve urejamo transparentno inskupaj s strokovnimi službami Centra za socialno delo Murska Sobota. Vkratkem bo zadeva uresničena.Darko RUDAŠje izpostavil, da vladna Služba za lokalno samoupravože vrsto let na razpisih namenjasredstva občinam za urejevanje osnovne komunalneinfrastrukture v romskih naseljih.Naša občina je v preteklih letih bila na tehrazpisih dokaj uspešna, za leto 2011 teh sredstev ni, so pa predvidenaza leto 2012, kjer je osnovni pogoj sprejetje občinskega prostorskeganačrta. Zanima ga, ali je občina že sprejela občinski prostorski načrtin ali je Pušča vključena v to vsebino. Obenem je tudi pozval, da sepristopi k celoviti pripravi projekta, saj je letos Evropska komisijapotrdila integracijski okvir za Rome, vreden šest milijard evrov, glavnicilj pa je izgradnja stanovanjskih objektov oziroma enot znotrajromskih naselij. Z ozirom na to, da je naša občina verjetno edina,ki izpolnjuje te pogoje, bi veljalo v tej smeri pripraviti projekt inposkušati pridobiti evropska sredstva za izgradnjo teh stanovanjskihenot v romskem naselju.Župan je odgovoril, da mestna občina še ni sprejela občinskega prostorskeganačrta, bo pa v kratkem javno razgrnjen. V času razgrnitve bo možnodajati pripombe tudi za naselje Pušča. V ureditvenem načrtu naselja Puščaje predvidena vrstna gradnja. Mestna uprava si bo prizadevala, da pravočasnopripravi ustrezne projekte za pridobitev evropskih sredstev za romskopopulacijo.Svetnik je dodal, da je ob obisku makedonskega veleposlanika naPušči bila predstavljena pobuda, da bi se pobratili edina romskakrajevna skupnost v Evropi Pušča in edina romska občina v EvropiŠutka. Gre za izjemno priložnost, ki bi jo lahko izkoristili za pridobitevevropskih sredstev tudi za splošen razvoj domače romskekrajevne skupnosti.Jožica VIHERje predstavila pobudo o izvajanju odloka oureditvi cestnega prometa v Murski Soboti,ki je bila predstavljena tudi na Odboru zaurbanizem in urejanje prostora. Meščani mestaopozarjajo na nevzdržne razmere zaradiprometa tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 3,5tone. Vedno več takih tovornih vozil vozi po ulicah, kjer je tovrstenpromet prepovedan. Mestna uprava naj zaprosi policijo, da naj pogostejenadzirajo tovorni promet, ki čedalje bolj uničuje ulice v mestu,sredstev za vzdrževanje ulic pa je vedno premalo.Župan je odgovoril, da nadzor nad prometom tovornih vozil v mestu vršipolicija. Mestna uprava ji bo predlagala, da izvaja še dodatne akcije nadzoratovornega prometa. V proračunu so predvidena sredstva za nakup oziromanajem radarja za redarsko službo, da bi lahko redarji nadzorovali tudihitrosti voznikov.Suzana VARGAje dejala, da člane sveta KS Bakovci zanimanadaljevanje projekta za vaškim domom,kjer je načrtovana izgradnja 33 individualnihbivalnih objektov. Zanima jih predvsem, kdajse načrtuje izgradnja infrastrukture (cesta,elektrika, vodovod in kanalizacija), ki je pogoj za uspešna pogajanjaz bodočim investitorjem.Župan je odgovoril, da se je mestna uprava dogovarjala že z bivšim vodstvomKS Bakovci, da bi projekt izvajali v fazah, in sicer najprej takoj za vaškimdomom, kjer je zemljišče v večinski lasti same krajevne skupnosti. Občina vletošnjem letu v proračunu nima predvidenih sredstev za komunalno ure-| junij 20114

MESTNI SVETditev, težavo pa predstavlja tudi dovozna cesta do tega dela naselja, ki je šedelno v zasebni lasti. Treba je urediti projektno dokumentacijo za prvo fazo,da bi lahko krajevna skupnost za zemljišča našla investitorja ali prodalazemljišča in s kupnino ter sredstvi iz občinskega proračuna komunalnouredila prvo fazo.Svetnica je izpostavila, da člane sveta KS Krog in krajane Kroga zanima,kako daleč so aktivnosti pri izgradnji makadamske ceste obgramoznici, ki bi povezovala vasi Satahovci in Krog, in katera trasa jebila v lanskem letu v izvedeni komasaciji odmerjena. Del, ki povezujeSatahovce in staro tehtnico ob gramoznici, je že končan, manjka še delceste od tehtnice do Kroga v dolžini nekaj čez 100 m (po nekaterihpodatkih naj bi jo bilo dolžno zgraditi podjetje Pomgrad). Kdo jedolžan zgraditi to cesto in kdaj bo zgrajena?Župan je odgovoril, da je bilo o izgradnji makadamske ceste ob gramozniciv Krogu občina v stiku z vodstvom družbe Pomgrad. Dogovorjeno je bilo,da bo navedeno cesto uredil Pomgrad. Mestna uprava bo družbo Pomgradponovno pozvala, da naj čim prej pristopi k izgradnji te makadamske ceste.Suzana Varga je dejala, da so člani sveta KS Krog na zadnji seji obravnavalizasutje obcestnih jarkov, in sicer pred dvema individualnimaobjektoma na Plečnikovi ulici v Krogu. Ta jarek je služil za odvodnjavanjemeteorne vode in krajani Kroga se upravičeno sprašujejo, kajbo s to vodo, če bodo vsi lastniki objektov vzdolž ulice zasuli jarke.Ker so cesta, bankina in zemljišča z obeh strani ceste v lasti mestneobčine, sprašuje pristojne službe, kdo je zasul ta jarek oziroma kdo jelastnikom zemljišč dovolil zasutje in ali je ta jarek sploh potreben. Čeni potreben, se ga lahko zasuje po vsej dolžini, da bi hkrati izboljšalitudi zunanjo podobo kraja.Župan je odgovoril, da bo stanje treba povrniti v prvotno, če je bil zasutobcestni jarek, ki ima svoj namen. Voda mora normalno odtekati. Če bougotovljeno, da po tem obcestnem jarku ni potrebe, obstaja možnost zasutja.Strokovne službe mestne uprave bodo skupaj s komunalno inšpektoricozadevo proučile.tem območju, ki so posledica vremenskih vplivov. Zaradi pritožbe okoljskemuinšpektoratu so prepričani, da se bo zadeva hitreje reševala, inšpektoratu paso zagotovili, da bo ob ugodnih vremenskih pogojih zadeva urejena v rokunekaj mesecev.Svetnik je dejal, da mlade družine sprašujejo, ali so v Mestni občiniMurska Sobota gradbene parcele za mlade družine, kot jih poznajo vdrugih občinah, kjer si prizadevajo, da bi čim več mladih strokovnjakovostalo doma. Zato so v teh občinah parcele po izjemno ugodnihcenah oddajali oziroma prodajali mladim družinam. Zanima ga, aline bi tudi naša občina začela razmišljati v to smer. Smiselno bi bilonajti zemljišča, urediti prostorskoureditvene akte in se dogovoriti zakriterije prodaje.Župan je odgovoril, da je bila pred kratkim javna dražba zemljišč v Krogu,kjer je nekaj več zemljišč, ki so v občinski lasti in so primerna za individualnogradnjo (tudi nekatere mlade družine so se zanimale za nakup tehparcel). Občina nima v lasti večjega kompleksa zemljišč, ki bi bile primerneza gradnjo za mlade družine. Tovrstne zadeve se urejajo s prostorskimi akti,zemljišča so več ali manj v zasebni lasti.Angela NOVAKje izpostavila neurejenost odlaganja odpadkovna ekoloških otokih. Velike težave imajov Zeleni ulici ob transformatorju, kjer je večzabojnikov, tja pa posamezniki z avtomobilivozijo smeti in jih, ko se zabojniki že napolnijo,odlagajo kar v individualne klasične posode. Odgovor mestneobčine pojasnjuje, da se na tem področju spreminja zakonodaja inda se bodo z novo zakonodajo te zadeve uredile.Jožef RECEKje dejal, da se je v letu 2009 Mestna občinaMurska Sobota lotila neobičajnega posega vnaravno okolje: v katastrski občini Kupšincise je namreč lotila zasutja individualnih parcel,ki so v naravi gozdne površine. Od posameznihlastnikov je pridobila soglasja, skupina lastnikov parcel se jetakrat obrnila tudi na KS Kupšinci, ki je pritožbo krajanov naslovilana mestno občino. O tem so bili opravljeni razgovori, kjer so skupajz občino dosegli dogovor oziroma sklenili sklep, da bo mestna občinato zadevo uredila. Pred kratkim so lastniki s strani Ministrstva zaokolje in prostor prejeli poziv, da morajo na lastne stroške odstranitigradbeni material (zemljo). V pozivu je navedeno, da morajo povzročiteljeprijaviti, če sami niso povzročitelji; v nasprotnem primeru jimsledi globa v znesku 500,00 EUR. Lastniki so se obrnili na krajevnoskupnost, zato sprašuje mestno upravo, zakaj ni upoštevala datuma,določenega s sklepom. Kdaj bo zadevo rešila?Direktor mestne uprave je odgovoril, da se je mestna občina zavezala dokonca leta 2009 urediti omenjeno območje v k. o. Kupšinci, da bi preprečilinadaljnje odmetavanje odpadkov in izravnali navoženo zemljo. Prav tako sostopili v stik z lastniki zemljišč, s katerimi je dogovorjeno, da pred posegomodstranijo drevine (zahteva nekaterih lastnikov). Sporazum jim je bil danv podpis, do odstranitve drevin pa žal ni prišlo zaradi visokih vodostajev na5 junij 2011 |

MESTNI SVETSaubermacher Komunala, d. o. o., Murska Sobota obvestila, da želimozmanjšanja frekvence odvozov odpadkov, saj po uvedbi rumene vreče črneposode niso polne. Družba Saubermacher Komunala, d. o. o., Murska Sobotaželi, da mestni svet s sklepom zniža subvencioniranje za občane na pribl.43 odstotkov, razliko pa bi namenili za rumene vreče. V tem primeru bi večmorali plačati občani. Mestna občina zaenkrat ostaja pri svojem deležu vvišini 45 odstotkov. Predlaga pa, da se naj zaradi manjše količine odpadkovv črnih posodah frekvenca odvoza črnih zabojnikov zmanjša. V zvezi s tembo mestni svet moral sprejeti poseben odlok kot tudi odlok o načinu izvajanjajavne gospodarske službe za obdelavo odpadkov.Jolanda PRELEC LAINŠČAKje dejala, da je sicer zadovoljna z ureditvijopokopališča v Murski Soboti, meni pa, dabi bilo treba še dodatno urediti prostor zaraztros pepela. To željo imajo predvsem občani,ki nimajo bližnjih sorodnikov ali so sepriselili. Poleg tega bi bilo dobro posaditi drevesa z velikim krošnjami,da bi dajala senco, in v senco postaviti klopi.Župan je odgovoril, da prostora za raztros pepela na pokopališču ni. Mestnauprava bo skupaj s Komunalo proučila podane predloge za zasaditev drevesin namestitev klopi na pokopališču.Angela Novak je dejala, da je na pobudo občanov potekalo srečanjeobčanov Mestne četrti Center, kjer je bil prisoten tudi župan. Občaniso županu hvaležni, da se je odzval na povabilo in da so mu lahko nasamem srečanju postavili konkretna vprašanja, na katera je župan tudipodal odgovore (gre za srečanje občanov predela med Gregorčičevoin Partizansko ulico v Murski Soboti).Župan se je zahvalil za pohvalo občanov te mestne četrti. Sestanek je bil koristentudi za mestno upravo, saj je na takšen način mestna občina seznanjenas konkretno problematiko.Mag. Nataša HORVATje naslovila prošnjo na vodstvo mestne občineter na Avtobusni promet, da se za starejšopopulacijo, ki živi v novem domu starejšihna Gregorčičevi ulici, uredi novo postajališčeza mestni avtobus, saj je najbližje postajališčešele na Lendavski ulici v Murski Soboti.Župan je odgovoril, da se bo mestna občina z Avtobusnim prometom poskušaladogovoriti za ureditev novega postajališča avtobusa Sobočanec, ki bi bilov bližini doma starejših na Gregorčičevi ulici.Svetnica je dejala, da je projekt rumene vreče po nekaterih informacijahuspešen in so občani z njim zadovoljni. Ker se financira izobčinskega proračuna, postavlja vprašanje, ali mogoče razmišljajo ozmanjšanju subvencije za odlaganje, s čimer bi pridobili sredstva zapilotski projekt. Nekatere občine bi naj že sprejele takšno možnost,zato je mnenja, da bi jo bilo dobro proučiti.Župan je odgovoril, da subvencijo krijejo iz občinskega proračuna v višini 45odstotkov cene deponiranja odpadkov. Mestna občina je pred časom družboSvetnica je izpostavila še problematiko uničevanja ambrozije: velikonjiv v okolici Murske Sobote je zapleveljenih z ambrozijo, ki je edennajhujših alergenov. Meni, da je sleherni lastnik odgovoren za takojšnjein sprotno uničevanje tega plevela. Največja količina je v poznempoletju in zgodnji jeseni. Druge evropske države, kot so Madžarska,Avstrija, Italija in Nemčija, imajo uvedene drastične kazni. Glede nato, da naša država teh zadev nima urejenih, sprašuje, ali jih je možnourediti z občinskim odlokom.Župan je odgovoril, da bodo strokovne službe proučile, ali obstaja zakonskapodlaga za sprejetje občinskega odloka, ki bi uredil probleme, ki ga povzročaširjenje ambrozije.Marija BAČIČje dejala, da smo pristopili k projektu »Mesto,prijazno invalidom«. Zanima jo, kako dalečje ta projekt in katere aktivnosti tečejo.Župan je odgovoril, da je bila za pripravo projektaustanovljena posebna delovna skupina. Akcijskinačrt je pripravljen, vendar ga morajo pregledati še strokovne službe mestneuprave, obravnaval pa ga bo tudi mestni svet na eni svojih naslednjih sej.Svetnica je postavila vprašanje v zvezi z odlokom o Zdravstvenemdomu (delitvena bilanca, sofinanciranje ostalih občin). Zanima jotudi, ali se je delovna skupina že sestala in kako daleč je s pripravoodloka.Župan je odgovoril, da je novi odlok o ustanovitvi Zdravstvenega domaMurska Sobota v osnutku pripravljen. Delovna skupina, v kateri so predstavnikiobčin, ki bodo ustanoviteljice zavoda, se še ni sestala.Andrej MEŠIČje dejal, da glede na županove predvolilneobljube prebivalci Gajeve ulice v Černelavcihsprašujejo, kaj se je postorilo za izboljšanjecestišča ter zmanjšanje prometa v njihovi ulici(znak, ki je postavljen pred ulico, spoštuje-| junij 20116

