10 Zlate štipendije za nadarjene študente 11 Festival Inovativnost ...

ŽUPANOV KOTIČEKSpoštovane občanke,spoštovani občani!Leto 2011 se počasi poslavlja. Pripravlja se, da za zmeraj odide v zgodovino. Kako se gabomo spominjali, je odvisno zgolj od nas samih. Slabše stvari bomo kar najhitreje pozabili,vse dobro pa si skušali kar najbolj vtisniti v spomin. Lepi spomini izboljšujejo počutje, namprivabijo nasmeh na obraz, nemalokrat nas spodbudijo k novim podvigom, ki nas čakajo,tudi v letu, ki je pred nami.Dodobra smo že zakorakali v veseli december. Miklavž in parklji so že trkali po domovih.Verjamem, da je pridne nagradil in poredne okaral. Tako eni kot drugi pa smo obljubili, dase bomo izboljšali. In res, vsak lahko postane boljši v vseh pozitivnih razsežnostih te besede,samo odločiti se je treba.Glede na težji finančni in gospodarski položaj, ki ju občutimo tudi v družinskih denarnicah,smo lahko boljši tudi tako, da previdneje in smotrneje načrtujemo svojo porabo. V decembruse poraba po navadi poveča. Vprašajmo se, a res mora biti tako. Da nekoga obdarimo, zmerajne potrebujemo nakupljenih predmetov ali izdelkov. Marsikomu je dovolj stisk roke, nasmeh,pogovor ali klepet. Tudi z majhnimi pozornostmi lahko obdarujemo.Spoštovane občanke in občani Mestne občine Murska Sobota, predlagam, da skupaj izvedemonajvečjo akcijo obdarovanja, ampak ne zgolj materialnega. Vsak naj si obljubi, da bo še v temletu, do božiča, vsaj dvema osebama polepšal dan. Denimo z obiskom staršev ali starih staršev.Ali svojih starejših sosedov, ki živita sama. Povabimo ju k sebi na kavo, z njima poklepetajmo,jima kaj pripeljimo iz trgovine. Spet drugi bodo obiskali znanca, ki je v domu za starejše, alizgolj prebrali zgodbo iz knjige nekomu, ki je bolehen obležal na postelji. Mlada prijateljabosta morda oprala avtomobil svojemu sosedu, dekleta in žene spekle potico in jo prinesle vhišo za brezdomce. Morda bo kdo zgolj prijel starejšo osebo pod roko in ji pomagal čez cestoali se ponudil, da popelje na sprehod sosedovega psa. Mladi prijatelji bi lahko nekomu pomagaliočistiti garažo, mlada dekleta počistiti stanovanje. In še in še je zamisli, kako nekomupolepšati dan. Sploh ne potrebujemo veliko – zgolj dobro voljo in odločitev. Pomislimo, kajse lahko zgodi, če vsi tisti, ki smo jim polepšali dan, to naredijo tudi drugim. In tako naprej.In tako dalje. V takšnih zamislih se skriva vsa lepota življenja. Ko nekomu polepšaš dan, siga hkrati tudi sebi. Poskusimo.Vključimo torej v decembrsko praznično dogajanje predlagano obljubo. Prepričan sem, dabomo zaradi nje bogatejši ne samo za dobro počutje ob dobrem dejanju, ampak tudi za lepspomin, ki ga bomo radi podoživljali znova in znova. In vedno nam bo privabil nasmeh –ne samo na obraz, ampak tudi v srce. Spoznali bomo, da drži rek »Kdor se smeje v srcu, jesrečen«. Potrudimo se, da bomo za božič vsi srečni.Vaš županDrage občanke, dragi občani Mestne občine Murska Sobota!Spoštovani poslovni partnerji in prijatelji!Želimo vam blagoslovljene božične praznike,v letu 2012 pa veliko sreče, zdravja in zadovoljstva!Župan Anton Štihec z mestno upravo in svetniki3 december 2011 |

MESTNI SVETSvetniške pobude,županovi odgovoriVprašanja in pobude članov mestnega sveta z 8. seje mestnega sveta,ki je bila 27. oktobra 2011:Zoran KOSje izpostavil, da pri trgovskih središčih BTCin OBI ni urejenih pločnikov in razsvetljave,kar je zelo nevarno. Ker se obrtna conarazvija, je predlagal, da bi ljudem, ki so tamzaposleni, kar najhitreje omogočili prevoz nadelovno mesto in domov s Sobočancem.Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarskejavne službe: Obstoječa trasa mestnega avtobusa ne more zajeti še obrtnecone v Murski Soboti s trgovskim centrom OBI, saj bi bil mestni avtobuszaradi podaljšanja časa vožnje nekonkurenčen in manj prijazen zauporabo v primerjavi z osebnimi vozili. Da bi trgovske centre povezaliz mestnim avtobusom, bi potrebovali dodatno mestno linijo in dodatnafinančna sredstva v proračunu, ki pa jih mestna občina žal sama ne morezagotoviti. Zato je mestna uprava glede vključitve trgovskih središč žeaprila 2009 trgovske centre (Maximus, Tuš Bakovci, OBI) z dopisompovabila, da linijo sofinancirajo v znesku pribl. 2900,00 EUR, vendaržal pripravljenosti za sofinanciranje ni nihče izrazil, razen trgovskegacentra Maximus. S ponovnim dopisom v začetku novembra 2011 jemestna uprava Maximus, Tuš Bakovci in OBI še enkrat znova pisnopovabila k sofinanciranju v višini pribl. 2079,00 EUR. Če se bodoSlovenska ulica 379000 Murska SobotaVsem svojim strankamse zahvaljujemo za nakupin vam želimo lepe prazniketer srečno 2012!Ivanka Cifertrgovska središča na povabilo odzvala, jim bomo predstavili rešitve trasemestnega avtobusa z ustreznimi voznimi redi.Svetnik je dejal, da je bazen na kopališču dotrajan. Predlagal je, da binašli sredstva, ki se obljubljajo že nekaj mandatov, za ureditev bazena.Direktor mestne uprave Bojan PETRIJAN je odgovoril, da je bila ureditevbazenskega kompleksa predvidena v proračunu za leto 2011. Sredstvaso bila sestavljena iz treh virov, in sicer iz zadolževanja v višini 210.000EUR, iz Ministrstva za šolstvo iz šport smo pričakovali 100.000 EUR,iz Fundacije za šport pa 130.000 EUR. Občina na razpisu Fundacijeza šport ni bila uspešna, razpis Ministrstva za šolstvo in šport pa zaradifinančnega in gospodarskega stanja v državi v letošnjem letu sploh nibil objavljen. Objavljen je bil razpis v višini 210.000,00 EUR za novfiltrirni sistem (zadolževanje). Izmed treh ponudb sta bili dve takojizločeni, v tretji pa so bili nekateri podatki ponarejeni. Zato bo postopekjavnega razpisa ponovljen. Upa, da bo občina na drugem razpisu uspešna.V tem primeru bi sklenili pogodbo, nov filtrirni sistem pa bi bil urejendo začetka kopalne sezone. Pohvalil je zavzemanje Komunale in občinskeuprave. Voda v bazenu je bila s starim sistemom prvič pripravljenaskladno z novimi pogoji. Z majhnimi marketinškimi aktivnostmi se jeobisk močno povečal, zato bo izguba manjša.Mag. Robert CELECje spomnil na več let stare obljube o postavitvipaviljonov na Slovenski ulici, a paviljonovše ni kljub trudu mestne uprave, da bi našlamorebitne kupce. Predlaga iskanje drugegamodela (najem, kakšna druga možnost) inrazmislek o tem, da bi v tem delu uredili ekološko tržnico. Z njo biv to ulico ponovno vrnili življenje.Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe:Na Slovenski ulici so s prostorskim aktom, ki ureja to območje, predvideniletni vrtovi z manjšimi objekti (paviljoni) po enotnem projektu.Že nekaj let se trudimo, da bi dali v najem javno površino za postavitevpaviljonov z letnimi vrtovi, vendar kljub večkratnim razpisom nismo biliuspešni. Doslej so razpisi določali, da si investitorji paviljone postavijosami na svoj račun, obdobje najema pa je trajalo najmanj deset let. Vesčas od objave prvega razpisa ugotavljamo, da zanimanje za postavitevpaviljonov sicer obstaja, in to za različne vsebine (gostinska dejavnost,prodaja časopisov, rent-a-bike, prodaja domačih jedi in izdelkov), vendarje ključni vzrok za odločitev o (ne)investiranju previsok strošek vlaganjv izgradnjo objekta in opreme za opravljanje dejavnosti. Pri določanjuvišine najemnine občina nima prostih rok, uporabljati mora predpise spodročja stvarnega premoženja, zato zemljišč ne more oddajati po nižjizakupnini od ocenjene.V mestni upravi zato razmišljamo, da bi predlagali postavitev paviljonov,ki bi jo financirali iz občinskega proračuna, nato bi z javnimi razpisiali neposrednimi pogodbami po predpisih paviljone oddajali v najemnajugodnejšim ponudnikom, mogoče tudi za krajša obdobja najema. Čebodo na razpolago sredstva iz javnih razpisov iz evropskih sredstev, bi postavitevomenjenih paviljonov bila del ureditve ožjega mestnega središča.| december 20114

MESTNI SVETMag. Celec je predlagal, da bi socialno šibkejšim občanom na območjuSeverne obrtno-industrijske cone (SOIC), kjer ni investitorjev,omogočili ureditev vrtičkov. Tako bi jim dali priložnost za pridelavohrane, dokler se investitorji ne bi odločili za investicijo.Župan je pojasnil, da je v sprejetem proračunu določeno, da se ta zemljiščaprodajajo, neresno pa je prodajati zemljišča z vrtički. Dodalje, da so vrtički predvideni tam, kjer so že urejeni – med Avtobusnimprometom, železniško progo in poljsko potjo, vendar na drugi strani. VSeverni obrtno-industrijski coni medtem Xal dograjuje objekt, dodatenobjekt bo gradilo tudi podjetje Wolford, ki je odkupilo dodatna zemljišča.Dr. Mitja SLAVINECje dal pobudo, da se prihodnje leto teden mobilnostizastavi drugače in razširi na vso leto.Po nepotrebnem naj ne bi zapirali središčamesta, saj zapora ljudem povzroča več težavin preglavic kot koristi. Dosedanje izkušnjenamreč kažejo, da cilja spodbuditi občanke in občane k opustitviavtomobilov in uporabi drugih prevoznih sredstev ne dosegamo, pravtako pa ne prispevamo k manjši porabi goriva. Rezultat je pusto inmrtvo mestno središče.Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe:S tednom mobilnosti v Mestni občini Murska Sobota so bili letos in lanipokriti vsi sloji prebivalcev, ne samo v središču Murske Sobote, ampaktudi po naseljih. Kot ukrep k trajnostni mobilnosti mestna občina že oduvedbe mestnega avtobusa in nakupa brezkontaktnih vozovnic razmišljao manjši rabi osebnih avtomobilov. Mestnega središča na dan brez avtomobilanismo zaprli po nepotrebnem, saj smo z različnimi dejavnostmiustregli tako otrokom v vrtcih kot osnovnošolcem. Cestni vzdrževalci soopazili tudi zmanjšan promet motornih vozil v mesto. Kot ukrep k trajnostnimobilnosti mestna občina skuša najti ponudnika, ki bo skrbel zaizposojo in popravilo koles, vendar smo neuspešni v primerjavi z večjimimesti v Sloveniji, denimo z Ljubljano.Cvetka ŠKAFARse je v imenu Mestne četrti Ledava zahvalilažupanu, mestni upravi in mag. HuguMaučecu za izvedbo dodatne osvetlitve prehodaza pešce na Lendavski ulici.Svetnica je dala pobudo, da naj svetovni danboja proti nasilju nad ženskami, 25. november, postane tudi lokalni.Opozorila je, da mora lokalna skupnost tudi na področju preprečevanjain obravnave nasilja nad ženskami prevzeti svoj del odgovornostiza varnost občank.Jasmina OPECje izpostavila, da je stanje demografske struktureprebivalstva na našem območju problem,zato bi zanj morali poiskati ustrezne rešitve.Ob prehodu v novo koledarsko in proračunskoobdobje je treba razmisliti o spremembinačina izkazovanja pozornosti družinam. Tako bi jim ob rojstvuotroka namesto knjige podarili denarni znesek, ki bi marsikomu vteh časih pomenil dobrodošlo pomoč.Župan se je strinjal s predlogom o spremembi načina izkazovanja pozornostiob rojstvu otroka, vendar občina zaradi velikega števila novorojencevfinančno ni zmožna podariti višjega zneska. Pri proračunu zanaslednje leto bodo to popravili: ali v prihodnje ne bi dajali več knjig,ampak samo denarna sredstva, ali pa bi kombinirali oboje. Predlog jetreba vključiti v proračun.Suzana VARGAje dejala, da kmetovalce iz Krajevne skupnostiKrog, ki so lastniki ali najemniki obdelovalnezemlje v k. o. Murska Sobota, zanima vzdrževanjepoljske poti, ki povezuje Tomšičevo inBakovsko ulico, ter poljske poti od Bakovskeulice mimo avtobusnega podjetja do vrtičkov. Zanima jih, kdo je odgovorenza njihovo vzdrževanje in kdaj se predvideva njihova sanacija.Odgovor oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javneslužbe: Poljske poti, ki so v lasti in upravljanju mestne občine (nekatereso knjižene tudi na krajevne skupnosti), niso kategorizirane kot občinskejavne ceste (lokalne ceste in javne poti), ker za to ne izpolnjujejo pogojevuredbe o kategorizaciji javnih cest. Zato teh poti mestna občina kotlastnica ne vzdržuje po standardu, ki se zahteva za javne ceste, temvečglede na namen, ki ga imajo v prostoru in za promet. Po večini so todostopne poti do kmetijskih zemljišč in druge dostopne poti, ki jih več alimanj uporabljajo nekateri posamezniki. Te poti se pregledajo po potrebi,oziroma vsaj enkrat letno, tj. spomladi, ko se tudi dorečejo najnujnejšiukrepi za saniranje (grederiranje, lokalne sanacije, gramoziranje). Ukrepiso odvisni od sredstev proračuna, ki so načrtovana za te namene. Pri temje treba izpostaviti, da so te poti najbolj obremenjene prav v jesenskemNoršinska ulica 129000 Murska SobotaTelefon: 02 526 84 50Faks: 02 526 84 40www.saubermacher-komunala.siCenjene občanke in občani!V podjetju Saubermacher-Komunalaustvarjamo zdravo okolje,za vas in skupaj z vami.Zahvaljujemo se vam za sodelovanjepri ločenem zbiranju odpadkov.Želimo vam prijetne prazniketer obilo sreče in osebnega zadovoljstvav prihajajočem letu.20LET5 december 2011 |