MESTNI SVETjo le redki; hitrost vozil je glede na ozkost ulice previsoka; srečevanjevozil je brez vožnje po bankinah nemogoče; to so le nekatera dejstva,ki onemogočajo normalno življenje v tej ulici). Prebivalci med drugimpredlagajo ureditev ulice v slepo, če ni denarja za rekonstrukcijo.Odgovor mestne uprave: V letošnjem proračunu je predvidena ureditevGajeve ulice v Černelavcih, in sicer dokončanje projekta in odkup zemljišč.Stanovalci želijo, da bi se navedena cesta zaprla za promet. V okviru projektase bo proučila možnost ureditve s pločnikom in kolesarsko stezo. V skloputega projekta je predvidena tudi ureditev javne razsvetljave.Svetnika je zanimalo nedokončano stanje na krožišču pri bencinskičrpalki OMV, predvsem zaradi nepopolnega prehoda za pešce priKava baru Trta. Zanima ga, kdaj bo krožišče urejeno, saj to mestopredstavlja veliko nevarnost za udeležence v prometu, še posebej zapešce in kolesarje.Odgovor mestne uprave: Projekt Krožišče Lendavska-Markišavska-Noršinskaše ni zaključen, ker se občina ni uspela dogovoriti o zemljišču z lastnikomzemljišča oziroma lastnikom gostinskega lokala Trta. Teče postopek razlastitve,zato je treba urediti vse predhodne postopke. Mestna občina se ponovnodogovarja z lastnikom, ki si je v ta namen najel odvetnika in naročil novecenitve. Občina se še dogovarja o višini odkupov. Če ne bo dosežen razumensporazum, bo zemljišče razlaščeno. Tako bi lahko to krožišče dokončali vnaslednjem letu.Ludvik ZELKOje podal je pobudo, da se v TIC-u zloženkam,ki ponazarjajo kolesarske poti, priložitudi zloženka s popisom športnih objektov(z vsemi naslovi in telefonskimi številkami) indrugimi športnimi ponudbami (npr. raftingpo Muri, teniška igrišča, bowling), ki bi jih lahko koristili obiskovalcimesta in sami občani. Vključijo se lahko različni ponudniki, tudi zoglasi. Predlaga, da strokovne službe mestne uprave to pripravijo.Župan je odgovoril, da je predlog za zloženko s športno ponudbo dobrodošel.Mestna uprava in Zavod za kulturo, turizem in šport bosta pripravila zloženko,ki se bo nahajala v TIC-u in bo služila tako občanom mestne občinekot tudi vsem obiskovalcem mestne občine.Svetnik je vprašal, kdaj bo Dom Partizan predan v upravljanjeZavodu za kulturo, turizem in šport. Med letom so nastale finančnetežave, saj vsi uporabniki svojih obveznosti do Doma Partizan neizpolnjujejo (čeprav vsi uporabniki dobivajo sredstva iz sofinanciranjaprogramov športa, in sicer za najemnine, materialne stroške instrokovne kadre). Dom Partizan je vpisan tudi kot kulturna dediščinain zahteva pravilen pristop k obravnavi.Župan je odgovoril, da Dom Partizan ni v občinski lasti. Športna zveza jeprenesla 80 odstotkov lastništva tega doma na Društvo za šport in rekreacijo.Meni, da bi naj društvo teh 80 odstotkov lastništva preneslo na mestno občino,ki bi potem ta objekt dala v upravljanje Zavodu za kulturo, turizem in šport.Do dogovora o prenosu še ni prišlo, je pa mestna občina pripravljena zadevourediti, saj je v preteklih letih iz občinskega proračuna vlagala v prizidek,asfaltiranja igrišča, zamenjavo ograje ipd.7 junij 2011 |

AKTUALNOVeleposlanica Kraljevine Norveškena obisku v Murski SobotiVida LukačV začetku meseca je Pomurje napovabilo Ustanove dr. Šiftarjevafundacija obiskala norveška veleposlanicav Sloveniji Guro KatharinaHelwig Vikor. Veleposlanica je v Vrtuspominov in tovarištva na Petanjcihv potrditev prijateljskih vezi, ki povezujejonaši dve državi in ki imajosvoje korenine tudi v težkih časihdruge svetovne vojne, zasadila trinorveške jelke, darilo KraljevineNorveške.Krajšega sprejema za visokogostjo so se poleg organizatorjevobiska udeležili tudi županaTišine in Murske Sobote, nekaterinekdanji slovenski veleposlanikiiz Pomurja ter predstavnikirazličnih ustanov, ki tesno sodelujejoz Ustanovo dr. Šiftarjevafundacija. Veleposlanica je nato vspremstvu predsednika Ustanovedr. Šiftarjeva fundacija ErnestaEbenšpangerja, organizatorjaobiska – nekdanjega veleposlanikaRepublike Slovenije MarjanaŠiftarja ter župana mestne občineAntona Štihca obiskala MurskoSoboto. Najprej si je z zanimanjemogledala Pokrajinsko inštudijsko knjižnico, kjer ji je direktorJože Vugrinec (na fotografiji)predstavil njeno delovanje inregionalni pomen ustanove. Šeposebej sta veleposlanico zanimalaobisk in seznanitev z delovanjemHiše Sadeži družbe, ki jebila ustanovljena tudi ob pomočinorveškega finančnega mehanizma(o tem obširneje poročamona strani 21). Ob koncu obiska,ki so ga organizatorji sklenili zobiskom evangeličanskega škofamag. Geza Erniše, je veleposlanicaizrazila navdušenje nad temkoncem Slovenije in povedala, daga bo z veseljem ponovno obiskala,še posebej pa si bo prizadevalapri sodelovanju v različnih projektih,ki jih sofinancira norveškifinančni mehanizem.Obisk po Sloveniji 47 županj in županoviz Češke sklenilo v Murski SobotiVida LukačV sodelovanju s predstavniki slovenskegaveleposlaništva v Pragije v maju Slovenijo obiskala številnadelegacija iz Republike Češke.Kar 47 županj in županov iz različnihčeških mest, ki so združeniv Zvezi za ohranitev kulturnedediščine, je v enotedenskemobisku po Sloveniji spoznavalolepote in dobrote naše domovine.Med drugim so obiskaliPiran, Postojno, Bled, Radovljicoin Ljubljano, kjer so jih prijaznoin gostoljubno sprejeli tamkajšnjižupani.Na pobudo dr. Hane Meierove,županje mesta Turnov (na slikidesno), ki je od leta 2005 partnerskopovezano z Mestno občinoMurska Sobota, so obiskzaključili v Pomurju, kjer so si polegMurske Sobote med drugimogledali Terme 3000, muzej lončarstvav Filovcih ter Plečnikovocerkev v Bogojini. Delegacijo jepozdravil župan Anton Štihec,ki je svojim češkim kolegicam inkolegom predstavil našo pokrajinoin mestno občino. Gostje soizrazili zadovoljstvo, da so obisksklenili prav v naših krajih, kjerso bili navdušeni nad bogatiminaravnimi danostmi ter gostoljubnostjotukajšnjih ljudi.| junij 20118

Člani poslanskega društvav PrekmurjuAKTUALNOAnita GaberČlani Društva poslancev 90 so 2.junija obiskali Prekmurje, med drugimpa so se ustavili tudi v MurskiSoboti. Društvo poslancev 90 je vSloveniji ustanovljeno od leta 2008.Po vzoru drugih držav se v društvusrečujejo bivši poslanci,posebnost slovenskega pa je, daso lahko člani društva tudi aktualniparlamentarci. Od vseh 495poslancev, kolikor jih je v svojizgodovini imela Slovenija, je vdruštvu včlanjenih 260. Našo regijoje v organizaciji bivšega poslancadr. Mitje Slavinca obiskalookrog dvajset bivših poslancev.Svoj obisk so v Prekmurju pričelina Otoku ljubezni v Ižakovcih,ustavili so se tudi pri županuMurske Sobote ter se odpravili šev Moravske Toplice in Bogojino.Namen Društva poslancev 90je politiko povezati s civilnodružbo.»Namen našega društva je ustvaritimost med levico in desnico,doseči strpen dialog in navsezadnjebiti predvsem most medcivilno družbo in politiko,« jepovedal predsednik društva prof.dr. Marko Pavliha.Ena od programskih točk društvaje tudi spoznavanje življenja, delain problematike po Sloveniji.Obiska Mestne občine MurskaSobota se je razveselil tudi županAnton Štihec, ki si obisk šteje včast.»To so vendar bivši poslanci, kiso v preteklih letih delovali v najvišjemdržavnem organu. Prav je,da tudi iz naših ust slišijo razmišljanjao razvoju občine in regije.Vsi so prav gotovo še vplivni inpoznajo ljudi na položajih. In čeimajo pravo sliko o naši pokrajini,lahko tudi pomagajo,« je oobisku bivših poslancev povedalAnton Štihec.Društvo je v počastitev obletnicesamostojnosti in prvih demokratičnihvolitev izdalo spominskopublikacijo s pregledom vseh petihvolitev v državni zbor, katereglavni urednik je Ivo Hvalica.»Gre sicer za skromen prispevekk razvoju slovenskega parlamentarizma,za kronološki zapis, kajvse se je dogajalo od leta 1990 dodanes. Pri čemer pa je treba poudariti,da se slovenska demokratičnasamostojna država ni rodilav letih 1990 in 1991, ampak jebilo kar nekaj storjenega že prej,«še pove Pavliha.Srečanje v Prekmurju je bilo žečetrto tovrstno srečanje. ČlaniDruštva poslancev 90 so namrečv prejšnjih letih obiskali Piran,Maribor in Novo Gorico.Varuhinja človekovih pravicposlovala v Murski SobotiAnita GaberVaruhinja človekovih pravic dr.Zdenka Čebašek Travnik je 11. majas sodelavci poslovala na Mestni občiniMurska Sobota. V treh skupinahso obravnavali kar 23 pobudnikov,največ vprašanj pa se je nanašalona socialno stisko ljudi.Obisk varuhinje človekovihpravic je del rednega poslovanjazunaj uradnega sedeža, kije namenjeno vsem tistim, ki ssvojimi težavami ne morejo pritiv Ljubljano. Najprej je ČebašekTravnikova opravila pogovors podžupanom mestne občineJožetom Casarjem ter si tako pridobilainformacije o delovanjuobčine. Zatem je skoraj pet urnamenila številnim primerom.Večinoma so se pobude in vprašanjananašali na področje okoljain prostora, dela in sociale. Priokolju so pobudniki želeli, da najv njihovem imenu varuhinja pripristojnih institucijah povprašao gradnji nasipov ob Muri inmorebitnih posledicah za okoljeter o prostorskem načrtu Mestneobčine Murska Sobota, ki je ženekaj časa v pripravi.»Nekateri občani mestne občinečakajo na nov občinski prostorskinačrt že okrog osem let. S svojimisodelavci bomo poskušali ugotoviti,kje je nastal zastoj,« povevaruhinja človekovih pravic dr.Zdenka Čebašek Travnik.Kar nekaj pobudnikov se je napredstavnike urada varuha človekovihpravic obrnilo z vprašanjiiz sodnih postopkov, bodisi zaradidolgotrajnosti postopkov bodisizaradi neupravičenega plačilastroškov sodišča in podobnih razlogov.Še vedno pa se ljudje našepokrajine v največji meri ubadajos socialno stisko, kajti mnogi sospraševali predvsem o tem, kakobi prišli do minimalnega rednegaprihodka. Socialna stiska je rezultatodpuščanj in propadov številnihpodjetij, zato je bilo velikovprašanj glede stečajev določenihpodjetij in novih, ki naj ne bi zaposlovalapo predpisih.Sodelavci v uradu bodo raziskališe delovanje različnih organovv primeru nasilja v družini.Preverjali bodo tudi zaposljivostinvalidnih oseb v javnihustanovah.Sicer pa je Čebašek Travnikovana koncu pohvalila delo murskosoboškeobčine in izrazilazadovoljstvo ob tako obsežnemsodelovanju občine z različnimiorganizacijami.9 junij 2011 |

AKTUALNODruštvo prijateljev Soboteželi »biti zraven«Geza GrabarNa konstruktivnem srečanju z županomAntonom Štihcem so potrdili, daimajo vrsto dobronamernih priporočilter da želijo vzpostaviti dialog med»izvršilno oblastjo« v mestu in tukajživečimi, torej Sobočani.Že občudovanja vredno kljubovanje,da bi njihovi številni predlogi– v glavnem se nanašajo napodročje urbanizma oz. komunalneureditve mesta, prišli dopredstavnikov lokalne skupnosti,v prvi vrsti do župana, kaže naposlanstvo od leta 2006 delujočegadruštva. Ker odgovorov naštevilna zastavljena vprašanja, kise nanašajo na mesto MurskaSobota in jih je obravnavalupravni odbor društva, niso dobiliv celoti, so se sestali s prvimmožem mestne občine.Znano je, da so na srečanju z županomin njegovo ekipo izpostavilitroje tematskih področij: gospodarskirazvoj mestne občinekot celote, urbanizacijo ter podobooziroma urejenost mesta.Pri urejenosti mesta imajo velikopriporočil in nanjo tudi precejpripomb, ker naj bi se mesto kotnesojeno regijsko središče že večkot štiri desetletja razvijalo brezuradno izdelanega in potrjenegaurbanističnega načrta, saj jebil ta nazadnje sprejet daljnegaleta 1967. Med glavnimi vzroki,da kljub številnim poskusom ševedno ni sprejet novi, so vzrokičasovne narave ter tudi (ne)delovanjepristojnih ministrstev. Kotso dejali člani upravnega odboradruštva, ki jih vodi predsednikArpad Norčič, njihovi člani paso med drugim tudi KolomanCigüt, Ernest Ebenšpanger,Ernest Bransberger, JanezLanščak, Jože Brunec, ViktorVild in še nekateri drugi, želijopri urbanističnem urejanju mestas svojimi predlogi, mnenji inpriporočili »biti zraven«, nikakorpa nočejo nikogar ovirati.V društvu ocenjujejo, da je podobamesta v osrednjem delu ternekaterih ulicah in naseljih dokajzadovoljiva, motijo pa jih opuščenilokali in nepozidane parcele.Videz nekaterih ulic in naselijpa je zanemarjen in prepuščenstihiji ter je odvisen od pripravljenostiin zmožnosti lastnikovza urejanje.Med izpostavljenimi področji jebilo nakazanih tudi nekaj konkretnihvprašanj: kakšna so prizadevanjaza zidavo v severnemdelu mesta (prostor nekdanjemesne industrije), kakšne težavese pojavljajo pri predvidenigradnji nove avtobusne postaje(sami predlagajo njeno združitevz železniško postajo oziromaprenos avtobusne na drugo strantirov, na Industrijsko ulico), kakšnasta program in časovni okvirza sanacijo živilske tržnice, kakobo rešena vodooskrba v mestu,enako kanalizacija za odvod fekalnihin meteornih vod, gradnjaobrtno-industrijske cone, opozorilipa so tudi na vlogo mestneobčine pri obravnavanju delovanjatekstilnega podjetja Mura.»Pri razglabljanju, kako dosečiželene cilje za ureditev mesta,nam lahko pomagajo tudi izkušnjenekaterih urejenih mest,trgov in naselij v Sloveniji, vsekakorpa tudi izkušnje domačihstrokovnjakov in drugih občanov,ki imajo smisel za estetikoin izboljšanje podobe okolja, vkaterem živimo,« je le ena odmisli o predlogih za urejanje bivalnegaokolja s poudarkom zalepši videz mesta Murska Sobota.Na vprašanje, zakaj so povabiližupana, so odgovorili, da so prepričani,da je od njegovega načelnegaprizadevanja odvisna realizacijazastavljenega programa,zato mora skrb za mesto segatiod župana do slehernega občana.V društvu, kjer pričakujejo, da sebo po tem srečanju sprožil plazrazličnih pobud, že eno leto pričakujejo,da bo na ravni mestneobčine začela delovati komisijaza urejanje mesta, v katero so kotpredstavnika društva imenovaliIva Gerenčerja.Sicer se lahko o delu društva,načrtih, akcijah in dobronamernihpriporočilih seznanite tudina njihovi spletni strani mojasobota.com.| junij 201112