INTRODUCTIONThe Naperville Metra Station is a unique and critical component of the City’s transportation system. Despiteits decidedly residential setting just one block from the Naperville Historic District, the Naperville MetraStation is the second busiest suburban station in the entire Metra system 1 , serving commuters from thesurrounding neighborhoods and adjacent municipalities. The City of Naperville supports a comprehensive,multi modal transportation network that provides commuters with options to access both the Naperville andRoute 59 Stations. Commuters access the Naperville Station through a variety of methods, including travelby vehicle (daily fee and permit parking), carpool/vanpool, kiss-and-ride, transit, bicycle, and pedestrianactivity. Through this Study, the City of Naperville evaluated the feasibility of a bus depot at the NapervilleMetra Station as an opportunity to promote balance across the various means of commuter access to the trainstation.Project HistoryIn 2009, the City adopted the 5 th Avenue Study, a land use, transportation, and parking study for the vicinityof the Naperville Metra Station. As part of the 5 th Avenue Study, the City identified opportunities to enhancemultimodal commuter access (i.e., vehicle parking, kiss-and-ride, transit, bicycle and pedestrian access) to thetrain station. Among the wide range of multimodal access and circulation improvements was the concept ofestablishing a bus depot on city owned or leased property near the Naperville Metra Station. Based on anevaluation of commuter parking, transit, existing and future traffic conditions, and public input receivedthroughout the 5 th Avenue Study, a bus depot was identified as an opportunity to enhance commuter accessand meet the following objectives:Provide a defined transit center for commuters;Improve transit access to/from the train station;Consolidate passenger pick-up/drop-off activity;Reduce congestion and minimize conflicts between Pace bus operations, pedestrians, bicycles,and kiss-and-ride activity; andMinimize bus staging/queuing on adjacent neighborhood streets.A summary of the public input received throughout the 5 th Avenue Study is provided in the Appendix.Purpose and ScopeAs part of implementation of the 5 th Avenue Study, the City retained Traffic, Analysis & Design, Inc., andStanley Consultants (“project team”) to evaluate the benefits, impacts, and feasibility of establishing a busdepot adjacent to the Naperville Metra Station as summarized below:Identify viable bus depot location(s) and configuration(s) on parcels currently owned or leased by theCity.Identify short-term enhancements to address station access and circulation issues, either as a phase ofa long-term bus depot implementation or as mutually exclusive improvements.Analyze relative impacts of depot access and adjusted circulation patterns on adjacent streets and1 Per data provided in the Commuter Access Report, prepared by the City of Naperville Transportation, Engineering, & DevelopmentBusiness Group on November 30, 2007.Naperville Metra Station Bus Depot and Commuter Access Feasibility Study Page 1March 2012

MESTNI SVETV SPOMIN ANTONU TONČKU KOSUV petek, 25. novembra, smo se poslovili od častnega občanaMestne občine Murska Sobota Antona Tončka Kosa.Kako je, ko dvajsetletni fant z mnogimi življenjskimi cilji insanjami za vedno izgubi vid, si niti ne moremo zamišljati.Kruta usoda, ki bi marsikoga pahnila v obup, je mladegaTončka postavila pred nove življenjske izzive – krenil je nanovo pot in se usposobil za nov poklic in … novo življenje.Naučil se je živeti s svojo drugačnostjo ter z močno voljoin vztrajnostjo dokazal, da zna slep človek še kako delitiznanje in življenjske izkušnje.Z vsem srcem se je posvetil delu v Medobčinskem društvuslepih in slabovidnih ter si vse življenje prizadeval zaenakopravno vključevanje slepih v družbo in neodvisnoživljenje, ki je lahko še kako aktivno in športno. Vpisal seje v sekcijo juda Telovadnega društva Partizan, kjer je hitroprerasel svoje učitelje in kasneje deloval kot trener inpredsednik. Pozneje je diplomiral na Fakulteti za telesnokulturo v Ljubljani in postal trener juda. Postal je tudi nosilecčrnega mojstrskega pasu, leta 1986 pa predsednik Judozveze Jugoslavije, potem ko je bil dve mandatni obdobjičlan njenega predsedstva. Tako mu je bila dana možnost,da je prepotoval številne države po svetu. Nekoč je dejal,da je povsod po svetu s ponosom odprl svojo belo palico,le v domačem kraju je velikokrat ostal nerazumljen. Zato sotoliko globljega pomena besede, ki jih je pogosto ponovil:»Čeprav slepi živimo v večni temi, svetu vedno znova dokazujemo,da se jo da premagati in da je pravzaprav edinatema – neznanje.«Bil je soorganizator evropskega in svetovnega mladinskegaprvenstva v judu v Beogradu ter mentor številnim mladimin uspešnim judoistom v vsej takratni veliki državi. Bil jetudi eden začetnikov pri ustvarjanju pogojev za karate inrokoborbo v naši občini, kjer je ostal aktiven član vse dokonca. Bil je član predsedstva Judo zveze Slovenije, članrepubliškega odbora za izvedbo evropskega leta invalidov2003 in predsednik organizacijskega odbora evropskegaleta invalidov 2003, v katerem je organiziral množičnosrečanje z mednarodno udeležbo invalidov na letališčuv Rakičanu.Kot član upravnega odbora Zveze društev slepih in slabovidnihSlovenije je bil zadolžen za šport in rekreacijo, za karje v minulem letu prejel posebno priznanje. Prav posebejje bil ponosen na doseženi svetovni rekord z motornimpadalom kot kopilot pilotu Vojku Prahu, ki ga je dosegelpred desetimi leti. Za svoje bogato delovanje v korist slepihin slabovidnih je prejel številna mednarodna, republiškain občinska priznanja.Anton Tonček Kos je bil nemiren duh, zanimalo ga je velikostvari, ni mu bilo vseeno niti za razvoj in dogajanje v lokalniskupnosti, zato je v mandatnem obdobju med letoma 2006in 2010 kot svetnik v mestnem svetu pustil svoj pečat tudiv delovanju lokalne skupnosti. Prav v tem mandatu muje zaradi zaslug, ki so trajnega pomena za ugled mestneobčine, takratna sestava mestnega sveta podelila častninaziv častni občan Mestne občine Murska Sobota. Plaketa,ki jo je takrat prejel, je bila prvič v zgodovini mestne občinegravirana v Braillovi pisavi.Kot predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnihMurska Sobota, kjer je bil aktiven do konca, je nekočzapisal: »Kljub drugačnosti je treba živeti. Vsak si morasam izboriti svoj prostor pod soncem, ki je skupno vsemljudem, čeprav slepemu človeku ni naklonjeno, da bi gavidel. Zato pa toliko bolj zaznava njegove žarke.«Ohranili ga bomo v trajnem spominu.Župan Mestne občine Murska Sobotaz mestnimi svetniki in mestno upravo7 december 2011 |

AKTUALNOPomurski razvojni inštitut s tradicionalno donacijoPomurski izobraževalni fundacijiPomurski razvojni inštitut jesvoje četrto leto delovanja vPomurju obeležil s tradicionalnohumanitarno gesto. Tudi tokratnodonacijo, v vrednosti 1500evrov, sta namreč PRI in njegovustanovitelj Dravske elektrarneMaribor namenila Pomurskiizobraževalni fundaciji. Z njosta organizaciji izkazali podporopomurskim študentom injim tako omogočili »novoletneštipendije«, kot so program poimenovaliv fundaciji. Donacijosta predsedniku uprave fundacijedoc. dr. Mitji Slavincu v oblikisimboličnega čeka predala dr.Darko Anželj, direktor inštituta,in mag. Viljem Pozeb, direktorDravskih elektrarn.»Pomurski razvojni inštitut vMurski Soboti je bil ustanovljen znamenom širjenja informacij terkot prostor za izmenjavo mnenjo trajnostnem razvoju Pomurja.To pomeni smiseln in uravnoteženrazvoj danes in s ciljem omogočanjarazvoja tudi prihodnjimgeneracijam. K skrbi za razvoj regijepo našem prepričanju spadatudi izobraževanje mladih, zatovsakoletno donacijo ob konculeta namenimo prav fundacijiPIF, ki nudi podporo mladimin perspektivnim kadrom v domačiregiji ter tako skrbi za širjenjeznanja v Pomurju,« je obtej priložnosti povedal dr. DarkoAnželj, direktor PRI.»Energija obnovljivih virov, ki joproizvajamo v Dravskih elektrarnahže šest desetletij, je prijaznado okolja, a trajnostni razvojnas uči, da se tu odgovornost nekonča. Odgovorni moramo bititudi do družbe in predvsem dosočloveka. Verjamemo, da nambo z nadaljnjim odgovornimdelovanjem uspelo sodelovanjez lokalnim okoljem Pomurja šeokrepiti in ga razširiti tudi nadruga področja,« je dodal mag.Viljem Pozeb, direktor Dravskihelektrarn Maribor.»Podjetij, ki izobraževanje inznanje spremljajo s trajnostnegavidika, je moč prešteti na prsteroke. Verjamem, da bo čas pokazalvelik potencial znanja vPomurju. Za to bo potrebno načrtnodelo v prihodnje. Zahvalagre vsem donatorjem, da v ta procesverjamejo in ga spremljajo,«je pomen tradicionalne donacijeizpostavil dr. Mitja Slavinec,predsednik uprave Pomurskeizobraževalne fundacije.| december 201112