Najbolj jezičen Mobivseh časov!MOBITEL, d.d., Vilharjeva 23, 1537 Ljubljana | FUTURA DDBBONUS€20NokiaC1-0155 €Moj Mobi s SIM-kartico* V času akcijske ponudbe, se ob polnitvi Mobiračuna v enkratnih določenih vrednostih, na polnjeno Mobištevilko naloži ustrezna brezplačna količina SMS-sporočil,ne glede na izbrani način polnitve: pri polnitvi v višini 10 EUR - 50 brezplačnih SMS-sporočil, pri polnitvi v višini 20 EUR - 100 brezplačnih SMS-sporočil, pri polnitvi venkratni višini 40 EUR - 200 brezplačnih SMS-sporočil. Veljavnost brezplačnih SMS-ov je 30 dni od dneva polnitve, s katero ste jih pridobili. Po preteku tega obdobjaneporabljena količina nepovratno zapade. Pri več zaporednih polnitvah v izbranih zneskih se količina sporočil sešteje, za skupno količino pa velja datum veljavnostizadnje polnitve, s katero ste pridobili brezplačna SMS-sporočila. Pošiljanje SMS-sporočil nad brezplačno količino se zaračunava v skladu z veljavnim cenikom za aktivnitarifni paket Mobištevilke. Brezplačna količina SMS-sporočil velja za pošiljanje sporočil iz Mobitelovega omrežja. Ponudba velja od 23. 05. do vključno 31. 08. 2011.Bonus 20 EUR velja za Mobipaket Nokio C1-01 (dobroimetje je naloženo na Mobiračunu). Ponudba velja do odprodaje zalog. Cene vključujejo DDV. Slike so simbolične.Družba Mobitel si pridržuje pravico do spremembe cen in pogojev. Več na www.mobitel.si

AKTUALNO20 let družbeSaubermacher-KomunalaGeza GrabarV okviru praznovanja jubileja je bilana parkirišču Maximusa predstavitevdelovanja vozil in komunalneopreme omenjenega podjetja odzačetkov do danes.Obiskovalci so si lahko ogledalitudi taka komunalna vozila, kijih pri zbiranju različnih vrst odpadkovpri nas še ni oziroma jihbomo lahko na naših cestah srečališele v naslednjih letih. Ob razstavivozil in opreme pa so organizatorjiodlično poskrbeli tudi za najmlajše,ki so se lahko fotografirali priali v razstavljenih smetarskih vozilihali z lisjačkom Sigijem, nato pacelo brezplačno prejeli spominskofotografijo.Iz doslej bogate in uspešne zgodovinepodjetja SaubermacherSlovenija – matično podjetje imasedež v Gradcu v Avstriji, je razvidno,da začetki v naši državi segajov leto 1990, ko so v okvirupilotskega projekta v Lenartu nanoge postavljali dejavnost organiziranegazbiranja odpadkov tudiv severovzhodni Sloveniji. Medtistimi, ki je najbolj zaslužen, daje ta dejavnost v našem okolju zaživela,je bil Rudolf Horvat, ki jeprvi začel pogovore s tem avstrijskimpartnerjem.Aprila leta 1991 je bilo v MurskiSoboti ustanovljeno podjetjeSaubermacher-Komunala, ki jev avstrijsko-slovenski lasti in jerezultat javno-zasebnega partnerstva.To podjetje s sedežem vMurski Soboti se je hitro razvijalo,saj je bila paleta njihovih storiteviz leta v leto širša, enako tudi obsegorganiziranega odvoza komunalnihodpadkov, ki se je že leta1993 razširil na celotno območjetakratne velike občine oziromaUpravne enote Murska Sobota.Družba Saubermacher-Komunalaob mešanih odpadkih že od leta1994 zbira tudi posebne, nevarnein kosovne odpadke; leto zatemsi je pridobila certifikat sistemavodenja kakovosti ISO 9001, leta1998 certifikat sistema ravnanja zokoljem ISO 14001 ter leta 2001še certifikat sistema varnosti inzdravja pri delu OHSAS 18001 incertifikat družbene odgovornostipodjetja SA 8000. Na področjuzbiranja in ravnanja z odpadkije družba prejela vrsto najvišjihdržavnih priznanj. Kot pravijo,priznanja odsevajo pozitivno indobro sodelovanje med družbamiv koncernu Saubermacher, narekujejoskupen nadaljnji razvoj inodgovorno rast, in kar je najpomembnejše– zadovoljstvo strank.Od leta 2002 v Murski Sobotiupravljajo s prvim zbirnim centromza ločeno zbiranje frakcij,od leta 2006 pa zbirajo nevarne inposebne odpadke iz industrije inobrti s širšega območja Slovenije.Leto zatem so začeli z zbiranjemplastenk iz gospodinjstev po sistemuod vrat do vrat, danes pa sota način v več pomurskih občinahnadgradili z zbiranjem embalažnihmaterialov. Od leta 2007za poučevanje mladih o ločenemzbiranju odpadkov razpisujejorazlične natečaje. Leta 2009 se jepodjetje preselilo v nove prostorena Noršinski ulici.Danes podjetje Saubermacher-Komunala, ki je le eno od sedmihv okviru družbe SaubermacherSlovenija in koncesijsko odpadkezbira v dvanajstih prekmurskihobčinah, zaposluje 41 ljudi. V njenemslovenskem sistemu oziromasedmih družbah jih je zaposlenihokrog 360.Sejem nevladnihorganizacij PomurjaSmiljan KuharTudi letos so se v mestnem parkupredstavile nevladne organizacijePomurja, sejem pa je pripravilaLokalna razvojna fundacija zaPomurje.Sejem nevladnih organizacijPomurja omogoča predstavitevaktivnosti in projektov, nekateripa ga izkoristijo celo za prodajosvojih izdelkov. Tovrsten dogodekorganizacije s pridom izkoriščajoza lastno promocijo, ob tempa si izmenjujejo dragocene izkušnjez drugimi organizacijami.| junij 201114

Onesnaževanjemestnega parkaAKTUALNOV prejšnji številki Soboških novinsmo pisali o akciji osveščanja in bojaproti vandalizmu v mestnem parku,ki jo je izvedla mestna uprava 22.maja ob dnevu Zemlje. Poudarekakcije je bila na vandalizmu, ki smomu bili priča v zadnjem času.Vsako leto v maju smo na dan,ko se na Slovenski ulici odvijatradicionalna prireditev s plesomulične četvorke, soočenis popivanjem mladine v mestnemparku. Posledice popivanjaoziroma zlorabe alkoholaso vidne naslednje jutro.Kljub nadzoru občinskih redarjevter policistov mladim nimoč preprečiti popivanja, sajZakon o omejevanju porabe alkoholane prepoveduje uživanjaalkohola, temveč samo njegovoposredovanje mladoletnimosebam.Posledica popivanja mladih intudi mladih po srcu v mestnemparku je predvsem onesnaževanjeokolja. Že v petek zvečer terv soboto zjutraj smo bili pričakupom plastičnih kozarcev, plastenkin plastične embalaže, kiso jih pospravili marljivi delavciJavnega podjetja Komunala, d.o. o. Na srečo, če smemo takoreči, sledi vandalizma na urbaniopremi nismo zasledili.Želja mestne uprave je, da biohranili pljuča mesta MurskaSobota – mestni park – v vsejnjegovi lepoti ter da bi ga občaniuporabljali glede na njegovprvoten namen. A tovrstnoonesnaževanje kazi videz parka,povzroča stroške lokalni skupnostiter kaže na to, da je trebapri osveščanju mladine o odnosudo okolja še marsikaj storiti.Vaša mestna upravaVoda za evropohodiz Murske SoboteGeza GrabarV mednarodnem letu gozdov jeZveza gozdarskih društev Slovenijeskupaj s partnerji – javnima podjetjemaVodovod Murska Sobotain Komunala Murska Sobota terKomisijo za evropske pešpotiSlovenije, pripravila prireditev s slovesnimzajemom vode iz vodnjakaoziroma omrežja javnega vodovodana dvorišču Komunale.To je le eno od simboličnihdejanj, ki jih bodo različne organizacijes področja turizma,planinstva in gozdarstva narazličnih lokacijah opravljaleskozi vso leto, potem pa bodovode 1. oktobra na geometričnemsredišču Slovenije v Vačahpri Litiji zlili v eno posodo,15. oktobra pa bodo v španskiGrenadi potem še vode iz vsehevropskih držav zlili v skupnivodnjak.Namen vseh teh akcij je opozoritiin osvestiti vse, kakopomembna je voda za življenjein koliko je vredna čista pitnavoda ter zakaj moramo skrbetitako za obstoječe kakor potencialnevodne vire in z različniminepremišljenimi posegi ne smemoogrožati pestrosti habitatov,pod katerimi se nahajajo vodniviri.Kot je povedal Jože Prah, predsednikslovenske komisije zaevropske pešpoti, so poti poStari celini razpredene v skupnidolžini okrog 60 tisoč kilometrov,od tega jih tisoč kilometrovz oznakama E6 in E7 potekatudi na ozemlju Slovenije.V evropohod se je Slovenija ssvojimi sedmimi etapami naevropski poti E7 vključila med28. majem in 4. junijem.Ob simboličnem zajetju vodeiz murskosoboškega javnegavodovoda je o pomenu vodekot temeljne naravne dobrineza življenje spregovorili BoštjanZver iz družbe Vodovod. Kot jedejal, njihovo podjetje v okvirujavnega vodovodnega sistema vMestni občini Murska Sobotater občinah Puconci, MoravskeToplice in Cankova oskrbujeokrog 30 tisoč prebivalcev,vodo pa zajemajo iz treh vodnihvirov. Vsako leto je iz omenjenihvirov načrpajo 2,5 milijonakubičnih metrov.Kot je še dejal, o vodi iz Murevse pogosteje govorimo v kontekstunjenega izkoriščanja zahidroenergetske namene, pozabljamopa, kako bomo od njev prihodnje odvisni z vidikazagotavljanja pitne vode. Kartrije vodni viri od načrtovanihštirih, iz katerih se bo oskrbovalnačrtovani sistem B pomurskegavodovoda, se namreč nahajajov poplavnem gozdu ob Muri.15 junij 2011 |

AKTUALNOEtnološki dnevi in regionalna kulinarikana Biotehniški šoli RakičanGeza GrabarNa Biotehniški šoli Rakičan, ki poslanstvoizobraževanja v kmetijstvuopravlja že več kot 70 let, so ponovnopripravili odmevno prireditev spoudarkom na etnologiji in kulinariki.Prireditev s predstavitvijo čez250 drobnih predmetov je potekalav okviru izobraževalnih programovza odrasle »Razgibajmopodeželje. Sovpadala je tudi znacionalnim tednom vseživljenjskegaučenja. Obiskovalci so sena razstavi lahko prepričali, kakomalo je potrebno za domiselnoprepletanje starega in novega,sodobnega in tradicionalnega.Zato je bil dogodek vzorčni primeruspešnega poskusa v sedanjičas in prostor postaviti stvari inpredmete iz preteklosti ter jimdodati pridih sedanjosti.Razstava je bila vsebinsko razdeljenana dva dela: v prostorihšole so razstavili stare predmetein nove izdelke iz naravnih materialov,v okviru turistične tržnicepred šolo pa so predstaviliponudnike izdelkov domačih inumetnostnih obrti ter same regionalnekulinarike.Ob pogledu na razstavljene inodlično ohranjene stare jedilnein kuhinjske pribore, krožnike,sklede, posode in embalažo iz območjaobeh bregov Mure se jemarsikomu spomin vrnil na čase,ko so te predmete v vsakdanjemživljenju še uporabljali; številninovi izdelki iz slame, šibja, lesain železa pa so kot vez preteklostiin sedanjosti na nevsiljiv načindopolnjevali zbirko. Pri pripravirazstave so sodelovali tako dijakišole, njihovi učitelji in zaposlenikakor zunanji sodelavci. Zelo dobroso se odzvala tudi okoliškaturistična in druga društva.| junij 201116

Osnovnošolciv šolo s »Peškim busom«AKTUALNOSmiljan KuharV telovadnici Osnovne šole Bakovcije v sredini maja potekala zaključnaprireditev projekta »Od mladosti dostarosti – varni v prometu«.Ta projekt poteka v okviru mednarodnegaprojekta prostovoljcev»Vamos«. Letošnja tema projektaje »Peški bus«, v njem pa sodelujejoosnovne šole iz MurskeSobote, Bakovcev in Kroga. Nazaključni prireditvi so otroci izvsake osnovne šole predstavilisvoj projekt in med drugim povedali:»Peški bus je zelo dobrastvar, saj se s sošolkami in sošolcizberemo in se skupaj peš odpravimoproti šoli. Med potjo sepogovarjamo o stvareh, ki so senam v preteklih dneh zgodile, alio tem, kaj nas čaka v šoli.«Omenjeni projekt se izvaja napobudo Sveta za preventivoin vzgojo v cestnem prometuMestne občine Murska Sobotain v sodelovanju s Centrom zazdravje in razvoj. Namen projektaje prispevati k drugačnim, boljzdravim in varnejšim potovalnimnavadam otrok in njihovih staršev,ob tem pa je prisotna tudiželja po izboljšanju prometnevarnosti v pomurskem okolju.Kaj veš o prometu?Štirje kolesarji brez napakGeza GrabarPoznavanje cestnoprometnih predpisovje eden temeljev varne udeležbev cestnem prometu.Ker so kolesarji in motoristi enanajbolj ranljivih skupin, vsakoleto med mladimi na različnihravneh potekajo številna tekmovanja.Tista pod naslovom»Kaj veš o prometu« so najboljrazširjena.Svet za preventivo in vzgojo v cestnemprometu pri Mestni občiniMurska Sobota, Združenje šoferjevin avtomehanikov MurskaSobota ter Avto moto društvoŠtefan Kovač so bili po predhodnihobčinskih tekmovanjih priOŠ III tudi letos gostitelji tekmovanjaza območje upravneenote Murska Sobota.V teoriji, spretnostni vožnji napoligonu ter praktični na cestioziroma v javnem prometu je nastopilo42 tekmovalcev iz devetihosnovnih in ene srednje šole.Med kolesarji je zmagalMitja Kuhar pred NejcemHubrom, oba iz OŠ Grad, terNikom Bojnecem in KevinomPoredošem, oba iz OŠ IIIMurska Sobota. Ker so vsi vsenaloge opravili brez kazenskihtočk, so o zmagovalcu odločaliv naknadnem testiranju.Med vozniki s skuterji je zmagalMiha Pušenjak pred AndijemVukom in Dejanom Smodišem(vsi Srednja ekonomska šolaMurska Sobota).Najboljši so se uvrstili v finaledržavnega tekmovanja, ki bo naOŠ Sostro v Ljubljani.17 junij 2011 |

AKTUALNOPrometna kačav vrtcu Ringa raja v Murski SobotiMojca Makovec HaložanIgra »Prometna kača« je zanimiva inzabavna dejavnost, ki z igro spodbujaotroke in njihove starše, da zapot v šolo ali vrtec in nazaj domovuporabijo okolju prijazno, varno inzdravo obliko potovanja.Veliko otrok in njihovih starševse pogosto znajde v začaranemkrogu, v okviru katerega se uporabaavtomobilov neprestano povečuje.Pri tem nastaja vse večnevarnih prometnih situacij,kar pri starših povzroča povečanobčutek ogroženosti otrok.Neposreden rezultat tega je, dastarši vozijo svoje otroke v šolo invrtec z avtomobilom, kar povzročiše več motoriziranega prometav neposredni bližini teh ustanov.Posredno se še dodatno povečataobčutek ogroženosti in dejanskaogroženost otrok.Igra »Prometna kača« spodbujašolo, vrtce, otroke in starše, daprekinejo ta začarani krog, sajspodbuja pešačenje in kolesarjenjetistih, ki živijo v neposrednibližini šole ali vrtca. Tiste, ki sobolj oddaljeni od šole ali vrtca,igra spodbuja k uporabi javnihprevozov ter k prevozu več otrokz enim avtomobilom (skupinskavožnja). Otroci, ki pogosteje pešačijoin kolesarijo, si izboljšujejosvoje motorične sposobnostiter hitreje izpopolnjujejo svojeveščine, ki so povezane z obnašanjemv prometu (pridobijo sipotrebne izkušnje v prometu). Spridobljenimi izkušnjami v prometupostanejo samostojnejši,samozavestnejši in previdnejši tersi izoblikujejo tudi pomembnoveščino predvidevanja o tem,kako se v prometu obnašajo drugiudeleženci. Dodatno s hojo oz.kolesarjenjem zagotovimo priporočenokoličino gibanja otrok intudi odraslih (starši, stari staršiidr.), s tem pa zmanjšamo prometz avtomobili ter parkirnozmedo v okolici šol in vrtcev.Igro pod geslom »Varno in okoljuprijazno v šolo« so v vrtcuprvotno izvajali med 11. in 15.oktobrom 2010, in sicer v sklopuprojekta »Active Access« podvodstvom Centra za zdravje inrazvoj Murska Sobota, kateregaosnovni namen je spodbujanjeuporabe kolesa in pešačenja navsakodnevnih kratkih poteh.Med te kratke poti spada tudipot otrok in njihovih staršev všolo ali vrtec. Zaradi uspešnihrezultatov so igro v vrtcu v letu2011 samostojno ponovili.Evalvacija vprašalnikov, ki so jihstarši oddali po igri, je pokazalaspodbudne rezultate. Pred igro jeotroke pripeljalo z avtomobilomin parkiralo na parkirišču predvrtcem 55 odstotkov staršev. Poigri je bil ta odstotek bistvenonižji, in sicer 38 odstotkov. S temse je povečalo tudi število otrok,ki so prišli peš in s kolesom.Seveda nas je tudi zanimalo,kaj so razlogi, da starši pripeljejootroka z avtomobilom.Navajamo najpomembnejše tri:razdalja do vrtca je prevelika zapešačenje oz. kolesarjenje, potpeš ali s kolesom vzame preveččasa, otroka pripeljemo le v primeruslabega vremena.Rezultati sodelovanja v igri sovsekakor zelo spodbudni in kažejona pozitiven razvoj pri uporabikolesa in pešačenja. Navajamonekaj komentarjev staršev pozaključku igre. Pred vrtcem semse izognil gneči; pozitivno, kerotroka navajamo na samostojnopot, ko bo hodil v šolo; imamododaten čas za pogovor z otrokomin kljub pešačenju ne zamudimov službo, kar nas je zelopresenetilo.Način prihoda otrok v šolo oz.vrtec je v veliki meri odvisen odstaršev, zato so toliko bolj spodbudnikomentarji staršev, ki nakazujejona pozitivne izkušnjepo tem, ko so spremenili načinprihoda v vrtec. Ob zaključkuigre smo otroke nagradili s kolesipoganjači.Naj se ob tej priložnosti še enkratzahvalimo ravnateljiciVrtcev Murska Sobota BernadkiMarič, ker je prepoznala koristigre »Prometna kača«. Zahvalagre tudi mentorici Danici Žekšv vrtcu Ringa raja in vsem vzgojiteljicam,ki so s pozitivnimvzorom in domiselno dnevnomotivacijo spodbujale otroke instarše k sodelovanju. Hvala vam!| junij 201118

Dejavnostiv Dvorcu RakičanAKTUALNOV današnji sodobni družbi se zelopogosto srečujemo s težavami, kiso povezane z našim vsakdanjimživljenjem. Ni vzpostavljenega ravnovesjamed razumom, srčnostjoin znanostjo.Vse tri kategorije pa so zelo pomembneza današnje življenje.Vrednote kot so poklic, delo,notranje bogastvo na eni straniin vrednote družine, otroka, mladostnika,zakonca, ostarelega inčloveka srčnega bogastva na drugistrani ustvarja stabilno in zdravodružbo.Danes vse prepogosto slišimotarnanje mladih na eni strani,da jih družba ne sprejema in starejšihna drugi strani, da so v tejdružbi odveč in nezaželeni. Vseje odvisno od posameznika, kakose vključuje v to našo družbo. Pritem vključevanju pa mu lahkotudi mi vsi pomagamo. Nihče nesme samo jemati, mora znati tudidajati: prijazen nasmeh, pogled,lepo, prijazno besedo, pomoč vgmotni ali duševni stiski. Velikogovorimo o medsebojnem razumevanju,pomoči, predvsem pao ljubezni. Prava ljubezen je vrednota,ki sprejema vsakega človekanaj bo zdrav ali bolan, mlad alistar, vitek ali debel, bistre glaveali duševno prizadet, odvisen odalkohola in drog ali ozdravljen odvseh odvisnosti.Čas je, da začnemo temeljito ingloboko razmišljati o tem, kakonaj naravnamo svoje življenje inbivanje, da bo čim bolj prijaznonaravi in okolju in s tem tudinam samim. Zato se bomo skupajzbrali in zato bomo skupajgradili na razumu in znanju, navrednotah s katerimi živimo danesin bomo živeli tudi jutri. Vseto in še več pa si lahko skupaj zvami delimo na raznih mednarodnihposvetih, izobraževanjih,usposabljanjih in še posebej napoletnih grajskih taborih, mednarodnihtaborih ter aktivnostih,ki so povezane z najmlajšimi, sočnimpoletjem in prostim časom.Vljudno vabljeni v DvorecRakičan kjer bomo v mesecu junijuod 14. do 18. junija izvajalizaposlitvene dneve v sklopu projektaRegionalnega sklada delaza Pomurje. Še posebej ste vsi vabljenina zadnji dan zaposlitvenihdni, to je v soboto 18. junija, ko sev samem dvorcu predstavi tržnica.Vabimo vas naTRŽNICO DOMAČIH IZDELKOVki bo potekala v soboto,18.6.2011 ob 9. uri v Dvorcu RakičanIzdelki ročne obrti:- Izdelki iz slame- Izdelki iz gline- Izdelki iz zelišč- Vezeni prtički- Gobelini- Verižice iz fimo maseRazstavljeni bodo:Prehrambeni izdelki- Kruh- Bučno olje- Mlečni izdelki- Med- Domače testenine- Vložena zelenjava- Mesni izdelki- Praline z zelišči- Prekmurska gibanica- Domače pecivo- Domače žgane pijače- Domače marmeladeV primeru slabega vremena bo tržnica preložena.O datumu vas bomo pravočasno obvestili.POLETNE TABORE PO GRAJSKOv času od 4.7. do 26.8.2011ENOTEDENSKI TABORFontana od 30.7. do 6.8.2011 inPro Natura od 3.7. do 10.7.2011OSTALE AKTUALNE AKTIVNOSTI(družinski center za osebnostni razvoj)ostale aktualne aktivnosti in izobraževanjater usposabljanjaV jeseni pa ne pozabite:pri nas se lahko izobražujete REDNO na dislociranienoti FKBV v Rakičanu – smer MARP-management vagroživilstvu in razvoj podeželja; IZREDNO – OSMorganizator socialne mreže, LOGISTIKA – logističnoinženirstvo in ekonomist kot študij na daljavo izvajalcazavoda IRC; ter ostala izobraževanja in usposabljanjaRegionalni sklad delaza PomurjeSKLAD DELAPREKMURJERSD ZA POMURJE, 9000 Murska SobotaT: 059-932-921, G: 031-202-621E: natasa.zakojc@rsdp.si, www.rsdp.siRIS DVOREC RAKIČAN Lendavska 28Rakičan 9000 Murska Sobota, T: 02 535 18 96F: 02 535 18 97, E: info@ris-dr.si, www.ris-dr.si19 junij 2011 |

AKTUALNOPomen fizične aktivnostiv Domu starejših RakičanGeza GrabarV našem najstarejšem javnem zavodu,namenjenemu domski oskrbistarejših, že vrsto let posvečajo velikopozornosti tudi fizični aktivnostistanovalcev.Samo v Rakičanu jih je čez 280,če pa k temu prištejemo še enotiv Murski Soboti in Rogašovcih,jih je blizu 350. Med najpomembnejšein najpreprostejšefizične aktivnosti starejših nedvomnosodi hoja. V okviru nacionalnegaprojekta »S hojo do boljšegapočutja« so v sodelovanju zZavodom za zdravstveno varstvoMurska Sobota tudi letos pripravilimaraton mladih po srcu.Stanovalcem so bile na voljorazlične poti, med šestimi paje najdaljša za najbolj vitalnemerila 590 metrov. Maratona,prilagojene oblike aktivnosti poprogramu CINDI, se je udeležilokar 86 starejših. Zaposlenimv domu so pri izvedbi projekta,ki je vključeval meritve parametrovvitalnih funkcij pred inpo prehojeni razdalji, pomagalidijaki Srednje zdravstvene šoleter članice Društva upokojencevMurska Sobota.Murskosoboški Klub bolnikov po možganski kapigostitelj klubov z GorenjskegaAntun NovakKlub bolnikov po možganski kapiMurska Sobota je bil 13. maja gostiteljsrečanja članov Kluba CVB Bled,Kluba CVB Kranj in Kluba CVB Tržič,ki še s štirinajstimi klubi delujejov Združenju bolnikov s cerebrovaskularnoboleznijo Slovenije, ki imasedež v Ljubljani.Klubi med drugimi dejavnostmiprirejajo izlete oziroma obiskepod naslovom »Klub klubu«.Tako so gorenjski klubi pripraviliobisk kluba v Murski Soboti inse s 50 člani podali na pot, ki sojo poimenovali »Najstarejši obiskalnajmlajšega«. Pobudnik tegadogodka je bil Peter Kunc, predsednikKluba CVB Bled in prvi,zdaj častni predsednik Združenjabolnikov CVB Slovenije.Srečanje se je začelo v dvorcu vMurski Soboti, kjer so bolnike zGorenjskega ob kavi in prigrizkupričakali člani murskosoboškegakluba. Po krajšem oddihu so siudeleženci ogledali Pokrajinskimuzej Murska Sobota, zatempa se odpravili na potepanje poGoričkem, saj nekateri člani otem kotičku Slovenije še nisoslišali. Ta del srečanja je vsebovalpanoramsko vožnjo z avtobusomskozi zahodni del Prekmurja dogradu pri Gradu, po ogledu največjegagradu v Sloveniji pa sopot nadaljevali do Zelkove domačijev Pečarovcih. Po kosiluje sledil počitek s klepetom inmedsebojnim druženjem vse do18. ure, ko so se gosti odpravilinazaj na Gorenjsko. Srečanje sopopestrili, razen častnega in aktualnegapredsednika Združenjabolnikov CVB Slovenije MilanaČučka, prim. Ruža Ačimovič- Janežič, dr. med., in ZlatkaBabšek, urednica glasila združenjaKapnik.Klub bolnikov po možganskikapi (Klub CVB) Murska Sobotadeluje od leta 2008. Srečanječlanov je vsak prvi ponedeljekv mesecu (razen julija in avgusta)ob 16. uri v Domu starejšihobčanov v Rakičanu. Prirejajotudi strokovna predavanja, obdnevu možganov 10. maja so vSPAR-u postavili stojnico, kjersta patronažni medicinski sestriRenata Gorjan in Anja Horvatiz ZD Murska Sobota opravljalimeritve krvnega tlaka. Trenutnoza člane urejajo tudi fizioterapijo.Predsednik kluba je ZdenkoRajnar (tel. številka: 040 39 5776).| junij 201120