Pozitivne spremembev murskosoboški bolnišniciAKTUALNOŠpela HorvatPridobitev akreditacije za sprejemtujih bolnikov, prenova prostorov inuradni naziv učni zavod. V Splošnibolnišnici Murska Sobota so v začetkunovembra prejeli mednarodnoakreditacijo Det Noske Veritas, kijim prinaša več konkurenčnosti natrgu zdravstvenih storitev. Slednjabo še posebej pomembna z začetkomprostega pretoka bolnikov zevropsko direktivo o čezmejnemprostem pretoku bolnikov, ki urejaposlovne procese v bolnišnicah invarnost bolnikov.Skupina šestih presojevalcev izZDA je bila v Murski Sobotina obisku 10. in 11. novembra,ocenjevali pa so skrb za kakovostin varnost zdravstvene obravnavebolnikov. Ključna področjaso bila sistem vodenja kakovosti,upravljanje z zdravili, obvladovanjebolnišničnih okužb, kliničniprocesi, fizično okolje varovanjazdravja bolnikov in zaposlenihter upravljanje s človeškimi viri.»To pomeni, da so presojevalciocenjevali procese predpisovanjain razdeljevanja zdravil, zastopanostkadrov in ustreznost v povezaviz razporedom dela, razporeditevprostorov in opreme, načrtukrepanja ob naravnih in ostalihnesrečah, vzdrževanje aparatov,fizično varovanje pri bolnikih,varovanje pred možnim nasiljemponoči ter uporabo varnostneopreme,« so zapisali v splošnibolnišnici.H kakovostnejši obravnavi bolnikovbo bistveno pripomogelprenovljen interni oddelek, posodobiliso namreč prostore internističneintenzivne in polintenzivneterapije. Na slavnostnislovesnosti ob odprtju te 650tisoč evrov vredne prenove jedirektor Bojan Korošec izpostavilnedavno s strani Ministrstvaza zdravje pridobljen naziv učnizavod. Bolnišnica namreč izvajapraktični pouk dijakov srednjegastrokovnega izobraževalnegaprograma zdravstvene nege insrednjega poklicnega izobraževanjabolničar – negovalec ter študentovvisokošolskega programazdravstvena nega, radiologije inuniverzitetnega programa medicinein farmacije. »To pomeni,da poleg strokovnosti razvijamotudi pedagoško in raziskovalnodejavnost, za kar so potrebni znanje,kader in oprema, predvsempa veliko želje, zagnanosti in samoodpovedovanja,«je povedaldirektor bolnišnice, kjer so kaderv lanskem letu okrepili s 24 novimizdravniki. Kot je povedalapredstojnica internističnih dejavnostiVlasta Petric, noben negovalnipostopek ne more povsemnadomestiti prijaznega, toplegaodnosa do bolnika. Tega je mogočedoseči le z dovolj osebja.Kmečka tržnicaz lokalno pridelano hranoGeza GrabarZ namenom spodbujati prodajodoma pridelane hrane, zlasti sadjain zelenjave ter izdelkov iz njih, kakortudi iz žit, buč in drugih poljščin, staSkupina Era iz Velenja in Kmetijskoturističnazadruga Žitek iz Čepincevna Goričkem pred Erinim MultiBussines Centrom v Nemčavcih priMurski Soboti redna organizatorjakmečke tržnice.Ta je s ponudbo lokalnih pridelkovin izdelkov, ki jih na stojnicahprodajajo pridelovalci sami,začela delovati sredi septembraletos. Odprta je vsako soboto, nanjej pa se predstavljajo različniponudniki. Da bi organizatorjispodbudili lokalne pridelovalce,da svoje pridelke in izdelke ponudijoneposrednim kupcem, siprizadevajo, da bi bila vsebinaponudbe na stojnicah tematskoobarvana glede na letni časin bližnje praznike. Tako je bilazadnja tržnica t. i. Miklavževa,pred tem Martinova, predskorajšnjimi prazniki pa bobožično-novoletna.Minulo soboto smo na tržnicisrečali ponudnika domače zelenjaves kmetije Stanka Serecaiz Satahovcev, tamkajšnje EreGood in Zadruge Žitek, pridelkovkmečke sirarne Gorički rajiz Ratkovcev, izdelkov iz lectaMedičarstva Gregorja Celeca izMurske Sobote, suhih keksov,perecev in testenin ValerijeČernjavič iz Gradišča, ki ima po20 letih dela v Muri dopolnilnodejavnost peke domačih krušnihizdelkov in peciva, sadja in izdelkoviz njega Sadjarstva Smodiš izOtovcev, pa tudi plodove in rožes kmetije in vrtnarstva Antolin izOdrancev.Poleg klasične ponudbe na stojnicah,ki je obsegala domačo zelenjavo,sadje, olja, kise, domačikruh, med in še kaj, so organizatorjiveselo dogajanje popestrili sponudbo kuhanega vina in pečenihkostanjev.Kot še pravijo organizatorjikmečke tržnice, ki se bo rednoodvijala v znanem terminu tudipozimi, je tržnica odlična priložnostza nakup kakovostnih lokalnihpridelkov na enem mestu.13 december 2011 |

Miklavževanjev Centru za starejše Murska SobotaAKTUALNOGeza GrabarCenter za starejše Murska Sobota, kideluje pod okriljem Doma starejšihRakičan in je že zapolnil vseh 66razpoložljivih mest, je prvo obletnicosvojega delovanja združil z miklavževanjemin odprtjem razstaveročnih del, ki je vsebinsko vezanana decembrske dogodke.Svoj delež pri pripravi prisrčneprireditve s kulturnim programom,v katerem sta nastopilamlada violinistka Polonca Kulčariz Radencev in mešani pevskizbor DU Černelavci pod vodstvomMarije Škrilec, še bolj papri izdelavi izdelkov in postavitvipriložnostne razstave so prispevalečlanice skupine Dobrodelnostmurskosoboške škofije.Zbrane so s poudarki, da smostopili v zadnji mesec leta, prežetz nizom pričakovanj in lepihželja, nagovorili vodja centraMarta Ferencek, novi direktordoma Zoran Hoblaj in županAnton Štihec. Župan je poudarilvečsporočilnost prireditve, kije v prvi vrsti namenjena tistim,ki v tej obliki institucionalnegavarstva preživljajo jesen svojegaživljenja, in dejal, da sodelovanjepri pripravi dogodka in razstaveprikazuje, kakšen odnos imamodo stanovalcev v centru. To tudidokazuje, je dejal, da želimo starejšimstati ob strani, jim polepšatipraznike in jim pokazati, daso pomemben člen naše družbe.Pozdravni nagovor z lepimi željamiob bližnjih praznikih jesklenil z mislijo in željo, da sebomo še naprej srečevali, medsabo sodelovali in si pomagali.Samo tako bomo kot ena velikadružina, je poudaril. Stanovalcadoma Antonija Vučko in FrancFarkaš sta tudi njega nagradila spriložnostnim spominskim darilcem,ki so ga stanovalci domaizdelali v ustvarjalnih delavnicah.Po prihodu prvega od treh dobrihmož – Miklavža s parkljem,ki je s svojim spremstvom razdelildarila vsem v prepolnivečnamenski dvorani doma, jezbrane stanovalce in goste nagovorilše škof msgr. Peter Štumpf.Spomnil je, da je veseli decembertedaj, ko ljudje pozabimo nasvoje najbližje, lahko tudi najboljžalosten mesec, zato je pozval,da tega ne dopustimo. Prijetnaprireditev, polna prijaznih besed,lepih misli in dobrih želja,se je zaključila s škofovo blagoslovitvijopriložnostne razstaveadventnih venčkov, božično--novoletnih okraskov in jaslic.V izdelavi omenjenega so podokriljem Evangeličanske cerkveneobčine Bodonci, delovne terapevtkeRomane in animatorjaDraga ter skupine Dobrodelnostv veliki meri sodelovali stanovalcicentra in stanovalci sosednjihvarovanih stanovanj.Adventni sejemv Domu starejših RakičanGeza GrabarTudi v tej ustanovi, ki kot najstarejšitovrstni javni zavod v Pomurju izvajainstitucionalno varstvo starejših,med letom za svoje stanovalce izvajajopester nabor prostočasnih aktivnosti,ki so postale tradicionalne.Med njimi je tudi adventni sejem,njegova organizacija in izvedbapotekata pod okriljem delovneterapije, iz leta v leto pa sega ob stanovalcih doma udeleživečje število zunanjih obiskovalcev.Čeprav sejem vselej potekav soboto pred prvo adventnonedeljo, priprave nanj stečejo ževeliko prej.Pred odprtjem sejma so se stanovalciv domski kapeli udeležilisvete maše, ki jo je daroval maestroMarijan Potočnik iz murskosoboškežupnije.Zatem se je dogajanje preselilo vavlo doma. Poleg izdelkov, nastalihv okviru delovne terapije, se jena sejmu z lončnicami – božičnezvezde so bile kajpak v ospredju,in drugim okrasjem predstavilaVrtnarija Kurbus iz Melov, z izdelkiiz lecta Medičarstvo Celeciz Murske Sobote, s pakiranimmedom Čebelarstvo Kovač izBakovcev in člani Turističnegadruštva Martin iz Martjancev.Tudi v okviru sejma so izdelovaliadventne venčke in aranžmajeter božično-novoletne okraske.Stanovalcem doma so tako polepšaliadventne praznike, pri čemerso nekateri obujali spominena mlada leta, ko so še živeli nasvojih domovih.V domski kuhinji so za vseudeležence pripravili topel čajin medeno pecivo, zunaj pa sopekli kostanj. Za dobro voljo jeposkrbel harmonikar Dejan Filoiz Moščancev, ki je zaigral nekajposkočnih skladb.Stanovalci doma z adventnimsejmom gotovo marsikomu, vprvi vrsti pa sebi, polepšajo bližajočese praznike; z adventnimivenčki, različnimi aranžmaji inokrasjem, ki je bilo naprodaj, soadventne praznike polepšali tudinam.17 december 2011 |

AKTUALNOV Krogu ob adventnih delavnicahnastal tudi venček velikanAnita GaberMarsikdo se je že v začetku novembrapripravljal na praznični časin poskrbel za različne prazničnedekoracije, med njimi tudi za okraseza adventni čas.Prva adventna nedelja je bila letosnamreč že 27. novembra. VKrajevni skupnosti Krog so letosže drugič zapovrstjo pripravilivečdnevne ustvarjalne delavnice,na katerih so nastajali prazničniokrasi. Organizator delavnic,ki so potekale v tamkajšnjemvaško-gasilskem domu, je bilotudi tokrat Športno, kulturnoin turistično društvo Kroške tikvi.Dvodnevnih delavnic se jeudeležilo dvanajst ustvarjalcev,kar naj bi bila po besedah predsednicedruštva Klaudije Pertocizadovoljiva popotnica za nadaljnjedelo. Različne generacije sodva dni pod taktirko Sanje Belec,ki je bila idejna vodja delavnice,iz nabavljenega materiala, predvsemnaravnega, ustvarile pisanopaleto različnih adventnih venčkov,skupno jih je bilo okrog 70.Kot zanimivost naj omenimo, daso nastali tudi adventni venčki izkokic in zrnc kave.Ker so bili izdelki tudi tokratunikatni in vredni ogleda, sose organizatorji odločili, da vseadventne venčke razstavijo. Takoso storili že lansko leto, ko si jerazstavo prišlo ogledat okrog stoobiskovalcev. Letos jih je bilonekoliko manj, pridne gospodinjepa so kljub temu pripravilemanjšo pogostitev.Sicer je ob uspešnem zaključkuletošnjih delavnic nastala še zamiselo venčku velikanu. Pridneroke predsednice društva in nekaterihdrugih so pripomogle ktemu, da vse obiskovalce krajevneskupnosti na začetku vasi izmurskosoboške smeri pozdraviadventni venček velikan. Prvasvečka je na njem v spremstvuštevilnih krajanov zagorela naprvo adventno nedeljo.Srečno2012!Planet Zemlja je najbolj možno čudovito naravno okolje zaživljenje vseh živih bitij. Od njegovega zdravja je odvisno našeživljenje, njegova prihodnost je tako tudi naša prihodnost.Pomemben delček k varovanju našega planeta prispeva tudiCEROP, na kar smo ljudje, ki živimo v tej lepi pokrajini ob Murilahko ponosni, saj ta iz leta v leto spreminja svojo podobo in takoiz centra za ravnanje z odpadki postaja pravi ZELENI RUDNIKSREDI POMURJA.Veliko dobre volje v času božično novoletnih praznikov vamželimo… in tudi v letu 2012 ne pozabite na naš slogan: VARUJMOOKOLJE, SAJ SI GA IZPOSOJAMO OD GENERACIJ, KI PRIHAJAJO ZA NAMI!Kolektiv CEROP d.o.o.JAVNO PODJETJE CENTER ZA RAVNANJEZ ODPADKI PUCONCI d.o.o.Vaneča 81/b, 9201 PUCONCITelefon: 02 545 93 10; faks: 02 545 93 16E-mail: info@cerop.si; internet: www.cerop.si| december 201118