Ambasadorka Kraljevine Norveškeobiskala Hišo Sadeži družbePoudaril je pomen prostovoljstvaza razvoj lokalne skupnosti in načrt,da občina vzpostavi institutnagrade za najzaslužnejše prostovoljcein prostovoljsko delo. TaAKTUALNOBarbara Goričannamera bo nedvomno prispevalak promociji vrednot prostovoljskegadela in medgeneracijskegasodelovanja v Murski Soboti.Foto: Bine FrasV nedeljo, 5. junija, je Hišo Sadežidružbe obiskala Nj. Eksc. ambasadorkaKraljevine Norveške GuroKatharina Helwig Vikør. Projekt HišaSadeži družbe, ki ga v Murski Sobotiizvaja Slovenska filantropija skupajs partnerji, je sofinanciral Norveškifinančni mehanizem.Ambasadorka si je ogledala prostoreustanove, kjer potekajo različnemedgeneracijske aktivnosti in delavnice.Predstavili smo ji prostovoljskedejavnosti, ki se odvijajov našem skupnostnem centru, injo seznanili z medgeneracijskimprogramom. Vlogo, ki jo je že injo še bo pri razvoju skupnostnegacentra odigrala Mestna občinaMurska Sobota, je ambasadorkipredstavil župan Anton Štihec.MEDGENERACIJSKE DELAVNICEHIŠE SADEŽI DRUŽBE MESEC JUNIJSreda, 1.6.2011ob 14.00 uri RAČUNALNIŠKA DELAVNICA, 2. skupina (B. Fartek), OŠ I M.Sobotaob 17.00 uri Skupina za samopomoč – odprto srečanje (AA M. Sobota)Ponedeljek, 6.6.2011od 9.00 doMERJENJE KRVNEGA PRITISKA (I. Vučak, M. P. Grabar, M. Stropnik, DU MS)11.00 ureob 16.00 uri UČENJE ANGLEŠČINE (M. Lenarčič) Obvezne predhodne prijave.Torek, 7.6.2011ob 16.00 uri PREDAVANJE, Komunikacija in medosebni odnosi (M. Škalič)Sreda, 8.6.2011ob 17.00 uri Skupina za samopomoč – odprto srečanje (AA M. Sobota)Četrtek, 9.6.2011ob 16.00 uri PREDAVANJE, Zdrava prehrana po načelu kitajske in tibetanske medicine (V.Smrke)Petek, 10.6.2011ob 16.00 uri ŠIVILJSKA DELAVNICA – šivanje za začetnike (M. Gomboc)Ponedeljek, 13.6.2011ob 16.00 uri ROČNA DELA – osnove pletenja in kvačkanja (E. Šantavec)ob 16.00 uri UČENJE ANGLEŠČINE (M. Lenarčič). Obvezne predhodne prijaveTorek, 14.6.2011ob 14.00 uri RAČUNALNIŠKA DELAVNICA, 1. skupina (B. Fartek), OŠ I M. SobotaSreda, 15.6.2011od 14.00 do15.00 ureob 14.00 uriob 17.00 uriRAČUNALNIŠKA DELAVNICA - osnove za začetnike (T. Špilak)Prosimo za predhodne prijave, ker je število udeležencev omejenoRAČUNALNIŠKA DELAVNICA, 2. skupina (B. Fartek), OŠ I M. SobotaSkupina za samopomoč – odprto srečanje (AA M. Sobota)Četrtek, 16.6.2011ob 17.00 uri KUHARSKA DELAVNICA - priprava jedi iz zelenjave (V. Debelak)Obvezne predhodne prijavePetek,17.6.2011ob 16.00 uri ŠPORTNI DAN (M. Lenarčič)Ponedeljek, 20.6.2011ob 14.00 uri SLIKANJE NA STEKLO – poslikava kozarcev (O. Koren)ob 16.00 uri UČENJE ANGLEŠČINE (M. Lenarčič). Obvezne predhodne prijave.Sreda, 22.6.2011ob 10.00 uri ZELIŠČARSKA DELAVNICA, priprava ognjičeve kreme (H. Frumen, M. Počič)ob 17.00 uri Skupina za samopomoč – odprto srečanje (AA M. Sobota)Sreda, 29.6.2011ob 17.00 uri Skupina za samopomoč – odprto srečanje (AA M. Sobota)Poleg delavnic izvajajo prostovoljci tudi učno pomoč iz matematike, kemije, nemščine, angleščine,slovenščine in zgodovine. Na delavnice se lahko prijavite na telefonsko številko: 059 033 800,ali nam pišete na: hisa-ms@filantropija.org ali se oglasite v Hiši Sadeži družbe, ŠtefanaKovača 20, Murska Sobota. Delavnice izvajajo prostovoljci in so brezplačne.Vljudno vabljeni!projekt podpirajo:21 junij 2011 |

AKTUALNODruštvo gojiteljev pasemskihmalih živali Murska SobotaGeza GrabarEdinstveno razstavo mladih živali priVaga baru bo že konec tega tedna.Že več kot četrt stoletja društvo, kizdružuje pomurske gojitelje pasemskihmalih živali – od kuncev, golobov,perutnine in morskih prašičev,in prav za vse omenjene vrste živaliznotraj društva delujejo tudi sekcije,igra izjemno pomembno vlogo.Ne le na področju povezovanjaljubiteljskih rejcev teh živali, pačpa tudi pri njihovi promociji.Ker društvo z 41 člani, od tegaje osem mladih, t. i. juniorjev,zelo dobro sodeluje tudi z vrtciin osnovnimi šolami, so marsikateremumlademu omogočili, daje posamezno vrsto malih živalividel v živo, jo pobožal. Torej jenjihovo poslanstvo tudi vzgojnenarave.Čeprav je delo društva že utečenojih po obisku številnihvrtcev čakata še dve društvenirazstavi. Kot pravi Milan Mariniz Markišavcev, od marca letosčetrti predsednik od leta 1985delujočega društva, je tista v mesecunovembru v prostorih OŠ Injihova tradicionalna in bo letosdoživela že 24. izdajo; razstavamladih živali, ki bo od petka,17., do nedelje, 19. junija, pabo njihova prva.Novi predsednik pravi, da so sezanjo odločili z namenom, dabi še jasneje opozorili na svojodejavnost, predvsem pa bodo nanjej – v prostorih Servisa tehtnicin tahografov Šlihthuber oziromapri Vaga baru na Markišavskiulici (pri BTC), predstavili mladeživali, ki jih doslej niso razstavljali.Kot še pojasni, bo vsak danmed 8. in 19. uro, zadnji dan pado 15. ure, na ogled postavljenihblizu 300 mladih živali iz vsehštirih skupin.Predsednik, ki je v društvu vključenže 20 let, z gojenjem malihživali pa se ukvarja praktično vsoživljenje in sta ga za to navdušiladedek in oče, razkrije tudi drugenačrte društva. Po oktobrski regijskirazstavi za severovzhodnoSlovenijo v Mežici in mednarodniv Feldbachu v Avstriji jih konecnovembra čaka še državnarazstava, 15. decembra pa njihovanajpomembnejša razstavaletos – super pokal za kunce naJesenicah. Tudi zato, ker branijovelik prehodni pokal in ekipnozmago z enakega lanskega tekmovanja,ki je bilo v Mariboru.Marin, ki goji blizu 250 malihpasemskih živali, od tega 80kuncev desetih različnih pasem,perutnine štirih različnih pasemje okrog sto, 50 golobov desetihpasem ter 20 morskih prašičkovtreh pasem, pravi, da je pritovrstni ljubiteljski dejavnostipotrebna zvrhana mera entuziazmain pridnosti, saj samo zakrmljenje omenjenih živali vsakdan porabi uro in pol. Pa tudipodatek, da je treba za hranoživali, da o nakupu čistokrvnihživali za plemenitenje linij nitine govorimo, globoko seči v žep.Ker so podobne razmere tudi priostalih gojiteljih in društvih – vMurski Soboti deluje še Društvoza varstvo in vzgojo ptic, si tudi vtem društvu močno prizadevajo,da bi njihovo poslanstvo, zlastipri prirejanju razstav in potovanjuna prireditve, finančno podprlelokalne skupnosti. Radi bitudi, da bi se v društvo vključiločim več mladih, ki so edino zagotovilo,da se bo to plemenitoposlanstvo nadaljevalo in preneslona novi rod.| junij 201122

Štorklje našle svoj domtudi v KroguAnita GaberPotem ko so štorklje že pridno prišlenazaj v naše kraje, veselja nadnjimi še zdaj ne skrivajo v Krajevniskupnosti Krog. Po nekajletnem zatišjuso namreč štorklje v naseljuKrog ponovno našle svoj dom. Nabetonskem drogu v središču naseljadomujeta samica in samec, ki pridnoskrbita tudi za podmladek.»Štorklje so sicer prihajale vnaš kraj, a si nikakor niso moglenajti mesta za svoj dom.Razloga še danes ne poznamo.Zato sta nas letos ti dve štorkljizelo presenetili,« je povedalaErika Vogrinčič Barbarič,predsednica KS Krog.Starejši krajani se radi spominjajo,kako je bilo nekdaj lepovideti štorklje po številnih dimnikihv vasi. Spomini sežejotudi 50 let nazaj, ko so štorkljedomovale prav na dimnikih.Tudi gnezda so bila takrat znatnovečja; po širini so merilatudi do enega metra, nam jepovedal domačin Viktor Karas.Velikokrat se ustavim tukaj inpostojim pod gnezdom, je šepovedal Viktor, in dodal, dase spominja dogodka iz preteklosti,ko je v jesenskem časuzagledal štorkljo, ki ni moglavzleteti. S sosedom sta ji pomagalain jo odnesla v zavetjeter poklicala na pomoč veterinarja.Viktor se še danesspominja tega dogodka, ker jetakrat prvič dvignil štorkljo inbil presenečen nad njeno težo.Glede na velikost, pravi Viktor,je štorklja lahka.Štorklje so v naselju Krog poskrbeleza pravo zanimivost.Ogledovat si jih prihajajo otrociiz šole, vaščani in obiskovalcivasi.

AKTUALNO15. Bogračiadain 3. Soboški bograč festGeza GrabarTudi s to prireditvijo, ki je hkrati potekalana dveh različnih mestih, se jepotrdilo, da smo tudi v Murski Sobotimojstri v podvajanju prireditev. Šebolj pa v organizaciji na isti dan.Podjetje Zadnja minuta kot lastniklicence za Bogračiado ga jepripravilo na Trgu kulture, družbaHotel Diana pa je to tekmovanjepred svojim hotelom poimenovalaSoboški bograč fest. ImeBogračiada je namreč zaščiteno.Znano je, da je bilo (in je!) tekmovanjev Murski Soboti vselejzadnjo soboto v maju. Tega datumase očitno trdno drži tudivodstvo Diane, prepričano, da sotudi sami neke vrste pravni naslednikibogračiad. Prva leta jih jenamreč pripravljala nekdanja skupnaRadenskina družba Zvezda-Diana. Prvo leto pred motelomČarda v Nemčavcih, do prodajelicence nekdanjemu najemnikudružbe Zvezda v stečaju pa podznamenitimi stoletnimi kostanjipred Zvezdo. Najbolj so bili nakoncu prikrajšani obiskovalci, sajniso mogli biti hkrati na obehprireditvah ter opazovati vseh kuharskihveščin in skrivnosti, pravtako si niso mogli ogledati bogatihzabavnih programov. Kaj sta napodvajanje porekla prireditelja,je ob vsem tem drugo vprašanje.Na Bogračiadi na Trgu kulturese je pomerilo 25 ekip, naSoboškem bograč festu jih je bilo28. Ocenjevalni komisiji, ki sta jihsestavljali priznani kuharji, pedagogis tega področja in turističnidelavci, sta določili, da so na Trgukulture najokusnejšo enolončnicoiz treh vrst mesa, krompirja, čebule,vode, vina in začimb pripravilatekmovalca iz ekipe Naravnegaparka Terme 3000 MoravskeToplice (Zdenko Vidonja inDejan Horvat), na drugo mestosta se uvrstila Sobočana Darjanin Michel Slavic, na tretje paPeter Vajda in Izidor Kociper izTelefonije Fridrih Murska Sobota.Pred Diano je komisija na podlagizbranih točk – za urejenost delovnepovršine, kurišče in seveda zaokus bograča – najbolje ocenilaJožeta Bertalaniča in KatarinoBiro iz Zavoda za turizemDobrovnik, Boštjana Rožanca inDenisa Hrabra (Terme Dobrna,drugo mesto) ter Branka Balažicain Andrejo Pozderec (TV AS, tretjemesto).Kartanje od novembrado aprilaAleksandra Grah| junij 2011Letošnji dolgi zimski večeri so bilikot nalašč za druženje ob kartah,kjer so se ljubitelji »šnopsa« zabavaliin si krajšali večere. Takose vsako leto zabava tudi ekipaPertoci iz Bakovcev, ki šteje 13članov. Ekipa vsako leto z novembromvstopi v sezono kartanja,ki traja vse do aprila. Letosso se zbrali ob petkih zvečer invsak teden v drugem kraju tekmovaliv kartanju. Pri kartanju igraodločilno vlogo več dejavnikov.»Najpomembneje je, da ne pozabiškart, moraš pa imeti tudi malosreče,« razkriva skrivnost kartanjaJože Grah, vodja bakovske ekipe.Ekipa je po zadnjem tekmovanju,ki je aprila potekalo med levim indesnim bregom potoka Mokoš,več kot zadovoljna in se že veselinove sezone.24

AKTUALNOJeep klub Veteran3. mednarodno srečanje Pomurje 2011 Geza Grabar38 starodobnih vojaških vozil iz štirihdržav je dva dni po zahodnemPomurju in Avstriji skupaj prevozilo110 km.Pot različnih starodobnih vojaškihvozil – džipov, motornihkoles in motornih koles s prikolico,katerih izdelava izvira iz30. in 40. let prejšnjega stoletjain je glavnina njih na različnihbojiščih prestala drugo svetovnovojno, je v dveh dnevih s startompred BTC Murska Sobota inzaključnim druženjem pred lovskimdomom Jež pri Radencihvodila skozi dve državi.Člani kluba, ki jim vse od začetkauspešno predseduje ŠtefanJančarič, so se z novim srečanjem,tokrat že tretjim po vrsti, odločiliza novo traso, prvič pa se je zgodilo,da so na tem edinstvenemsrečanju po prvotnem videzu povojaški natančnosti obnovljenihvojaških vozil po vožnji čez zahodnoGoričko prestopili tudi državnomejo ter se popeljali medgriče vinorodnega Klöcha in St.Ane v Avstriji. Pot jih je zatemvodila skozi Gornjo Radgono inApaško dolino, kjer so pri ribnikihv Zgornjem Konjišču tudiprenočili. Nenavadna karavanavozil, ki je povsod, kjer se je ustavilaali pa samo peljala mimo,vzbudila izjemno pozornost ljudi,se je drugi dan po severnihobronkih Slovenskih goric indolini reke Ščavnice povzpelana kapelske griče, od tam pa vRadence.Pred startom sta zbrane lastnikestarih vojaških vozil, ki skrbijo,da imajo v duhu vozil tudi temuprimerne vojaške oprave, pa tudirazlično lahko pehotno orožje iztistega časa, pozdravila županMestne občine Murska SobotaAnton Štihec in direktor murskosoboškeenote BTC. Štihec jeizrazil zadovoljstvo, da se je karavanateh vozil tudi letos zbrala vMurski Soboti, vsem pa je izrekelpriznanje, da negujejo tovrstensegment tehnične dediščine, kiima obenem pomembno zgodovinskovrednost.Tako kot prejšnja leta je bil vodjakaravane vozil nekdanji direktorPolicijske uprave Murska SobotaAleksander Jevšek.Taborniški rodVeseli veter Murska SobotaGeza GrabarMurskosoboške tabornike 60. obletnicačaka naslednje leto, letos pase pridružujejo praznovanju tegajubileja Taborniške zveze Slovenije.Da bi svojo dejavnost predstaviličim širšemu krogu, zlasti pa vsvoje vrste pritegnili kar največmladih, je z dnevom tabornikov(22. aprila) sovpadala tudi njihovapromocijska predstavitevv trgovskem centru Maximus.Tam so pripravili različne delavnicein igre za otroke ter razstavoo taborništvu, odgovarjali pa sotudi na vprašanja obiskovalcev.V okviru predstavitve svoje dejavnostiso predvajali slovenskofilmsko uspešnico »Gremo mi nasvoje«, ki na hudomušen načinprikazuje utrinke iz taborniškegaživljenja.Sicer pa so se murskosoboškitaborniki že v prvi polovicileta potrdili kot tradicionalnozelo dejavni. Po prvomajskemtridnevnem pohodu – letos naPrimorsko, ki je vključeval tudispanje na prostem, pripravoobrokov, timsko delo in drugetaborniške veščine, so v sodelovanjuz matično mestno občinosodelovali še pri pripravi tradicionalnegadružinskega piknika, kije bil letos sredi maja v mestnemparku. Na njem so se predstavili,pripravili so taborniško igro inkrajši program. Prav tako so sevključili v nekatere aktivnosti obtednu vseživljenjskega učenja.Vrhunec okrog 50 članov taborniškegarodu Veseli veter, ki gaže nekaj let kot starešina uspešnovodi Aleš Skalič, bo poleti, ko bona sporedu letni tabor. Po vsejverjetnosti bo ta v Bodislavcih vPrlekiji, poleg rednih članov pabodo nanj povabili tudi mlade,ki bodo želeli spoznati taborniškinačin življenja. Tudi mladiSobočani in okolišani bodomed 250 slovenskimi tabornikiin skavti udeleženci svetovnegaskavtskega srečanja »Jamboreeja«na Švedskem. S celega sveta najbi se ga udeležilo čez 40 tisoč tabornikovin skavtov.25 junij 2011 |

JAVNE OBJAVEOBJAVA STALIŠČ DO PRIPOMBMestni svet Mestne občine Murska Sobota je na svoji 5. seji, ki je bila10. maja 2011 sprejel stališča do posredovanih pripomb in predlogovpodanih v času javne razgrnitve ter javne obravnave osnutka Občinskegapodrobnega prostorskega načrta prostorskih ureditev skupnegapomena za vojašnico BEREK.Trajanje javne razgrnitve: od 10. marca do 8. aprila 2011Datum in kraj javne obravnave : 23. marec 2011, prostori Mestne občineMurska Sobota1. Glede na to, da je zraven železniška proga, ali se predvidevatudi navezava vojašnice na železniško progo. (g. BrankoBratkovič, pripomba podana na javni obravnavi)Navezava vojašnice na železniško progo Murska Sobota – Hodoš protiželezniški postaji v Markišavcih ni bila predvidena v načrtovalskihizhodiščih.Poleg tega bi izvedba navezovalnega tira posegala na retenzijskepovršine Puconskega potoka. Glede na izdelano »Hidrogeološkoporočilo in oceno poplavne ogroženosti za Vojašnico Berek v MurskiSoboti s kartami poplavne nevarnosti in kartami razredov poplavnenevarnosti«, ki je bila izdelana kot strokovna podlaga k OPPN jepotrebno ureditve Vojašnice Berek načrtovati v taki obliki in velikosti,da se zagotovi čim večja možna poplavna varnost območja vojašnicein okoliškega območja.2. Občani preko Mestnih četrti Murske Sobote izražajo pozitivnamnenja glede gradnje nove vojašnice, postavil pa je vprašanjeglede višine nastanitvenih objektov in ali ne bo moteče zaokolico. (g. Božo Bohar, predstavnik Mestnih četrti, pripombapodana na javni obravnavi)Nastanitveni objekti so višinskih gabaritov P+2. Zaradi zagotavljanjepoplavne varnosti območja vojašnice in objektov znotraj območja sonekatere stavbe na južnem delu območja dvignjeni nad teren za 0,5m, kar sledi zaključkom »Hidrogeološko poročilo in oceno poplavneogroženosti za Vojašnico Berek v Murski Soboti s kartami poplavnenevarnosti in kartami razredov poplavne nevarnosti«.Med posameznimi objekti je predvidena zasaditev z drevesi, ki bodododatno zmanjšala vidno izpostavljenost objektov Vojašnice in omogočila»vklopljenost« v okolico. Na celotni vzhodni strani vojašniceje že obstoječ pas gozda.3. Koliko je maksimalno število ljudi v novi vojašnico (g. RobertinoŠkarabot, pripomba podana na javni obravnavi).Maksimalno število v vojašnici je 750 ljudi, na to kapaciteto sodimenzionirani nastanitveni objekti in pripadajoče dejavnosti.4. Ali bo širša lokalna skupnost uporabljala zunanje površine inkatere? (g. Vasja Gorčan, Sobotainfo, pripomba podana na javniobravnavi)Za vsakodnevno uporabo občanov je namenjena športna dvorana sstreliščem, ki je predvideno v kletni etaži športe dvorane. Zunanjimuporabnikom je omogočeno parkiranje na parkirišču pred športnodvorano, prav tako lahko dostopajo do športne dvorane tudi po novopredvideni kolesarski stezi, ki je načrtovana od vojašnice do obstoječekolesarske steze ob lokalni cesti Markišavci - Murska Sobota.5. Župan in Mestna občina Murska Sobota odobravata projektter želita, da se ga čim prej realizira. Župan je pohvalil dobrosodelovanje z ministrico za obrambo go. Ljubico Jelušič inostalimi zaposlenimi na Ministrstvu za obrambo, ki sodelujejopri tem projektu (g. Anton Štihec, Župan Mestne občine MurskaSobota, ugotovitev podana na javni obravnavi)Podana je ugotovitev.Pripravili:Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe,Mestna občina Murska Sobota ter LG Inženiring d.d., Ljubljana, ssoglasjem Ministrstva za obramboOBJAVA STALIŠČ DO PRIPOMBMestni svet Mestne občine Murska Sobota je na svoji 5. seji, ki je bila10. maja 2011 sprejel stališča do posredovanih pripomb in predlogovpodanih v času javne razgrnitve ter javne obravnave osnutka Občinskegapodrobnega prostorskega načrta za toplovod v območju državnegaprostorskega načrta pri farmi Jezera v k.o. Rakičan.Trajanje javne razgrnitve: od 14. septembra do 14. oktobra 2010Datum in kraj javne obravnave : 29. september 2011, v dvorani Vaškogasilskega doma v RakičanuPOVZETEK USTNIH PRIPOMB IN PODANIH STALIŠČJAVNA OBRAVNAVA, 29. september 2010Pripomba 1 G. Ivan Merčnik –vprašal je, kje poteka trasa toplovoda in ali bo tangiralaindividualne stanovanjske hiše v Jezerih.STALIŠČE Trasa toplovoda poteka od predvidene bioplinarne v bližinifarme Jezera, potem proti avtocesti, kjer jo prečka vprepustu in v nadaljevanju ob lokalni cesti v ulici Jezera. Vtem prostorskem aktu se obravnava samo trasa, ki posegav državni prostorski načrt za avtocesto. Preostala trasatoplovoda, ki poteka ob lokalni cesti vse do kompleksabolnišnice, ni del te prostorske dokumentacije, saj se lahkoizvaja po že veljavnem občinskem odloku o prostorskihureditvenih pogojih. Enako velja za vse morebitne hišnepriključke v samem predelu ulice Jezera, kakor tudi vostalem delu naselja Rakičan.Pripomba 2 G. Franc Pintarič –STALIŠČEvprašal je ali bo propust oz. jašek za vodo pod avtocestopožiral vodo tudi v večjih nalivih, zdaj ko bo vanj položenše cevovod in kako globoko bo položen toplovod.Na obravnavi je bil podan odgovor, da je v pridobljenih| junij 201126

JAVNE OBJAVEREPUBLIKA SLOVENIJACenter za socialno delo Murska SobotaSlovenska ul. 44, 9000 Murska SobotaTel.: 02 535 11 40; Fax: 02 535 11 70P O M O Č D R U Ž I N I N A D O M URazvite države usmerjajo politiko varstva ostarelih v ohranjanje samostojnegaživljenja starega človeka v domačem okolju, dokler je vztrajanjemožno. Tudi Slovenija sledi taki svetovni težnji in si prizadeva starejšegačloveka čim dlje ohraniti v njegovem bivalnem okolju, kajti bivalno okoljeje prostor, kjer se na najbolj neposreden način prepletajo individualniinteresi in potrebe, kolektivna zmogljivost civilne družbe ter organiziranadružbena ponudba funkcionalnih storitev in materialnih pomoči.Slovenski starostniki so izredno navezani na svoja lastna stanovanja terhiše in s tem na svoje domače okolje, zatorej je moč pričakovati, da sebodo čedalje bolj posluževali raznih oblik pomoči na domu in si s tempodaljševali samostojno bivanje v svojem okolju.Center za socialno delo Murska Sobota nastopa v vlogi izvajalca socialnovarstvene storitve Pomoč družini na domu in jo izvaja na področjuenajstih občin.Pomoč družini na domu je aktualna, pomembna in potrebna storitev, sajčloveku omogoča, da kljub bolezni in starosti ostane na svojem domu.Dom pa je za vsakega človeka izjemnega pomena. Tako je potrebnostoritve, ki omogočajo človeku bivanje doma razvijati in prilagajati potrebam,ki nastajajo.Pomoč družini na domu je neposredna oblika pomoči starejšim, bolnimin invalidnim osebam na njihovem domu. Pomeni oskrbovanje in negovanjenavedene populacije. Tovrstna pomoč s strani izvajalk pomoči nadomu – socialnih oskrbovalk omogoča ljudem, da ostanejo v domačem,sebi najbolj znanem okolju.Uporabniki socialno varstvene storitve so:- osebe stare nad 65 let,- osebe s statusom invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševnoin telesno prizadetih oseb,- druge invalidne osebe, ki jim priznana pravica do tuje pomoči innege za opravljanje večine življenjskih funkcij,- kronično bolne osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja,- hudo bolni otroci.Pomoč na domu izvajajo delavci oziroma delavke z končano najmanjsrednjo poklicno ali srednjo strokovno šolo, ki izobražuje za socialnooskrbo ali nego, lahko pa tudi delavci, ki imajo pridobljeno nacionalnopoklicno kvalifikacijo za izvajanje socialne oskrbe na domu oziromasocialn-i(e) oskrboval-ci(ke).Delo socialne oskrbovalke lahko zajema:- pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih - pomoč pri oblačenju/slačenju,pomoč pri hranjenju, pomoč pri umivanju, pri opravljanjuosnovnih življenjskih potreb…- gospodinjsko pomoč – prinašanje enega pripravljenega obroka,nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje porabljeneposode, osnovno čiščenje…- pomoč pri ohranjanju socialnih stikov - družabništvo, preprečevanjeosamljenosti, odtujenosti, strahu, spremljanje upravičenca priopravljanju nujnih obveznosti…Potrebe so narekovale, da smo pomoč na domu začeli izvajati tudi vpopoldanskem času, ob vikendih in praznikih.Pomoč družini na domu je storitev, ki so si jo uporabniki v skladu zZakonom o socialnem varstvu dolžni plačevati. V primeru, da uporabnikugotavlja, da je njegovo materialno stanje slabo in si storitve ne zmoreplačevati lahko na našem centru za socialno delo vloži vlogo za oprostitevplačila te storitve. V tem postopku je potem lahko v celoti ali delnooproščen plačila.Glede organizacije pomoči na domu ni nekega dolgotrajnega postopkaurejanje le-tega. Pomembno je, da je izražena potreba po tovrstni pomoči.Pri samem načrtovanje organizacije pomoči na domu je v ospredjupotencialni uporabnik. Preden pride do neposredne organizacije pomočina domu opravimo razgovor z človekom oziroma bodočim uporabnikom(največkrat obisk na domu), kajti najpomembneje je, da sam opredelipotrebe in definira vrste ter oblike pomoči, kjer potrebuje pomoč izvajalkein da postavi tudi časovne okvire storitvi (torej ali bodo obiski vsakodnevni,ob kateri uri, koliko časa bo ostajala izvajalka…). Socialna oskrbovalka sepopolnoma prilagodi potrebam uporabnika in prisluhne njegovim željam.Število uporabnikov storitve v občini Beltinci se iz mesece v mesec spreminja,povprečno število uporabnikov storitve mesečno je v letu 2010znaša1o 11, zanje je skrbela izvajalka iz domače občine.V zaključku bi radi ponovno poudarili, da je socialno varstvena storitevpomoč družini na domu v našem geografskem prostoru izjemno pomembnain potrebna storitev. Na to vpliva dejstvo, da se v naši regiji nevladnisektor za področje starejših ljudi počasi razvija. Predvsem je v nekaterihvaških okoljih organizirana oskrba na domu edina storitev, ki je na voljostarejšim ljudem. Iz tega razloga kot izvajalec storitve težimo k nenehnemuizpopolnjevanju tako strokovnih delavcev kakor tudi neposrednihizvajalk socialne oskrbe.Prepričani pa smo, da lahko javni sektor, z dobro razvito mrežo storitevob podpori nevladnih organizacij zagotovi maksimalno ugodne pogojeza kakovostno staranje.Ko načrtujemo in govorimo o razvoju varstva starejših ljudi, načrtujemotudi lastno prihodnost – sami sebi želimo najboljše.V primeru potrebe po tovrstni pomoči ali dodatnih informacije se lahkoobrnete na Center za socialno delo Murska Sobota, kontaktna oseba:Vlasta GLAVAČ, tel. 535-11-63, 041-915-553 ali vlasta.glavac@gov.si.Pripravila vodja PND:Vlasta GLAVAČ, univ. dipl. soc. del.DIREKTORICA:Mag. Nataša MEOLIC,univ. dipl. soc. del.| junij 201128