3. tradicionalnomiklavževanje v KroguAKTUALNOAnita GaberLetošnje miklavževanje, ki ga jeŠportno, kulturno in turističnodruštvo Kroške tikvi v nedeljo, 4.decembra, pripravilo že tretje letozapovrstjo, je v središče krajevneskupnosti privabilo številne krajane,predvsem tiste najmlajše, ki soz navdušenjem čakali na prvegadobrega moža meseca decembra.Še preden je sveti Miklavž obdarilkar 83 otrok iz krajevne skupnosti,so s pesmijo in plesomvse obiskovalce pozdravili učencipodružnične osnovne šole OŠ IIiz Kroga, za pesem so poskrbeletudi pevke domačega kapelskegapevskega zbora, premiernopa je nastopila tudi ljubiteljskagledališka skupina Kroške tikvi.Člani gledališke skupine se podvodstvom Ksenije Titan srečujejošele v zadnjem času, na velikemodru pa so tokrat prvič odigraligledališko igro, primerno prazničnemučasu in prihodu svetegaMiklavža.Sicer niti letos ni manjkalo dobrihsladkih malenkosti tamkajšnjihgospodinj, vse obiskovalcepa sta na decembrsko nedeljopogrela kuhano vino in čaj.InstalacijeSEDMAKSoboška cesta 1a, 9240 Ljutomer, SlovenijaV prihajajočem letu 2012 Vam želimoobilico poslovnih uspehov, idejter osebnega zadovoljstva !T: +386 (0)2 585 12 64M: +386(0)41 626 086+386(0)51 325 399E: info@instalacije-sedmak.siwww.instalacije-sedmak.siDelavnica adventnih venčkovv stolni župnijiGeza GrabarAdventni venčki, spleteni iz zimzelenegarastlinja, so s štirimi svečkaminajpomembnejši simbol adventnegačasa.Čeprav ga prej nismo poznali insmo ga šele pred nekaj desetletjiprevzeli iz germanskega sveta,smo adventni venček zelo hitrosprejeli za svojega. Potrditev tegaso tudi številne delavnice izdelovanjateh venčkov in drugihprazničnih okraskov.Delavnico so pred prvo adventnonedeljo, ki je bila v nedeljo, 27.novembra, pripravili tudi v stolnižupniji. Organizator Združenjesvetega Miklavža, ki deluje vtamkajšnji župniji, je v veroučniučilnici pripravil zanimivoin prijetno delovno srečanje terna njem povezal ljudi različnihgeneracij.Poleg članov združenja so se prvihdelavnic udeležili še otroci izVrtca Lavra s sestrami in starši.Projekt izdelovanja adventnihvenčkov sta podprla župnik stolnežupnije Goran Kuhar in kaplanGoran Merica. Udeleženciso adventne venčke – čez 50 jihje nastalo, v prvi vrsti izdelovaliiz naravnih materialov, pri čemerso mah nabirali kar v gozdovihna Goričkem.Združenje je pred mašami naprvo adventno nedeljo venčkeprodajalo pred stolno cerkvijo,izkupiček pa bodo namenili družinamv stiski.19 december 2011 |

AKTUALNORedoljuben bralec Soboških novinFranc Glažar iz Murske SoboteGeza GrabarPred petnajstimi leti, 27. decembra1996 je izšla poskusna številkaSoboških novin. Franc Glažar izMurske Sobote ima zbirko čisto vsehdoslej izdanih številk in natanko stoštevilk je vezanih v šestih knjigah.Dolgo časa mu je v zbirki manjkaladeveta številka, ki pa jo je dobil pravob pomoči mestne občine.Vsestransko aktivnega in dalečnaokrog poznanega gospodaGlažarja, ki z družino živi zelorazgibano življenje v Cankarjeviulici 13, ni mogoče predstaviti vnekaj povedih. Med drugim je zelostrasten zbiralec: polnih cigaretnihškatel, znamk, kovancev, avtokart.S celega sveta. Zelo spoštljiv odnosima do revij: shranjene in vezaneima vse številke marsikatere odnjih. Kot kronologijo življenjanove občine, njenih ljudi in društevter dogodkov ima shranjene invezane prav vse številke Soboškihnovin. Za šest debelih knjig se jih ježe nabralo. Da so Soboške novineurejene na način, kot verjetno nisopri nobenem občanu, niti v knjižnicine, ima največ zaslug FranciCelec, njegov najboljši prijatelj, skaterim sta skupaj odraščala od zibelkenaprej. Ker je bil Franci doupokojitve tiskar, ve, kako se temrečem streže. Na vprašanje gospodaGlažarja, ki – to pove s ponosom –izhaja iz čiste meščanske družine,zakaj se je odločil, da tudi Soboškenovine kronološko veže, pravi, daje zbirka zaradi tiskanega medijavečen odtis nekega časa in prostora,v tem primeru mestne občine, ki jije zelo predan. Hudomušno doda,da bi bilo prav, če bi kdaj pa kdajkakšno staro številko občinskegaglasila vzeli v roke tudi mestnisvetniki in v njej kaj prebrali, dao stvareh ne bi tolikokrat govorilina pamet. Prepričan je, da bimorali svetniki v prvi vrsti delativ interesu občanov, ne svojih političnihstrank. Sicer pa so in bodov bodoče v Novinah tako ali takozabeleženi, čez čas pa bomo njihovouspešnost lahko tudi ocenili.| december 201120

Obisk pri najstarejšihSobočanihAKTUALNOVida LukačFranca Madjara, ki je s 96 leti najstarejšiprebivalec Murske Sobote,je podžupan Jože Casar skupaj spredsednico Mestne četrti PartizanMarijo Bačič in tajnikom Mestnihčetrti obiskal na njegovem domuv Ulici Otona Župančiča 9, kjerživi skupaj s soprogo ter hčerkinoin vnukinjino družino.Franc Madjar je bil rojen leta 1915v Noršincih, leta 1929 pa je prišel vMursko Soboto, kjer se je izučil zakrojača in odprl majhno krojaškodelavnico na Lendavski ulici. Leta1960 se je zaposlil v Muri, kjer jedelal vse do upokojitve leta 1978.Sedaj uživa sadove svojega marljivegadela v krogu svojih najdražjih.Najstarejšemu Sobočanu zdravjepri njegovi visoki starosti dobrosluži, žal nekoliko slabše vidi, zatone more spremljati časopisov, zatopa toliko natančneje prisluhne radijskimin televizijskim poročilom.Franc Madjar je pri svoji starostiodlično poučen o vseh aktualnihdogodkih na področju politike ingospodarstva, tako obisk tik predvolitvami ni minil brez njegovegapolitičnega komentarja.»Naziv najstarejše Sobočanke«pripada Karolini Čarni, ki je preddnevi dopolnila svoje 101. leto.Krhka ženica Karolina je v štirihletih, odkar jo obiskuje občinskadelegacija, skoraj popolnoma izgubilasluh, zato je sporazumevanje znjo težavno, pogovor pa dodatnootežuje starostna demenca. Njeniodgovori so bili prisrčno zmedeni,v svojih spominih pa se je vračalav svoja mlada leta v rodnem kraju.Žal pogosto zamenjuje imenasvojih najbližjih, dogodke in kraje,toda v njenem iskrivem pogledu ješe zmeraj prisotna dobra volja.Karolina Čarni je do svojega 96.leta živela na Ciril Metodovi ulici5, od leta 1993, ko ji umrla sestra,s katero sta živeli skupaj, je v hišiz velikim in zmeraj vzorno urejenimvrtom živela sama. V mladostije bila zaposlena kot gospodinjapri evangeličanskem duhovnikuKovaču, kasneje pa pri drugih gosposkihdružinah v Murski Soboti.Po zlomu kolka se je pred štirimileti preselila k družini svoje nečakinjeZdenke Uljančič na Kobilje,kjer z vso ljubeznijo in toplino skrbijoza svojo ostarelo teto.Zlata poroka zakoncevIdič iz BakovcevGeza GrabarPrvič sta se poročila v župnijskicerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti,drugič sta simbolično stopila predoltar v domači župnijski cerkvi vBakovcih, kjer ju je poročil župnikFranc Zorec.Franc, rojen leta 1935 v Bakovcih,se je izučil za slikopleskarja.Sprva je bil zaposlen v Ljubljani,nato pa je dobil delo pleskarja vnekdanji tovarni KIK Pomurka vMurski Soboti. Ob kmetovanjuna manjši kmetiji je zlasti velikopredanost čutil do čebelarjenja,s katerim se ukvarja že več kot30 let. Je član Čebelarske družineBakovci, v kateri ima statusčastnega čebelarja. Njegov velikkonjiček na jesen življenjaje slikanje z oljnimi barvami.Veliko prostega časa je prostovoljnonamenil obnovi domačežupnijske cerkve v Bakovcih,pogosto pa je tudi slikal po okoliškihcerkvah. Je član Društvaupokojencev Bakovci, vrsto letpa je bil znotraj društva aktivenkot poverjenik. Žena Apolonijaje bila dekliško rojena Martinecleta 1933 v Krogu. Življenje jeposvetila delu na manjši kmetijiin vzgoji otrok. Apolonija sezlasti rada peče različne krušnedobrote. Danes v krušni peči šerada speče kruh in druge pogačeza svojo družino.Na jesen življenja si slavljencadneve krajšata z raznimi konjički;ker živita sama, poskrbita zaurejenost doma in okolice tertudi zase. V zakonu sta se jimarodila dva otroka, hčerka Marijain sin Jože.21 december 2011 |

AKTUALNOSrečanje slepih in slabovidnihvernikov SlovenijeNa zahvalno nedeljo, 6. novembra2011, so škofijsko romarsko svetiščeMarije Vnebovzete v Turnišču napolniliromarji Zveze društev slepih inslabovidnih iz vse Slovenije. Zbralose je okrog 250 oseb. Srečanje je potekalov organizaciji Medobčinskegadruštva slepih in slabovidnih MurskaSobota.Besede pozdrava in dobrodošliceje najprej izrekel domačižupnik Robert Brest. V imenuromarjev je vse navzoče pozdravilpredstavnik Društva slepihin slabovidnih Murska SobotaŠtefan Maučec, ki se je zahvalilškofu ordinariju msgr. dr. PetruŠtumpfu za naklonjenost in pomočpri organizaciji svečanostiter darovane svete maše.Škof ordinarij je v uvodu v svetodaritev pozdravil navzoče inpoudaril, da »smo se zbrali v tisočletnemromarskem svetiščuMatere Božje, nekoč v srednjemveku najpomembnejšem srednjeevropskemMarijinem svetišču«.Srečanju slepih in slabovidnihvernikov iz vse Slovenije so prisostvovaližupan Turnišča SlavkoRežonja, dr. Jožef Magdič izLions kluba Murska Sobota,Albina Horvat in Rozina Baratiz Karitasa Murska Sobota, direktorZavoda za zdravstveno zavarovanjeIvan Tibaut, ravnateljŠkofijske Karitas Simon Slana,župnik iz Trnovega pri Ljubljaniin direktor Škofijske KaritasLjubljana Tone Kompare, paterMiha Sekolovnik in diakon ImreJerebic.Poleg imenovanih so bili prisotninaši stalni sodelavci, prijatelji,spremljevalci, prostovoljci, donatorji,sestre redovnice, bratjeevangeličani in vsi ljudje dobrevolje.Poleg škofa so maševali SimonSlana, ravnatelj ŠkofijskeKaritas, Tone Kompare, župnikiz Trnovega v Ljubljani in direktorŠkofijske Karitas Ljubljana,ter p. Miha Sekolovnik. Pri svetimaši so sodelovali diakon ImreJerebic, tajnik Slovenske Karitas,ter bogoslovca g. Kučko in g.Lažeta.Z branjem beril, prošenj in uvodovso sodelovali člani in članiceMedobčinskega društva slepih inslabovidnih Murska Sobota.Škof msgr. dr. Peter Štumpfje zbrane nagovoril v pridigi.Spregovoril je o teku našegaživljenja, ki se bo nekoč tukajna Zemlji končalo. »Pri Boguje večni sedaj,« je poudaril škofter navzoče spomnil na pravomodrost življenja, ki je v tem,da delamo dobro in da v temvztrajamo.Ob koncu svete daritve so sepredstavniki društva zahvaliliza darovano sveto mašo ter vsonaklonjenost in pomoč.Besede zahvale so bile izrečenetudi domačemu župniku in duhovnemupomočniku, ki je vesčas spovedoval, pevcem, ki so spetjem obogatili bogoslužje, turniškiKaritas in društvu kmečkihžena, ki sta v nadaljevanjusrečanja poskrbela za pogostitevnavzočih, ter vsem, ki so pri izvedbisrečanja slepih in slabovidnihSlovenije pomagali kotdonatorji.Zbrane je ob koncu svete mašenagovoril predsednik Zvezeslepih in slabovidnih SlovenijeTomaž Wraber.Srečanje se je nadaljevalo vJeričevem domu, kjer so navzočiprisluhnili nastopu pevske skupineslepih in slabovidnih osebter monodrami igralca GregorjaČušina z naslovom »Evangelij poČušinu«.Stiski rok, objemi med udeleženciin sproščeno vzdušje soprislonili kanček v mozaik tegaprekrasnega sončnega dne podstoletnimi drevesi Marijine cerkvev Turnišču.Marjeta GrabarMedobčinsko društvo slepih inslabovidnih Murska SobotaSrečno, zdravo inuspehov polno leto 2012N.C. Maximus,Ul. Št. Kovača 43, M. Sobota 02/ 530 50 00Fontrade d.o.o.SANITETNI REŠEVALNIPREVOZINaročanje:041-800-09102/588-1738Vesele božične praznike in srečno Novo leto!www.medicinski-prevozi.siNENUJNI MEDICINSKI PREVOZI, Stanislav Nedeljko s.p.Lukavci 64, 9242 Križevci pri Ljutomeru| december 201122

Predstava»Moja lutka – moje zrcalo«AKTUALNOGeza GrabarLjudska univerza Murska Sobota inenota VDC Sonček v Murski Sobotista bila ob 3. decembru, mednarodnemdnevu invalidov, organizatorpredstave »Moja lutka – mojezrcalo«, v kateri so s kreativnimustvarjanjem lutk sodelovali pravčlani tega društva.Nosilec projekta je bila Ljudskauniverza, člani murskosoboškegaSončka pa so bili izvajalci projekta,ki se je z omenjeno predstavotudi končal.Kot je pred predstavo v grajskidvorani dejal njen avtor MilivojRoš, ki je s sedmimi člani društvaLaro, Danico, Danielom,Kristjanom, Robijem, Milanomin Željkom pripravil predstavo,so ti mladi ljudje z veliko voljein srčnosti dokazali, da lahkoz lastno močjo in voljo storijotudi kaj takšnega, čemur sicerne bi bili kos. Rezultat dela vtem projektu je po prepričanjuvodje enote Sončka Jana Rešeteše en dokaz, da se v teh mladihljudeh skriva veliko neizkoriščenihpotencialov. »In ko jih odkrijemo– nekateri sami, nekateriv sodelovanju z drugimi, postanemomočnejši, samozavestnejši,bogatejši za nove izkušnje inspoznanja.«Na tradicionalnem slovenskem zajtrkutudi županSabina Gutalj18. novembra so otroci v vseh slovenskihvrtcih in učenci v osnovnihšolah zajtrkovali kruh, maslo, med,mleko in jabolko – vse slovenskegaoziroma lokalnega porekla.Projekt »Tradicionalni slovenskizajtrk« je tako prerasel okvireakcije »Med za zajtrk«, ki joslovenski čebelarji izvajajo vslovenskih vrtcih že peto leto, znovim projektom pa so pobudorazširili tudi na ostale kmetijskepanoge. Podporo projektu jetudi letos izrazila lokalna skupnost,vseslovenske akcije pa seje župan Anton Štihec udeležilže petič. Pridružil se je otrokomv vrtcu na Pušči, kjer so bili tudipredstavniki lokalnih pridelovalcev,med njimi predsednikČebelarskega društva MurskaSobota Franc Hauko. Za vrtce inšole v Murski Soboti so domačeproizvode prispevali Mlinopek,Pomurske mlekarne, RobertHari iz Gerlincev, SadjarstvoCifer s Kukeča in Čebelarskodruštvo Murska Sobota.Projekt naj bi postal most medkmetijami ter vrtci in šolami.Njegov namen je seznaniti otroke,zakaj je uživanje lokalnopridelane hrane pomembno.O pomenu zdrave, v lokalnemokolju pridelane hrane je obtej priložnosti spregovoril tudižupan in povedal, da je najpomembnejšicilj te vseslovenskeakcije otrokom predstaviti, kakosta v današnjem času pomembnazajtrk in predvsem uživanjehrane, pridelane v Sloveniji. Stovrstnimi akcijami bodo mladina otipljivem in njihovi starostiprilagojenem primeru spoznalipomen kmeta kot pridelovalcahrane in čebel, ki so tesno povezanes kmetijstvom in pridelavohrane. Prepričan je, da bo projektdosegel namen vsesplošnegaosveščanja, še posebej pa, če bočim več ljudi zajtrkovalo zdravoin v domačem okolju pridelanohrano.Projekt je rezultat sodelovanjadržavnih institucij, nevladnihorganizacij, šol, vrtcev in donatorjev,podpira pa ga tudi Mestnaobčina Murska Sobota.23 december 2011 |

AKTUALNODobrodelna prireditev »Podarimo srečo«na OŠ IV Murska SobotaGeza GrabarLetošnja dobrodelna decembrskaprireditev šole, že deveta po vrsti, jebila v nabito polni dvorani GledališčaPark namenjena zbiranju prostovoljnihprispevkov za nakup novegašolskega kombija za prevoz učencevv šolo in domov. Na prireditvi smoobčutili utrip življenja na šoli in vsakdanaučencev.Prireditev, katere rdeča nit je bilapredstava Andersenove pravljice»Snežna kraljica«, ki jo je priredila,režirala in zanjo pripravila koreografijoučiteljica Lili Miloševič,glasbeno pa jo je opremil zunanjisodelavec Roman Sarjaš, je ta večermarsikomu segla globoko v srce.Predstavo so zaigrali zaposleni našoli v kar 15 različnih točkah, odpevskih, plesnih, igranih in igralnih,ki so se odlično dopolnjevalev zgodbo s srečnim koncem. Z aktivnimsodelovanjem v predstaviso domala vsi od blizu sto učencevšole pričarali nepozabne in s čustvinabite trenutke. Takšne, v katerihse je marsikateri od staršev in njihovihbližnjih v mislih zagotovospomnil na težko pot, ki jih je vodilado vrat OŠ IV.Učiteljski tim si nenehno prizadeva,da bi otroci postali enakovredničlani družbe, ki s takšnimi nastopipostajajo samozavestnejši, pridobivajopa tudi veščine, ki jih bodov življenju potrebovali. Ob tem seje marsikomu orosilo oko, brezdvoma tudi upokojenim ravnateljicamšole Mariji Gruškovnjak,Mariji Pavlič in Mariji Bačič, ki sobile med mnogimi povabljene naprireditev.Z veličastno prireditvijo, katere posameznetočke je občinstvo nenehnonagrajevalo z dolgimi aplavzi, sopotrdili, da šola postaja vse dejavnejšiin zelo viden član družbeneskupnosti, h kateri želi prispevatisvoj delež po najboljših močeh.Ob koncu prireditve, za katero sovse rekvizite, kostume in sceno izdelaliučenci in zaposleni na šoli, jebila Metka Kovač Kuharič, sedanjaravnateljica OŠ IV, prepričana, daso za prijeten večer ob vsestranskipomoči učiteljic in učiteljev najboljzaslužni prav učenci šole. Dejala je,da so znova dokazali, kaj zmorejoin znajo. »Naša srca ste ponovnonapolnili s toplino in upanjem nalepšo prihodnost. Hvala vam!«Tudi Renata Buzeti, ki je zbranenagovorila kot predsednica svetastaršev šole, ni skoparila z besedamipohvale na račun učencev inučiteljev, rekoč, da so dokazali inpokazali, da zmorejo več, kot odnjih pričakuje svet.Pred in po prireditvi je potekal bazar,v avli gledališča pa bogat srečelov.S prispevanjem in zbiranjemdobitkov so zanj najzaslužnejši staršiin številni sponzorji, ki so – vsakpo svojih močeh – dodali delček vmozaik svetlejše prihodnosti šole.Bazar s sejmomna OŠ III Murska SobotaGeza GrabarZelo dober odziv na lansko prireditevjih je opogumil, da so prijetendogodek pripravili tudi letos.Le redki so se lani nadejali, da biz bogato ponudbo izdelkov iz božično-novoletnegačasa ter rabljenih,a še uporabnih igrač, knjigin drugih predmetov na bolšjemsejmu naleteli na tolikšen odziv.Uspeh je vse učence, učiteljice inučitelje ter druge zaposlene našoli ohrabril, da so odmevno prireditevdrugo soboto v decembrupripravili tudi letos.Priprave so stekle zgodaj, saj součenci nižjih razredov izdelke zabazar pripravljali na posebnihskupnih delavnicah, učenci višjihdoma in pri tehničnih predmetih,zanj pa so prispevali tudi staršiin stari starši, kar potrjuje rdečonit prireditve – medgeneracijskosožitje.Po priložnostnih jutranjih programihza starše, ki so jih učenci izvedliv razredih, se je pestro dogajanjepreselilo na šolske hodnike,kjer so jih kot ponudniki pričakaliučenci višjih razredov.Učitelji in drugi delavci šole sose v bazar vključili tudi tako, daso doma spekli sladke dobrote terjih v šolski jedilnici ob sokovih inkavi ponujali v praznični kavarni,kjer so ponujali tudi torte, ki sojih brezplačno prispevale družbiMlinopek in Vigros ter mamicadveh učencev šole SimonaBorovič.Vsa ponudba tistega dne je bilas simbolično ceno. Zbrani denarso namenili šolskemu skladu, kjerzbirajo finančna sredstva za nakupzunanjih igral in didaktičnih sredstev.Z letošnjim bazarjem, bolšjimsejmom in praznično kavarnoso šolski sklad obogatili za okrog2500 evrov, a to je bil le prvi korak,po navadi najtežji, zato mubodo naslednji koraki nekolikolažje sledili.| december 201124