JAVNE OBJAVEKAM Z BIOLOŠKIMI ODPADKI PO 1.7.2011?Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenimvrtnim odpadom (UL RS št. 39/10, 17.05.2010) predpisuje zagospodinjstva od 1.7.2011 naprej strogo ločevanje biološko ragradljivihkuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada od ostalih komunalnihodpadkov. Ista uredba zavezuje tudi nosilce gostinske dejavnosti napodročju kuhinjskih odpadkov. Z udejanjanjem navedenega predpisabomo prispevali k doseganju okoljskih ciljev, h katerim se je zavezalaSlovenija ob vstopu v Evropsko unijo.Oddaja kuhinjskih odpadkov iz gostinstva samo pooblaščenemuzbiralcuPovzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva mora ne glede na krajrazdelitve obrokov zagotoviti, da se vsi kuhinjski odpadki, ki nastanejopri pripravi hrane, in ostanki, ki nastanejo po zaužitju obrokov na krajunjihove razdelitve, zbirajo ločeno od drugih odpadkov in pred oddajo pooblaščenemuzbiralcu začasno shranjujejo v za to namenjenem zabojnikuali posodi v skladu s predpisi, ki urejajo higieno živil.Kuhinjske odpadke je PREPOVEDANO MEŠATI z drugimi odpadki (npr. zmešanimi komunalnimi odpadki in drugimi ločeno zbranimi frakcijami,vključno z zelenim vrtnim odpadom), če je zaradi mešanja onemogočenanjihova predelava v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološkorazgradljivih odpadkov. Prav tako jih je PREPOVEDANO rezati, drobiti aliMLETI ter redčiti z namenom, da se z odpadno vodo odvajajo v javnokanalizacijo, greznice, nepretočne greznice ali neposredno v vode.Tudi povzročitelji bioloških odpadkov iz gospodinjstev imajo zakonskeobveznostiPovzročitelj odpadkov iz gospodinjstva mora hišno kompostirati kuhinjskeodpadke in zeleni vrtni odpad v hišnem kompostniku. Tisti, ki nekompostira kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada sam, morate odpadke prepuščati izvajalcu javne službe proti plačilu v posebnemzabojniku na način, določen s predpisi lokalne skupnosti. S kompostiranjemnastane polnovredni humus, ki ga lahko koristno uporabite nadomačem vrtu, cvetlični gredici, sadovnjaku ali vinogradu.Povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva mora lastne kuhinjske odpadkein zeleni vrtni odpad do hišnega kompostiranja ali prepustitve izvajalcujavne službe hraniti ločeno, tako da se ne mešajo z drugimi odpadki injih je možno hišno kompostirati ali predelati v skladu s predpisom, kiureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov. MEŠANJE KUHINJSKIHODPADKOV IZ GOSPODINJSTVA IN ZELENEGA VRTNEGA ODPADA ZDRUGIMI KOMUNALNIMI ODPADKI JE PREPOVEDANO!Podjetje Saubermacher-Komunala Murska Sobota d.o.o., Noršinskaulica 12, Murska Sobota nudi možnost nakupa hišnih kompostnikov izplastičnega in lesenega materiala. 400 l kompostnik stane 50 EUR in600 l kompostnik 70 EUR.Postavitev hišnega kompostnikaZa postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo polsenčen ali senčenprostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Hišni kompostnik najima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen.Postavi se ga tako, da ne povzroča motenj (npr. smradu) na sosednjihzemljiščih. Ta osnovna pravila so primerna za vse običajne sisteme, neglede na to ali so odprti iz lesa ali žičnati ali pa plastični zaprti hišnikompostniki.Tehnika pravilnega hišnega kompostiranjaHišni kompostnik mora imeti neposreden stik s tlemi. Osnovna plast zdrobljenihvej poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanjevode. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna ponudbakisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleniobrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vednomed seboj mešajo. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je potrebnotakoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimoneprijetne vonjave in ne privabljamo neželenih gostov kot so podgane aliptiči. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50°C - 60°C, mikroorganizmi,bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejodoločeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženjekompostnega kupa. Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približnopol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimorazkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15 do 20 mm,preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material.Kaj sodi med odpadke, primerne za kompostiranje?Zeleni vrtni odpad, zlasti: odpadno vejevje, trava, listje, stara zemlja lončnic,rože, plevel, gnilo sadje, stelja malih rastlinojedih živali, lesni pepel.Kuhinjski odpadki, zlasti: zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčnelupine, kavna usedlina, filter vrečke, pokvarjeni prehrambeni izdelki brezembalaže, kuhani ostanki hrane, ki niso v tekočem stanju, papirnatirobčki, brisače in papirnate vrečke.Saubermacher & Komunala , Murska SobotaUstvarjamo zdravo okolje, za vas in skupaj z vami.VOZNI RED SOBOČANCA NA LINIJI AVTOBUSNA POSTAJA - MERCATOROdhod Prihod Režim vožnje1 M. Sobota AP - Mercator center Plese 7:50 7:55 DP2 M. Sobota AP - Mercator center Plese 8:50 8:55 DS3 M. Sobota AP - Mercator center Plese 9:50 9:55 DS4 M. Sobota AP - Mercator center Plese 10:50 10:55 DS5 M. Sobota AP - Mercator center Plese 11:50 11:55 DSOdhod Prihod Režim vožnje1 Mercator center Plese - M. Sobota AP 8:00 8:05 DP2 Mercator center Plese - M. Sobota AP 9:00 9:05 DS3 Mercator center Plese - M. Sobota AP 10:00 10:05 DS4 Mercator center Plese - M. Sobota AP 11:00 11:05 DS5 Mercator center Plese - M. Sobota AP 12:00 12:05 DSRežim vožnje:DP - vozi od ponedeljka do petka ob delovnih dneh (ne vozi ob praznikih)DS – vozi od ponedeljka do sobote ob delovnih dneh (ne vozi ob praznikih)29 junij 2011 |

KULTURAZAVOD ZA KULTURO, TURIZEM IN ŠPORT MURSKA SOBOTA VABINOVE ABONENTE K VPISU ABONMAJEV V GLEDALIŠKI SEZONI 2011/12Vpis bo potekal v Gledališču Park (Štefana Kovača 30, Murska Sobota)od 16. do 22. junija 2011, vsak delavnik med 12. in 17. uro.CENA ABONMAJA: 80 EUR, 72 EUR - upokojenci, dijaki, študenti.Za dijake in študente, ki so člani Kluba prekmurskih študentov 62EUR (dodatne informacije na Www.kps.si, info@kps.si ali po telefonu:031 547 - 382).Abonma lahko plačate v enkratnem znesku (račun boste prejeli septembra2011), v dveh obrokih (prvi račun septembra 2011, drugifebruarja 2012) ali treh obrokih (prvi račun septembra 2011, drugidecembra 2011 in zadnji marca 2012).Cene vstopnic v prosti prodaji: 18 EUR, 16 EUR - upokojenci, dijaki,študenti.Izbirate lahko med dvema abonmajema: Abonma drama/komedijain Abonma komedija.PROGRAM ABONMAJA DRAMA/KOMEDIJA 2011/12Ljubezen. Ljubezen? Ljubezen!Vinko Möderndorfer:NEŽKA SE MOŽI - SNG Drama Ljubljana / komedijaRežija: Jaka Andrej Vojevec. Igrajo: Nina Valič, Bojan Emeršič,Jurij Zrnec.Navdih za duhovit in iskriv vpogled v življenje treh akterjev, ki jih danasituacija poveže v nezavidljiv ljubezenski trikotnik, kjer oba moškaželita njo, ona pa se nikakor ne more odločiti, koga bi izbrala, je avtorpoiskal pri znamenitem delu Antona Tomaža Linharta Ta veseli danali Matiček se ženi. Le da je tokrat v ospredju mlada Neža, ki mešaštrene nekdanjemu partnerju Tončiju, prodajalcu avtomobilov, inzdaj Matiji, srednješolskemu učitelju slovenščine, ki se za vsak nasvetobrne na žaro, polno pepela svoje pokojne matere. V hudomušnelike te dopadljive igre so se izvrstno vživeli Nina Valič kot Neža, BojanEmeršič kot Matija in Jurij Zrnec kot Tonči. Vsak od njih je z izvrstnofizično kondicijo ter dobršno mero čustvenih in komičnih trenutkovposkrbel za stopnjujoči razvoj svoje vloge. Potencial je izkoriščen domaksimuma.Anton Pavlovič Čehov:PLATONOV - SNG Drama Ljubljana / dramaRežija Vito Taufer. Igrajo: Nataša Barbara Gračner, Marko Mandič,Polona Juh, Aleš Valič, Saša Tabakovič, Maša Derganc, BojanEmeršič, Valter Dragan, Uroš Fürst, Jurij Zrnec, SašaMihelčič,Ivo Ban, Andrej Nahtigal, Tom Ban, Matevž Müller, Tina Vrbnjak,Andrej Zalesjak, Vito Weis.Žanrska mešanica komedije, tragedije in vodvila, ki je bila uprizoriteljemvseskozi uganka, se danes krasno prilega dezorientiranosti inkontroverznosti našega časa. Srž te igre je v razcvetanju odnosov medzdolgočaseno podeželsko elito, ki se prihaja pomenkovat, uživat vigrah in zabavat k mladi vdovi Ani Petrovni (Nataša Barbara Gračner),zapletati pa se začnejo ob prihodu učitelja Platonova (Marko Mandič),v katerem vidijo ženske izhod v novo življenje.Predstavi iz konca prejšnje sezone je bila slovenska kritika izjemnonaklonjena, kritik Dela Slavko Pezdir jo je ocenil kot največji gledališkipresežek leta : „...najbolj me je očarala in obenem napolnila z novimzaupanjem v univerzalno moč dramskega pisanja ter neizčrpne možnostinjegovega avtorskega kongenialnega in igralsko polnokrvnegauprizoritvenega oživljanja, nova postavitev Platonova“. Predstavaveliko gostuje v tujini, pouprizoritvi v Beogradu je nastal zapis:“Vsi igralci so bili popolni...Skratka, gledali smo pravo, veliko gledališče.“Platonov se pred kratkim vrnil iz zelo uspešnega gostovanja v Rusiji,domovini enega največjih dramatikov A. P. Čehova.Jean-Baptiste Poquelin Moliere:GEORGE DANDIN ali Pretentani soprog - GledališčeKoper /komedijaRežija: Luka Martin Škof. Igrajo: Radoš Bončina, Mojca Fatur,Miha Rodman, Igor Štamulak, Daniel Malalan, Dunja Zupanec,Rok Matek.Besedilo problematizira vprašanje resnice, krivde in odnosov meddružbenima razredoma skozi komično zgodbo o bogatem kmetu,ki se oženi z revno plemiško punčaro, le zato, da si zagotovi mesto vvišjem sloju. A ker ne pozna pravil igre v moralno sprevrženem svetuin si brezupno želi dokazati resnico, spregleda, da jo dokazuje ljudem,ki jih resnica pravzaprev še najmanj zanima.Tako je George Dandin, sicer več kot prikladen za jedro komedijantskihobratov znotraj družbenih razredov in ljubezenskoromatičnih spletk,hkrati v svoji zaslepljenosti, naivnosti in „kmečki pameti“ predvsem,če že ne tragična, pa vsaj usmiljenja vredna figura.„...V splošnem ta koncentrat Moliera odseva slovenski „tu in zdaj“ sskoraj pobalinsko pronicljivostjo“ Dnevnik„...Uprizoritev je kratkočasna in duhovita, zmerna v „sodobnih domislicah“,neprestano na poziciji samoironije in razumnega pogleda nakomedijo, ponekod kričava in vihrava, spet drugje sočutna in kritičnado agresivnih simulacij, ki jo zginjajoča se okolica izvaja nad protagonistom...“.DeloPatrick Marber:OD BLIZU- SNG Drama Maribor / dramaRežija: Dino Mustafić. Igrajo: Nataša Matjašec, Eva Kraš, BrankoJordan, Matevž Biber.Od blizu (1997) je sodobna duhovito-inteligentna igra o intimnihodnosih, o spolnem ljubosumju, sodobnem egocentrizmu, iskanjupartnerja in »večne sreče«, ljubezenskih zmagah in porazih … Štirjeprotagonisti (striptizeta Alice, pisatelj Dan, zdravnik Larry in fotografinjaAnna) se zapletajo v ljubezenske zgodbe, kjer ne manjkaljubosumja, maščevanja, moških kapric, ženske muhavosti, seksa inlaži. Od blizu, ena najuspešnejših dram na temo razmerij, postanekrižišče štirih tragikomičnih zgodb, ki so predstavljene kot duhovit,| junij 201130