Praznično dogajanjev Hiši sadeži družbeAKTUALNOSandra FekonjaLeto je ponovno naokrog in stopamov enega najlepših mesecev vletu, v mesec december. Ponovnose bomo za hip ustavili, se zazrli vnebo, snežinke, lučke. Za trenutekse bomo ozrli v preteklo letoin si zaželeli, da bi bilo naslednjeleto, ki prihaja, enako lepo ali šelepše. Spet bomo nekaj več časapreživeli s tistimi, ki jih imamonajraje. Toda preden nastopijobožično-novoletni prazniki, vasvabimo, da se nam pridružitena delavnicah, ki bodo božičnoobarvane, in se skupaj z nami pripravitena prihajajoče praznike.Načrtujemo veliko ustvarjalnihdelavnic, kjer si boste lahko zrazličnimi tehnikami sami izdelaliokraske za praznično okrasitev,sveče, voščilnice, si poslikali steklos prazničnim motivom in se naučilipripraviti praznični pogrinjek.Tudi v kuharski in zeliščarski delavnicahbo dišalo po praznikih.Na cvetličarski delavnici bomopripravljali božično-novoletnookrasje. Zadnji teden pred praznikibosta sledila okraševanje HišeSadeži družbe z okraski, ki smojih in jih še bomo z vašo pomočjoizdelali, in glasbena delavnica, kinas bo popeljala v svet božično--novoletnih pesmi.Zadnji teden decembra je namenjennašim najmlajšim. Zanjesmo pripravili različne ustvarjalnein kuharske delavnice, ki sicer potekajov sklopu božično-novoletnegatabora, vendar imajo otrocimožnost, da se v času od 9. do12. ure pridružijo ustvarjalnim inkuharskim delavnicam.Na koncu naj vam zaželimo, davam leto 2012 prinese dneve brezviharja in skrbi ter polno zdravja.Upamo in želimo si, da nas bostetudi v prihajajočem letu obiskovaliter si z našimi delavnicamibogatili svoje znanje in izkušnje.MEDGENERACIJSKE DELAVNICEHIŠE SADEŽI DRUŽBE MESEC DECEMBERČetrtek, 15.12.2011:ob 16.00 uriPetek, 16.12.2011:od 14. 00 do 15.30 ureob 15.00 uriob 16.45 uriPonedeljek, 19.12.2011:ob 14. 00 uriob 17.00 uriob 17.30 uriSreda, 21.12.2011:ob 10. 00 uriČetrtek, 22.12.2011:ob 16.00 uriPetek, 23.12.2011:od 14. 00 do 15.30 ureCVETLIČARSKA DELAVNICA: božično novoletna dekoracija.Udeleženci naj s seboj prinesejo material za dekoracijo, obveznapredhodna prijava. (O. Varga)TRENING SOCIALNIH VEŠČIN za moške, ki izvajajo nasilje nadženskami (Društvo za nenasilno komunikacijo)ZELIŠČARSKA DELAVNICA: izdelovanje pomarančno cimetovihdišečih kroglic (H. Frumen, M. Počič)MEDGENERACIJSKI TEČAJ ITALIJANSKEGA JEZIKA (D. Kolmanič)BOŽIČNO NOVOLETNO OKRAŠEVANJE HIŠE SADEŽI DRUŽBEDRUŽENJE OB ČAJUJOGA SMEHA: udeleženci naj s seboj prinesejo podlogo za ležanjein sedenje (K. Zver)GLASBENA DELAVNICA: petje božično novoletnih pesmi (M. Škrilec)KUHARSKA DELAVNICA: Peka božičnega pecivaTRENING SOCIALNIH VEŠČIN za moške, ki izvajajo nasilje nadženskami (Društvo za nenasilno komunikacijo )Torek, 27.12.2011:OTROŠKE BOŽIČNO NOVOLETNE DELAVNICE – obvezna predhodna prijava.od 9.00 do 10.00 ure KUHARSKA DELAVNICA: skupaj z otroci bomo olupili jabolka, jihskuhali in iz njih pripravili domač jabolčni sok, ki ga bomo spili obslastnih domačih piškotih.od 10.00 do 12.00 ure USTVARJALNA DELAVNICA VESELEGA SNEŽAKA 1. DEL: z ekološkimimateriali in tehniko kaširanja bomo izdelali veselega snežaka.Zraven bomo peli in poslušali božične pesmice in se pogovarjali ozimskih dogodivščinah.Sreda, 28.12.2011:od 9.00 do 10.00 ure KUHARSKA DELAVNICA: z otroki bomo narezali sadje in biskvit,nato pa pripravili sadna nabodala, ki jih bomo namočili v med inpotresli s cimetom.od 10.00 do 12.00 ure USTVARJALNA DELAVNICA VESELEGA SNEŽAKA 2. DEL: z ekološkimimateriali in tehniko kaširanja bomo izdelali veselega snežaka.Zraven bomo peli in poslušali božične pesmice in se pogovarjali ozimskih dogodivščinah.Četrtek,29.12.2011:od 9.00 do 10.30 ure KUHARSKA DELAVNICA: otroci si bodo sami oblikovali in okrasilimedenjake.od 10.30 do 12.00 ure PRAZNIČNA USTVARJALNA DELAVNICA: otroci bodo s servietnotehniko izdelovali škatlice, ki jih bodo lahko uporabili bodisi za darilobodisi za shranjevanje medenjakov ali pujskov, ki jih bodo peklinaslednji dan.Petek, 30.12.2011:od 9.00 do 10.30 ure KUHARSKA DELAVNICA »PUJSKI ZA SREČO«: otroci si bodo spomočjo mentorjev spekli kruhke v obliki pujskov.od 10.30 do 12.00 ure USTVARJALNA DELAVNICA »PUJSKI ZA SREČO«: otroci si bodoiz slanega testa oblikovali pujske,za katere velja, da prinašajo srečov novem letu. Da bo ustvarjanje še lepše, si bomo zraven zapeli šekakšno zimsko pesem.Poleg delavnic izvajajo prostovoljci tudi učno pomoč iz matematike, kemije, nemščine, angleščine,slovenščine in zgodovine. Na delavnice se lahko prijavite na telefonsko številko: 059 033 800,ali nam pišete na: hisa-ms@filantropija.org ali se oglasite v Hiši Sadeži družbe, ŠtefanaKovača 20, Murska Sobota. Delavnice izvajajo prostovoljci in so brezplačne.Vljudno vabljeni!projekt podpirajo:25 december 2011 |

KULTURAGalerija Murska Sobotav letu 2012 s paleto vrhunskih razstavŠpela HorvatDirektor Robert Inhof je prepričan, danabor v prihajajočem letu predstavljenihdel na posreden način govorio ugledu, ki ga ima Galerija takodoma kot v tujini.Prvega decembra je svojo razstavov Galeriji odprl domači umetnikSandi Červek, ki je na ogledpostavil majhna dela na papirju,ki jih je vzporedno ustvarjal obglavnem opusu in ki se od njegabistveno razlikujejo. A to je leveč kot odličen uvod v še boljšeleto. Leto 2012 sezono v Galerijizačnejo s štirimi domačimi slikarji:Červekom, Medenom,Mesaričem in Rajnarjem. Sledijim razstava izbora novejših pridobitevza stalno zbirko GalerijeMurska Sobota. Od leta 2008 sonamreč pridobili čez 80 vrhunskihdel, od katerih bo večinaprvič predstavljena javnosti.Tej razstavi sledi izbor del izstalne zbirke Muzeja za konkretnoumetnost iz Ingolstadta.Posebnost te razstave je tokratta, da si bomo v Murski Sobotilahko ogledali temeljna delasvetovno znanih mojstrov, kotso Joseph Albers, Hans Arp,Max Bill, Francois Morellet inAleksander Rodčenko v originalu.Razstava »Naključja II.« pa jenova bienalna razstava, ki jo pripravljaGalerija Murska Sobota.»Na tej skupinski razstavi hočemoprikazati odlične slovenskeumetnike, k temu pa bomo dodalitudi skulpturo znameniteganemškega režiserja Fritza Langa(Metropolis, Dr. Mabuse), ki jesvoje edine skulpture sploh naredilmed prvo svetovno vojnomed okrevanjem v hiši KarolaGrosmana v Ljutomeru,« poveRobert Inhof, direktor GalerijeMurska Sobota.Leto 2012 bodo zaokrožili z razstavo»From Page to Space« (»Odstrani do prostora«), pri katerigre za razstavo svetovno znanihmojstrov od ZDA in Evrope tervse do Japonske. Umetniki sebodo predstavili s svojimi minornimideli, ki so tokrat vključena vtematsko razstavo, ki jo je pripravilBritanec Guy Schrachenen,posredoval pa Muzej Wesserburgiz Bremna. Razstava potuje posvetu, bila je že na Portugalskem,po razstavi v Murski Soboti papotuje v Francijo. Na razstavibomo videli skulpture iz papirja137 avtorjev, med njimi so tudiavtorji kot Peter Blake, Christo,Jean Dubbufet, Lucio Fontana,Gilbert & George, Keith Haring,Damien Hirst, Sol LeWitt, ImiKnoebel, Roy Lichtenstein inAndy Warhol.Leta 2012 bo v Galeriji MurskaSobota na ogled precej originalovsvetovno znanih mojstrov, karRoberta Inhofa še posebej veseli:»Počutimo se namreč zelo privilegirane,saj po vseh standardihmajhna galerija v majhnem mestugosti zelo pomembne avtorje.Hkrati nam je to v zelo velikoin zelo neskromno veselje, saj naposreden način govori o ugledu,ki ga ima Galerija MurskaSobota tudi v tujini. Takšnih del,kakršna bomo imeli tukaj v letu2012, namreč nihče ne posojapreveč rad, in to ne glede na zavarovalnepolice, sploh pa ne vtako majhne galerije.«Pokličite 02 521 49 63KA-OIL, Lendavska 60d, Murska SobotaPonovna možnostsklenitve 1,2,3! KREDITA na prodajnem mestu.Pooblaščeni prodajalec kurilnega olja za Štajersko, Celjsko, Savinjsko,Prekmurje in Koroško.Ob vsakem nakupu prejmete darilo!| december 201126

Onkraj spominaSandija ČervekaKULTURAAleksandra GrahV Galeriji Murska Sobota so 1. decembraodprli še zadnjo razstavo viztekajočem se letu, na kateri so prestavilidela enega najpomembnejšihprekmurskih akademskih slikarjevSandija Červeka.Červek je postal znan predvsems svojimi t. i. črnimi slikami, skaterimi je nadvse izvirno razširilizrazne možnosti črne barve.»Te njegove črne slike lahkorazumemo tudi kot ogromnameditativna vrata, kjer Červek ssvojim strukturiranjem slikovnepovršine iz hipne percepcije preidev zaporedje in svojim slikamda temporalni značaj glasbe. Vteh njegovih slikah smo vednonašli nekaj sakralnega, tako dani naključje, da ima štiri svojeslike v smislu stalne postavitverazstavljene v poročni kapeliSoboškega gradu, kakor tudi ninaključje, da je imel eno svojihnajpomembnejših in najodmevnejšihrazstav leta 2008 v nekdanjicistercijanski samostanski cerkviv Kostanjevici na Krki,« je obotvoritvi razstave povedal RobertInhof. Ob tej veliki in glavni produkcijije Sandi Červek ves časvzporedno ustvarjal majhna delana papirju, ki se bistveno razlikujejood njegovega glavnega opusa.Inhof je še dodal, da njegovamajhna dela govorijo tudi o monumentalnostibežnega trenutka,o pomembnosti duhovitosti terne nazadnje tudi o življenjskihradostih, ki so včasih preoblečenev navidezno majhne, zlahkaspregledljive podobe in trenutke.»Onkraj spomina« je tako zadnjagalerijska razstava letošnjega letain bo na ogled vse do 6. januarja2012.Ta veseli dan kulturetudi v Murski SobotiAleksandra GrahTudi letos se je 3. decembra odvijalavseslovenska kulturna akcijaTa veseli dan kulture, ko se obPrešernovem rojstnem dnevu združitaželja ljudi po kulturi in dostopnostdo nje.Praznovanju Prešernovega rojstnegadne, ko svoja vrata odprejorazlične kulturne ustanove, sose pridružile tudi murskosoboškekulturne institucije. V akcijose je vključila Galerija MurskaSobota, ki je v svojem programunudila brezplačen ogled razstaveSandija Červeka. Hkrati je v njenihprostorih za otroke potekalabrezplačna likovna delavnica, nakateri so otroci in starši izdelovalinaravne okraske za okrasitevsmrečic na Trgu kulture. Tamje potekala predstavitev knjižnihpublikacij Galerije MurskaSobota skupaj s Pokrajinskimmuzejem Murska Sobota inPokrajinsko in študijsko knjižnico.Ta veseli dan kulture soobeležili tudi v muzeju, kjer jepotekalo brezplačno vodstvo poarheološki razstavi »Tü mo –Slovanska poselitev Prekmurja«.27 december 2011 |

KULTURANa Klavirskih dnehgostili priznane pianisteAleksandra GrahDruštvo klavirskih pedagogovSlovenije nadaljuje s tradicionalnimiKlavirskimi dnevi, ki so postalistalnica v slovenskem pianističnemprostoru, letos se je bogat kulturnidogodek odvijal v Glasbeni šoliMurska Sobota.Konferenčno dogajanje, ki je od18. do 20. novembra potekalov dvorani Glasbene šole MurskaSobota, je ponudilo pester program,ki se je s svojim naslovom»Madžarska glasba od Lisztado danes« in vsebino poklonilobletnicama rojstev velikanovmadžarske glasbe Franzu Lisztuin Beli Bartoku. Program je ponudilrazlične vsebinske sklope:predavanja slovenskih in tujihpredavateljev (muzikologija, klavirskapedagogika, psihologija),okroglo mizo, projekte šol, masterclassin dva večerna koncerta.Letošnji Klavirski dnevi so gostilidva izvrstna srbska strokovnjaka– dr. Dragoljuba Katunca, vodilnegasrbskega muzikologa, inprof. Zlato Maleš. Priznani slovenskipianist in klavirski pedagogmadžarskega porekla ZoltanPeter je poudaril rdečo nit konferences predavanjem »Bartok inLiszt – 'botra' madžarske glasbe«.Posebno predavanje s pomenljivimnaslovom »Kdo ve, kam najučenec gre«, je za klavirske pedagogepripravila psihologinjain specializantka psihodrameJasna Solarović. Tradicionalnoso se na konferenci predstavileslovenske glasbene šole z nastopiučencev in dijakov. Letosso zanimive projekte pripraviliKGB Ljubljana, GŠ LjubljanaMoste-Polje, KonservatorijMaribor, GŠ Murska Sobota,ZGŠ v samostanu sv. Petra inPavla Ptuj, GŠ Rogaška Slatinater GŠ in Umetniška gimnazijaKoper. Oba konferenčna dnevasta se zaključila z večernimikoncerti. Na koncertu madžarskegapianista Adama Györgyjaje bila prisotna tudi BiborkaMolnár-G., konzulka in kulturnaatašejka Republike Madžarskev Sloveniji. Na Klavirskih dnevihse je zelo uspešno predstavila tudimurskosoboška glasbena šola sprojektom »Pravljični svet LajosaPappa«, kjer so ob spremljavibesedila in risb učenci klavirjaizvajali manj znane skladateljeveskladbe. Klavirski dnevi so sezaključili v nedeljo z masterclassivrhunske pedagoginje prof. ZlateMaleš iz Beograda, ki je izvajaladelavnice z učenci klavirja izslovenskih glasbenih šol. »NaKlavirskih dneh je bilo vseh udeležencevin obiskovalcev v trehdneh okrog 800, kar štejemoza velik uspeh. Glede na to, daso karte za sobotni koncert bilerazprodane že v petek, je sklepati,da se v našem mestu začenjapojavljati večje zanimanje tudiza obisk klasičnih koncertov.Ob tem si drznem razmišljatio predlogu uvedbe klasičnegaabonmaja v prihodnjih letih,kar bi našemu mestu dalo dodatnikulturni pridih, ki ga jev primerjavi s sosednjimi mestiv regiji izredno malo, v mislihimam Lendavo in Ljutomer,« jepovedala Erna Lukač, ravnateljicaGlasbene šole Murska Sobota.| december 201130

Edinstven Mozartov večerv Murski SobotiKULTURAAleksandra GrahOddelek za petje Glasbene šoleMurska Sobota je v petek, 25. novembra,pod vodstvom GabrieleBratina postregel s pravo Mozartovoglasbeno poslastico ter zbrane navdušilz bogatim koncertnim programomsolo napevov, duetov, tercetovin zborovskih skladb v komornizasedbi iz obširnega Mozartovegaglasbenega opusa.V prvem koncertnem delu sta nastopilapianist-korepetitor prof.Predrag Šantek in učenka prvegarazreda Marija Zanjkovič. Slediliso jima učenci Matjaž Zanjkovič,Julija Fajhtinger, Tanja Kološa,Felicita Heric Taškov, TomažGregorec, Klavdija Vrečič inSandra Ulen ter njihova mentoricaGabriela Bratina. Programje bil dopolnjen s spremljavamiglasbenih gostov večera – violinistovPolone Žohar, Zore Vrečičin Mihaila Petrova, violončelistaSamirja Azzeha, kitaristkeEdite Žalik ter klarinetistovŽive Vigali in Timija Bencaka terbas klarinetista Aleša Horvata.Komornemu zboru učencevoddelka za petje je priskočil napomoč še basist Tomi Bušinoski.Po prvem koncertnem delu jesledil operni del, kjer so opernipevci v izvirni kostumografiji inigri predstavili arije in ansambleiz najlepših Mozartovih oper.»Nadarjeni učenci pevskega oddelkaso ob spremljavi glasbenihgostov poslušalcem polepšali turobenin meglen jesenski večer.Domov smo odšli obogateni šez eno glasbeno izkušnjo več,« jeMozartov večer komentiral BlažZanjkovič.Razstava likovnih delskupine Kobra IIAleksandra Grahmeljih, kjer ni pomembno, kdoje najboljši, ampak kako in nakakšen način je kdo prišel dorezultata. Tako smo lahko pričanenehni izmenjavi in kroženjuizkušenj. Skupina se zavedapomembnosti negovanja popkovine,ki jo je tesno povezala.Avtor razstave in mentor MirkoRajnar je skrbno izbral dela, kivsebujejo izrazno noto avtorja,«je v uvodnem nagovoru povedallikovni pedagog Anton Buzeti.Skupina je z razstavo želela prikazatisvoja študijska prizadevanjaobvladovanja čopiča in barve terz veseljem do likovne umetnostipostati njen skromen delček.Razstava je v knjižnici na ogledše ves december.V murskosoboški knjižnici so odprlirazstavo enajstih ljubiteljskihslikarjev, ki so si izkušnje pridobivaliv Mikkovi delavnici pod vodstvomakademskega slikarja MirkaRajnarja.Na razstavi je sodelovalo enajstljubiteljskih slikarjev, in sicer JanaBučar, Valerija Kalamar, MajaKronaveter, Marija Makovecki,Rozalija Sraka, Silvo Strajnšak,Angela Svenšek, Gregor Turkl,Borut Tušar, Marusja Uhernikin Bojka Veren. »Vsi člani soobiskovali Mikkovo delavnico,nekateri med njimi več let. Nesmemo pozabiti sociološkegaefekta druženja – v skupini sose razvili odnosi na zdravih te-Gostilna KratochwillNemčavci 1D, M. Sobota, tel.: (02) 515 16 30Delovni čas:pon. - čet.: 9-22h, petek, sobota 9-23h31 december 2011 |

KULTURAPihalni orkesterMurska SobotaGeza GrabarTudi letošnje leto bodo murskosoboškigodbeniki zaključili s tradicionalnimbožično-novoletnim koncertom,ki bo v četrtek, 22. decembra.Zaradi velikega zanimanja se bostav prenovljeni Gledališki dvorani Parktega dne ponovno zvrstila kar dvakoncerta.Potem ko so s svojim bogatimrepertoarjem – ne igrajo zgoljkoračnic, ampak tudi skladbez resnejšo vsebino in zabavnegažanra, navdušili povsod, kjerso se pojavili, so letos ponovnoposebej močan vtis pustili nasosednjem Madžarskem. Tamso že pet let tradicionalni gostjena različnih prireditvah, številonastopov v naši vzhodni sosedipa se še povečuje.Z njimi so začeli sodelovati povsemnaključno. Kot se spominjadirigent Simon Novak, so jimob iskanju termina za intenzivnevaje ponudili kar možnostnastopanja in prvoten namen jeprerasel v koncertno gostovanje.Dober glas je segel v deveto vasin od takrat naprej so godbenikiže peto leto zapored tradicionalnigostje pri sosedih, slovenskoglasbo pa so dobro usidrali vušesa madžarskih poslušalcev.Poleg tridnevnega gostovanja insamostojnih koncertov v zdraviliščuBük so nastopili še napoletnih festivalih in mednarodnihsrečanjih pihalnih orkestrovv Celldömölku, pa ob Blatnemjezeru in v obmejnem mestuLetenye.Druženje z orkestri iz Madžarske,Avstrije in Hrvaške je ne samolepa izkušnja in vzpodbuda zaglasbenike orkestra, ki mu predsedujeOliver Korošec in ki trenutnošteje 42 aktivnih članov,pač pa takšno povabilo pomenitudi priznanje za kakovostnodelo.Danes pihalni orkester, ki bo čezdve leti praznoval 80. obletnico,združuje različne generacijegodbenikov od dvanajstega letastarosti pa vse tja do 70. in več.Veseli so, da se za igranje v orkestruodloča vedno več mladih.V zadovoljstvo si štejejo tudi, daso bili pobudnik revije pihalnihorkestrov na Soboških dnevih, zakatero upajo, da bo postala tradicionalnispremljevalni dogodekte osrednje poletne prireditve vmestu.Do okrogle obletnice bi z nakupomnovih radi pomladili svojeinštrumente, še razširili že sedajbogat repertoar, v velik krog ljubiteljevtovrstne glasbe pa bi radipritegnili tudi nove.| december 201132

Zmagoslavna vrnitevMure 05ŠPORTSmiljan KuharPotem ko so murskosoboški nogometašiizgubili tri srečanja zapored,so se na sceno vrnili še močnejši. Sštirimi zaporednimi zmagami so karnajbolje zaključili jesenski del prvenstva,po koncu katerega se nahajajona visokem četrtem mestu, le dvetočki za drugouvrščenima Goricoin Olimpijo.Jesenski del nogometnega plesav Prvi ligi se je končal, nogometašiodhajajo na zaslužen odmor.Ante Šimundža in njegovi varovanciso se ljubljencem nogometav Prekmurju oddolžili na najboljšimožen način. Po treh zaporednihporazih, ki so jih doživeliproti Mariboru, Domžalam inOlimpiji, so se vrnili še močnejšiin odločnejši.Muraši so se po sedemnajstihodigranih krogih nahajali naosmem mestu državne razpredelnicez osvojenimi dvajsetimitočkami. Reprezentančni premor,ki je sledil, so črno-belidodobra izkoristili in v naslednjihdveh napornih tednih naštirih tekmah zabeležili samezmage. V osemnajstem krogu jena Fazaneriji najprej gostovaloCelje. Razpoloženi domačiniso hitro povedli z zadetkomMateja Eterovića, prednost jepovišal nekdanji kapetan CeljaRajko Rep, tik pred polčasompa je visoko vodstvo domačim stretjim zadetkom zagotovil LeonHorvat. Črno-beli so na koncuslavili s 4 : 0, potem ko je edinizadetek v nadaljevanju, kljubštevilnim priložnostim, zabilNusmir Fajić.Ravno bosanski napadalec je odigralključno vlogo tri dni kasneje,ko je bilo na Fazaneriji srečanjedevetnajstega kroga Prve lige. VMurski Soboti je ponovno gostovalKoper, ki se je podobnokot v drugem krogu domov naObalo vrnil praznih rok. Muraje namreč ponovno slavila z minimalnih1 : 0, potem ko je srediprvega polčasa zmagoviti zadetekdosegel Fajić. Sledilo je težko gostovanjev Gorici, kjer črno-beliniso slavili že vse od leta 1992.Vendar tradicije obstajajo, da sejih ruši – in tokrat je murašem touspelo. Tekmo v goriškem športnemparku so sicer bolje začelidomači, ki so povedli že v samemzačetku, a so bili kasneje kaznovaniza svojo neučinkovitost. Pomnogih zapravljenih priložnostihje namreč obveljalo nepisanopravilo »kdor ne da, dobi«. Zaizenačenje je sredi drugega polčasaz letošnjim prvencem poskrbelFabijan Cipot, Muri pa se jepriložnost za zmago ponudila vzadnjih minutah srečanja, ko jeMitja Lotrič črno-belim priborilenajstmetrovko, ki jo je z močnimstrelom realiziral Eterovićin poskrbel za odlično izhodiščepred zadnjim krogom, ko je bilna sporedu tretji prekmurski derbiz Nafto.V zadnjem krogu so bile vse očiuprte na Fazanerijo, kjer je potekaloše zadnje dejanje letošnjenogometne jeseni. Mura se jeod svojih navijačev do pomladiposlovila na najboljši možen način,saj so večne rivale iz Lendavepremagali z 2 : 0, potem ko sta žev prvem polčasu zadela TimotejDodlek in Fajić. Štiri zaporednezmage so zadoščale za skok načetrto mesto, kljub temu pa naFazaneriji ostajajo na realnihtleh. »Ob podpori ljudi iz klubasmo verjeli v fante in vanje verjamemoše naprej. S svojo voljo,željo in angažiranostjo so prišlido pozitivnih rezultatov. Ampakto še ne pomeni, da smo svojozgodbo zaključili. V premorubomo analizirali jesenski del,poiskali nove smernice in začrtalipot za spomladanski del prvenstva.Dodati je treba, da je našcilj še vedno obstanek v ligi in odnjega ne odstopamo,« pravi trenerčrno-belih Ante Šimundža,ki odslej ne more več računati nausluge Damjana Ošlaja. Slednjise je namreč poslovil od aktivnegaigranja nogometa, saj je bilazadnja poškodba kolena prehuda,da bi lahko nadaljeval športnokariero. V zahvalo za vse, karje dobrega storil za domači klub,mu je predsednik kluba MiroslavTopić na zadnji prvenstveni tekmipoklonil manjšo pozornost.Kot zanimivost še dodajmo, da selahko Mura pohvali z najboljšimobiskom na domačih tekmah vjesenskem delu prvenstva.33 december 2011 |