KULTURAneustavljivo privlačen, romantičen, resničen in silno nevaren dokumento sodobnih partnerskih odnosih. Dramo Od blizu, s katero seje Patrick Marber zapisal v sam vrh sodobne angleške dramatike, jena Malem odru režiral Dino Mustafić, evropsko uveljavljeni sarajevskigledališki in filmski režiser.Uprizoritev je na festivalu Zlatni lav v Umagu 2010 prejela nagrado‘grand prix zlatni lav’, nagrado publike, Nataša Matjašec Rošker inBranko Jordan pa sta prejela nagrado ‘zlatni lav’.Nataša Matjašec Rošker je na 17. Mednarodnem festivalu malih odrovna Reki prejela nagrado Veljko Maričić za žensko vlogo. Na 45.Festivalu Borštnikovo srečanje 2010 je Eva Kraš prejela nagrado zamlado igralko, Dragutin Broz nagrado za celostni prostorski koncept,Leo Kulaš nagrado za kostumografijo, Tina Mahkota pa nagrado zaprevod in jezikovno adaptacijo teksta. Nataša Matjašec Rošker je zavlogo Anne prejela Severjevo nagrado.sv.Elizabeti), plesom (plesnapredstava SRH ), ...Iztok Mlakar:JOŽEF SLEHERNIK - PEPI - SNG Nova Gorica inGledališče Koper / komedijaRežija: Vito Taufer. Igrajo: Iztok Mlakar,...(ostala zasedba je vdogovarjanju)V življenju ni nič gotovega razen smrti in davkov. To zelo dobro vetudi Mlakarjev slehernik, novodobni slovenski bogataš, katerega dušauživa v blagostanju, dokler na vrata ne potrka brezsrčna iztrjevalka,pred katero ni moč ubežati.Iztok Mlakar se je tokrat inspiriral pri Hugu Hofmannsthalu, ki je natankopred sto leti za salzburški festival napisal igro Slehernik. Mlakarjevsodobni Jožef Slehernik - Pepi je razpet med tu in onstran: tu plešemed Ženo, Revežem, Komparetom, Žandarjem, Putano ter sveto trojico,Pravnikom, Politikom in Finančnikom, onstran pa med Smrtjo,Bogom, Materjo in Hudičem. Bistvena razlika v razumevanju poantemotiva pa se seveda vzpostavi v razpletu, saj junaka po vrtinčenjuskozi moderne preizkušnje na koncu poti ne čaka odrešenje, ampak ...Iztok Mlakar je z žlahtno rahločutnostjo, ostrim švrkanjem, a vselejtudi srčnim razumevanjem človeških vrlin in »vrlin«, ustvaril zavidljivopus songov in komedijo Duohtar pod mus!, ki je v režiji Vita Tauferjain koprodukciji Gledališča Koper in SNG Nova Gorica doživela več kotdvesto ponovitev in prejela vrsto nagrad in priznanj.ZADNJO, DRAMSKO PREDSTAVO BOMO IZBRALI IZ PONUDBESEZONE 2011/12PROGRAM ABONMAJA KOMEDIJA 2011/12Človeške slabosti, zmote, neumnosti - večni vir smeha!Vinko Möderndorfer:NEŽKA SE MOŽI - SNG Drama Ljubljana / komedijaRežija: Jaka Andrej Vojevec. Igrajo: Nina Valič, Bojan Emeršič,Jurij Zrnec.Več o predstavi pri Abonmaju Drama/komedija.Iztok Mlakar:JOŽEF SLEHERNIK - PEPI - SNG Nova Gorica inGledališče Koper / komedijaRežija: Vito Taufer. Igrajo: Iztok Mlakar,...(ostala zasedba je vdogovarjanju)Več o predstavi pri Abonmaju Drama/komedija.Marc Camoletti:SEKS IN LJUBOSUMNOST - Šentjakobsko gledališčeLjubljana / komedijaRežija: Jaša Jamnik. Igrajo: Srečko Kermavner, Katarina BatageljGlavan, Silvija Jovanović, Boris Čar, Katarina Lukšić, MirjamSedmak.Sodobnemu francoskemu komediografu (1923-2003) MarcuCamolettiju sta svetovno slavo prinesli predvsem komediji Boeing-Boeing (v slovenskem prevodu Stevardese pristajajo) in Don’t Dressfor Dinner (Pridi gola na večerjo). Sloves enega najuspešnejših piscevizrazito situacijskih komedij potrjuje prevodi v številne jezikein uprizarjanja v preko 50 državah. Nekatere komedije so doživeletudi televizijske priredbe, med zadnjimi prav Seks in ljubosumnost. VŠentjakobskem gledališču Ljubljana se je besedila lotil Jaša Jamnik, kise že vrsto let uspešno posveča prav komediji in nastala je uspešnica,ki je bila na 7. Festivalu smeha v Pekrah 2011 proglašena za najboljšokomedijo.Bernard odkrije, da ga žena vara. Z zvijačo organizira sestanek na štirioči z njenim ljubimcem Robertom in ga postavi pred kruto dilemo:ali ljubimec za revanšo da na voljo svojo ženo ali pa ga bo Bernardubil. Robert izbere prvo možnost. S figo v žepu. Na večerjo, po katerinaj bi se stvari uredile, pripelje plačano dekle, ki se pretvarja, da jenjegova žena. Stvari se razvijajo v pravo smer, dokler se nenadomane pojavi Robertova prava žena …P. Barlow/ J. Buchan:39 STOPNIC - Špas teater Mengeš / komedijaRežija: Jaša Jamnik. Igrajo: Jurij Zrnec, Nataša Tič Ralijan, GojmirLešnjak Gojc in drugi.Hitchcockov klasični vohunski triler 39 stopnic je dobil svojo odrskorazličico, ki je kmalu postala velika uspešnica. Komedija združuje najboljšeiz filma, romana in gledališča ter mojstrsko prepleta žanre zodličnimi igralci, ki prinašajo na oder svežino z originalno, zabavnoin duhovito gledališko različico klasike, stare skoraj 100 let.Richar Hannay se znajde v situaciji, ko nedolžen beži pred policijo, kije prepričana, da je morilec, ter pred tujimi agenti, ki jih želi razkrinkatiin rešiti državo pred skrivnostno organizacijo. Dirjajoči vlak, divjanjeavtomobilov, strmoglavljenje letala, lisice, manjkajoči prsti, špijoni inmalo staromodne romance ga spremljajo na vratolomni vohunskidogodivščini. Hitro, smešno in divje!ZADNJO KOMEDIJO BOMO IZBRALI IZ PONUDBE SEZONE 2011/12Jean-Baptiste Poquelin Moliere:GEORGE DANDIN ali Pretentani soprog - GledališčeKoper / komedijaRežija: Luka Martin Škof. Igrajo: Radoš Bončina, Mojca Fatur,Miha Rodman, Igor Štamulak, Daniel Malalan, Dunja Zupanec,Rok Matek.Več o predstavi pri Abonmaju Drama/komedija.31 junij 2011 |

ŠPORTŠportni program za najmlajšeZlati sonček 2011Geza GrabarV pripravo in izvedbo različnihšportnih aktivnosti okrog 160 otrokzaključne generacije vseh murskosoboškihvrtcev so se tudi v temšolskem letu vključili Vrtec MurskaSobota, Zavod za kulturo, turizemin šport Murska Sobota ter športnazveza in mestna občina.Kot je bilo rečeno na zaključniprireditvi v telovadnici pri OŠI, te aktivnosti pomenijo nadaljevanješportnega programa zanajmlajše, ki je 30 let potekalpod imenom »Športna značka«.Tako Bojan Petrijan, direktorobčinske uprave Mestne občineMurska Sobota, kakor ravnateljicaJavnega zavoda Vrtec MurskaSobota Bernardka Marič sta poudarila,da je tovrstna aktivnostna področju različnih panog všportu za otrokov razvoj motoričnihin drugih sposobnosti izjemnegapomena. Petrijan je izrazilzadovoljstvo, da so z odprtjemnovih oddelkov, tudi na novihlokacijah, pa tudi s tem, da sovrtec na Pušči začeli obiskovatitudi neromski otroci, kar je napodročju medkulturnega dialogain socializacije vseh v tem prostoruživečih pomemben koraknaprej, poskrbeli za to, da tudi viztekajočem se šolskem letu nisozavrnili nobene prošnje za vpisv vrtec. Maričeva je bila vesela,da se je v program plavanja, kivključuje aktivnost za pridobitevpriznanja zlati sonček – polegtega pa tudi kolesarjenje alirolanje, pohodništvo, vodenjein igro z žogo, vključilo že 142otrok, leto pred tem pa vsega40. Gibanje in igra sta najpomembnejšiaktivnosti v vrtcu, jepoudarila in dodala, da skupnegazaključka več kot 800 otrok, kolikorjih je vključenih v blizu 50oddelkov na osmih različnih lokacijah,jaslična skupina pa je začeladelovati tudi v Černelavcih,letos ne bo. Zaključek programapredšolskih otrok oziroma tistih,ki bodo jeseni sedli v šolske klopi,je pravšnje nadomestilo za to.Potem ko so se z različnimi gimnastičnimiaktivnostmi predstavilemlade članice gimnastičnihsekcij murskosoboškega Društvaza šport in rekreacijo, so svojespretnosti z žogo, na kolesu in rolerjihpokazali še »mali maturanti«iz vseh enot murskosoboškihvrtcev, ki so bili v tem šolskemletu vključeni v omenjeni športniprogram. Na koncu je plavalniučitelj in aktivni športnik AlojzKerec vsem otrokom poimenskoizročil potrdila o udeležbi v programu.Ob tem je izrazil upanje,da bi vsem mladim postal športpomemben življenjski sopotnik.| junij 201134

ŠPORT11. slovenske letne igrešolarjev v KranjuStanko KerčmarV Kranju so na 11. slovenskih igrahšolarjev nastopili tudi mladi športniki(12–15 let) Mestne občine MurskaSobota, ki so letos nastopili z zelopomlajeno ekipo. Torej njihov čas zaboljše dosežke šele prihaja.V druščini trinajstih slovenskihobčin z blizu 400 športniki jeekipno prvo mesto pripadloMariboru pred Kranjem inKoprom, športna ekipa MurskeSobote (skupno 42 športnikov)je zasedla sedmo mesto.Murskosoboški športniki so senajbolje odrezali v nogometu,kjer so v kvalifikacijah premagaliKranj s 5 : 1 in favorita zaprvaka Pesnico s 3 : 2, nato paizgubili v finalu z zmagovalnimiKoprčani z 0 : 3 in drugimiVelenjčani z 0 : 2 ter zasedlitretje mesto.Odličje so si naši športnikipriborili tudi v atletiki, kjer jeNathan Kočar v teku na 1000metrov zasedel tretje mesto.Med ostalimi atleti je v tekuna 600 metrov bila peta MatejaHari, v skoku v daljino šestaMaja Kadiš, v skoku v višinošesti Luka Vereš, v štafeti 4 x100 metrov je bila ženska štafetašesta in moška sedma. Vsuvanju krogle je bil DanijelHari prav tako sedmi.V tenisu je bil med dečki ŽigaGaber peti, Nika Ščap je bilaprav tako peta. V ženski odbojkiso mlade igralke MurskeSobote premagale Ptuj inDomžale, kar je bilo dovolj zakončno sedmo mesto.Na igrah v Kranju je o fair--playu v športu mladim govoriltudi slovenski olimpijec MiroCerar, naslednje igre slovenskihšolarjev pa bodo leta 2012 vRušah.43. republiške športne igre za osnovne šoles prilagojenimi programiSmiljan KuharStadion pri Osnovni šoli I je bil prizoriščerepubliških športnih igerza osnovne šole s prilagojenimiprogrami.Športne igre, ki so potekale 20.maja, so z govori svečano odprližupan mestne občine AntonŠtihec in ravnateljica Osnovnešole IV iz Murske Sobote SilvaBenkovič Pintarič. Za vse navzočeje bil pripravljen krajši kulturniprogram, v katerem so tekmovalciin obiskovalci lahko uživaliv pogledu na beneške maske.Sicer pa so se v Murski Sobotimudili tiste najboljše športnicein športniki, ki so s svojimi dosežkiizstopali v svojih regijah,med njimi so bili tudi pomurskipredstavniki in predstavnice. Tiso se pomerili v tekih na različnedolžine, skoku v višino, skoku vdaljino in štafetnem teku.| junij 201136

Mura z novim trenerjemv Prvo ligo?ŠPORTSmiljan KuharPotem ko so črno-beli redni delprvenstva v drugi ligi zaključili načetrtem mestu in se je zdelo, dajih čaka tam še ena sezona, očitnosploh ne bo tako.Za takšen scenarij sta v velikimeri poskrbela prvi Interblockin drugi Aluminij, ki nočetanapredovati v višji razred tekmovanja.Zato je vabilo za nastopanjev prvoligaški druščiniprispelo v Fazanerijo, kjer so sepo smotrnem premisleku odločili,da Muro vrnejo med najboljše.»Odločili smo se, da bomooddali potrebno dokumentacijoza pridobitev prvoligaške licence.V četrtek bomo tako na sedežNogometne zveze Slovenije poslaliustrezno vlogo. Med sestankomsmo se povezali tudi z županommestne občine AntonomŠtihcem, ki nas je podprl v našihprizadevanjih,« je povedal predsednikkluba Miroslav Topič,ki obljublja, da bodo finančnasredstva za Prvo ligo zagotovljena.Po njegovih besedah naj bi sezanimanje sponzorjev za Muropovečalo ravno na račun napredovanjamed elito.Že pred tem je bilo jasno, da boMuraše v novi sezoni vodil novstrateg. To bo Robert Pevnik,nekdanji trener Olimpije,Domžal in Rudarja, ki je obprihodu v Fazanerijo povedal:»Zelo sem vesel, da sem tukaj.Takoj mi je postalo jasno, da jeMura klub z vizijo in visokimicilji. Obljubim lahko trdo delo,z igralci bomo poizkusili nareditivse, da Muro vrnemo na pota stareslave.« Ob tem je izrazil željo,da bi v klubu ostali vsi najboljšimladi igralci, ki so dokazali, daso izjemna generacija, saj so konecmaja postali pokalni državniprvaki v mladinski konkurenci.Seveda brez okrepitev najbrž nebo šlo, zato se v klubu trudijo, dabi mladi ekipi dodali še dva ali triizkušene igralce, ki bi raven igredvignili odtenek više. S svojimpovratkom na Fazanerijo se v zadnjemčasu najresneje spogledujeFabijan Cipot.Spodbudna novica, ki prihaja izFazanerije, je tudi ta, da je klubuspel nekoliko zmanjšati staridolg, ki trenutno znaša šestdesettisoč evrov, ob čemer še vednoostaja odprta tožba PrimožaGlihe. Kakor koli, najbrž bodo37 junij 2011 |

NAGRADNA KRIŽANKARešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno:OKORN, SELOTEJP, UMIK, VALO, DO, METIL, DAN DRUŽINE, MINERAL, NS,UKLETEV, COD, KR, POSLOVODJA, KLISTIR, AN, IKA, NAGY, JURIŠ, RESOR,MAKRAME, ALTO, AMI, ISAR, ANA, SKLEP, GOVEDO, ON, KARTA, DE, VG,GAL, DEMETER, CIK, ALDO, DUNDEE, BACALL, JOE, KARIES, DEŽURNI,SPARTA, LASEK, KLIN, TOLMIN, ORADA, OKA.Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občinaMURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska SobotaČlani izdajateljskega odbora: izdajateljski odbor še ni imenovanNaslovnica: TADEJ KIRINČIČOdgovorna urednica: VIDA LUKAČJezikovni pregled: RAJKO MARINIČOblikovna zasnova: INQUA, d. o. o.Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p.Naklada: 7000 izvodovSOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu,brezplačno.Prispevke pošljite na: urednistvo.novin@murska-sobota.siTelefon: 02 525 16 19| junij 201138Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do30. junija 2011 na naslov: Mestna občina Murska Sobota,Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križankoNagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas,je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri.Nagrajenka križanke iz prejšnje številke:Marija Berke,Kardoševa 4, 9000 Murska SobotaŽrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA - kanal 10.