ŠPORTPanvita Galex dviguje formo,odbojkarice med prvo četvericoSmiljan KuharOdbojkarji in odbojkarice v zadnjemčasu kažejo zelo dobre predstave.Igralci Panvite Galexa so s tremizmagami na zadnjih štirih tekmahže na mestih, ki vodijo v modro skupino,odbojkarice Murske Sobote pase v drugi odbojkarski ligi trenutnonahajajo na visokem četrtem mestu.Čeprav so jim na začetku sezoneponagajale poškodbe, se varovanciDejana Fujsa ne dajo. Potemko so v šestih krogih dosegli dvezmagi, bili štirikrat poraženi, obtem pa tudi izpadli iz pokalnegatekmovanja, je reprezentančnipremor zanje prišel kot naročen.Dobro delo na treningih inprijateljskih tekmah se je obrestovalov nadaljevanju prvenstva,saj so nanizali tri zmage, izgubilipa le proti favoriziranemu ACHVolleyu.Zaradi reprezentančnega premorasta bili tako preloženi tekmisedmega in osmega kroga, igralciPanvite Galexa pa so v devetemkrogu doma gostili ekipo GoVolleya in brez pretiranih težavslavili s 3 : 1. Še za odtenek lažjaje bila zmaga v desetem krogu,ko je Šempeter v Murski Sobotipo dobri uri igre klonil s 3 : 0.Sledilo je gostovanje pri ACHju,s katerim bi se murskosoboškiodbojkarji morali srečati šele vtrinajstem krogu, a je bilo srečanjezaradi obveznosti vodilneekipe odigrano prej. Resnejšihpriložnosti za zmago naši tekmovalciniso imeli, so se pa zatoz naslednjega gostovanja vrnili znovo zmago. V enajstem kroguso namreč gostovali pri Kropi inpo pravi drami slavili s 3 : 2 vnizih. Dobri rezultati v zadnjemobdobju so Panvito Galex vsebolj približali mestom, ki vodijov modro skupino za prvaka.Dobre predstave že vseskozi kažejoigralke Murske Sobote, kiso na zadnjih štirih srečanjih kotodbojkarji Panvite Galexa dosegletri zmage in le enkrat priznalepremoč nasprotnemu moštvu. Všestem krogu je na borbeni tekmiv Murski Soboti klonila ekipa izZreč, podobno usodo pa je doživelaekipa Benedikta, ki so joSobočanke po ogorčeni borbi vgosteh premagale s 3 : 2. Sledilje osmi krog, v katerem so odbojkariceiz Novega mesta lahkole nemočno opazovale, kako domačeigralke jurišajo proti novizmagi. Pozitiven niz rezultatov seje zaključil v devetem krogu, koso klonile proti ekipi iz SlovenjGradca. Kljub temu igralke izMurske Sobote dokazujejo, dase lahko kosajo tudi z najboljšimi,saj se trenutno nahajajo načetrtem mestu in so od drugegamesta oddaljene »le« štiri točke.Radenska Creativmirno pluje v drugi ligiSmiljan KuharMurskosoboški košarkarji, ki so sez letošnjim letom vrnili v 1. B-ligo,oziroma po novem v drugo slovenskokošarkarsko ligo, se po enajstihodigranih krogih nahajajo na sredinilestvice.Radenska Creativ se je z dobrimiigrami v lanskem letu vrnila vvišji rang tekmovanja. Košarkarjiso v sezono krenili odločno in vuvodnem krogu celo premagalifavorizirano ekipo Branika. Podobrih partijah na začetku sezoneje sledil padec v igri, saj sovarovanci Dušana Ulage doživelištiri zaporedne poraze, gotovopa bi se kateremu lahko izognili,še posebej porazu proti ekipiGrosuplja v šestem krogu, ko soše dobrih pet minut pred koncemsrečanja vodili za osemnajsttočk, a na koncu ostali praznihrok.Nove zmage so se murskosoboškikošarkarji veselili v osmemkrogu, ko so v gosteh premagaliMedvode, dobro igro pa so pokazalitudi v devetem krogu, saj je vMurski Soboti padla ekipa TermOlimia. Sledil je tesen poraz nagostovanju v Postojni, v enajstemkrogu pa je Dušan UIaga ssvojimi varovanci vknjižil šestoletošnjo zmago. Na domačem terenuso premagali Hrastnik. Poenajstih odigranih krogih so takodosegli šest zmag in zabeležili petporazov, kar jih med štirinajstimiekipami uvršča na sedmo mesto.Radenska Creativ se lahko pohvalitudi s tem, da ima v svojihvrstah trenutno najboljšegastrelca lige Igorja Spešiča, ki vpovprečju dosega nekaj več kotdvajset točk na tekmo.| december 201134

Atletski klub Panvitaz novim vodstvomSkoraj leto dni trajajoča agonijaokrog najožjega vodstva edinega vPomurju delujočega atletskega klubase je končala z imenovanjem novegaupravnega odbora na nedavnem(volilnem) občnem zboru.FRIZERSKISALONVERICAPE BTC - Frizerski studioVerica Hair Team, Nemčavci 1d,Tel.: 515 16 40Lendavska 51,9000 Murska Sobota,Tel.:523 13 25Da bi delo v klubu, ki nepretrgomadeluje že od leta 1965 tertrenutno šteje več kot 50 registriranihatletinj in atletov, karnajenakomerneje porazdelili, podrugi strani pa naj bi se v deloin uresničevanje načrtov aktivnovključilo kar največ predstavnikovstaršev, trenerjev, sedanjih innekdanjih atletov, so spremenilistatut in dosedanji devetčlanskiupravni odbor razširili na enajstčlanov. Vanj so bili po novemizvoljeni predsednik BojanHorvat, podpredsednik GorazdGrof, tajnica Andreja Celec terčlani Diana Kočar, Dejan Car,Štefan Fujs, Geza Grabar, DavidHorvat, Štefan Sedonja in MatejFujs kot predstavnik atletov. Vupravnem odboru je predvidenotudi mesto za predstavnikasponzorja, a bodo tega imenovalinaknadno. Potem ko so spomnilina tekmovalne dosežke v letih2010 in 2011, so sprejeli tudivelikopotezen program dela zaleto 2012.Kljub vse težjim ekonomskimrazmeram za delovanje kluba inuresničevanje vedno višjih tekmovalnihciljev je Andrej Brinar,ki je kljub odstopu z mesta podpredsednika– z letom 2011 pa jeodstopil tudi dolgoletni uspešnipredsednik Štefan Martinec, skrbelza kontinuirano delo v klubutudi letos. Zato je ob vztrajnihtrenerjih Diani Kočar, TiberijuLebarju, Radislavu Jokanovićuin Janezu Kovaču, ki so žrtvovaliogromno prostega časa zatrenersko delo ter tekmovanjaz mladimi atletinjami in atleti,najzaslužnejši, da je klub v tekmovalnemsmislu obdržal zelovisoko kontinuiteto v državnemmerilu. V veliki meri je za uspehekluba zaslužna tudi mestna občina,ki vsako leto za dejavnostdruštva nameni znatna sredstva.V letu 2010 so članice in članikluba na največjih državnihin mednarodnih tekmovanjihosvojili 72 medalj, letos dvemanj. Kot državni reprezentantiso bili lani najuspešnejši tekačicana srednje proge mladinkaAnja Benko, sprinterka v članskikonkurenci Tina Jureš, tekačicana srednje in daljše proge KatjaVrdjuka ter tekač na srednjeproge Aleš Zver, oba mladinca.Letos se jim je pridružil šepionir Nino Celec. Benkova,Celec, Zver in mladinec TomažRozmarič so lani skupaj dosegliŠPORTGeza Grabarkar sedem državnih rekordov.Lani so se lahko v klubu pohvalilis kar desetimi kategoriziranimišportnicami oziroma športniki;zaradi poškodb se je njihovo številoletos prepolovilo.Trenutno trije atleti – Tina Jureš,Anja Benko in Tomaž Rozmarič– merijo zelo visoko. Jureševa jemed kandidati za izpolnitev normeza olimpijske igre v Londonuprihodnje leto, za ostala dva jeuvrstitev nanje realno pričakovatištiri leta pozneje, ko bodo igre vRiu de Janeiru. To velja tudi zapionirja Nina Celeca, ki se v svojistarostni skupini uvršča med največješportne potenciale v tekuna kratkih progah z in brez ovirter v skoku v daljino. Pa zagotovoše za koga iz številne mladegeneracije pionirjev.V okviru kluba že nekaj let uspešnodeluje tudi atletska šola, kijo ob Diani Kočar vodi PoloncaHorvat. Vanjo je vključenih večkot 30 mladih, ki spoznavajoprve korake v atletski abecedi instopajo na pot kraljice športov.PE MAXIMUS, Št. Kovača 43,Murska Sobota, Tel,: 525 13 56Verica Banfi s.p.Srečno 201235 december 2011 |

Gasilstvopred novimi izziviGASILCIGeza GrabarBioplinarne v Pomurju rastejo kotgobe po dežju. Enako tudi fotovoltaičneoziroma sončne elektrarne nastrehah stanovanjskih, gospodarskihin poslovnih objektov.Bioplinarne kot naprave nisosamo mesto za predelavo organskihodpadkov, ki z vrenjemustvarijo plin za pridobivanje električneenergije, pač pa predstavljajotudi potencialno nevarnostza eksplozije in druge nesreče.Da bi bili s posredovanjem obtovrstnih nesrečah gasilci kotnajpomembnejša in najštevilčnejšasila v sistemu zaščite in reševanjakar najbolj usposobljeni,je tudi na ravni GZ MO MurskaSobota potekalo izobraževanje ogašenju in reševanju ob nesrečahv bioplinskih in fotovoltaičnihelektrarnah.Vabilu na predavanje se je odzvaloblizu 40 gasilcev, v predavalnicimurskosoboškega gasilskegadoma je bil teoretični del,sledil pa mu je še praktični ogledbioplinarne pri prašičji farmiPanvite na Jezerih v Rakičanu.Tovrstno usposabljanje so vsi prisotniocenili kot zelo uspešno.Videli so novo tehnologijo za pridobivanjeelektrike in pasti, ki jihprinaša ob nesrečah. Predavanjeje potekalo pod vodstvom podjetjaVEPT iz Rakičana, ki se poslužbeni dolžnosti ukvarja pravs tovrstno problematiko, inPanvite, ki je lastnica že treh bioelektrarnv Prekmurju (Nemščakpri Ižakovcih, Motvarjevci in ponovem tudi Jezera v Rakičanu)Pri predpisih o posredovanju obpožarih na strehah, kjer so nameščenimoduli za fotovoltaičneelektrarne, zeva velika praznina,saj niti na ravni EU ni predpisovo načinu gašenja.Požar na Biotehniškišoli RakičanGeza GrabarTudi simulacija reševanja ponesrečenihdijakov ob požaru na nekdanjikmetijski šoli je sodila v niz aktivnosti,ki so jih letos izvedli gasilciGasilske zveze MO Murska Sobota voktobru, mesecu varstva pred požari.Ob predpostavki, da je v enemod paviljonov šole zagorelo, sose dijaki in zaposleni umaknili navarno ter takoj poklicali gasilce.Na kraj dogodka so z devetimigasilci prišli gasilci enote GDMurska Sobota, ki je aktiviranaob slehernem požaru v mestniobčini, poleg njih pa tudi osemgasilcev domačega društva, torejPGD Rakičan.Akcija je bila bliskovita in učinkovita.Potem ko je ena skupinagasilcev okrog 130 dijakov in 30zaposlenih umaknila na varnorazdaljo, se je druga spopadala zognjenimi zublji in jih uspešnoukrotila, sočasno pa so gasilci zdihalnimi aparati vstopili v notranjostzadimljenih prostorovter z izpihovalnikom dima našlidva ponesrečenca in ju na nosilihprenesli na prosto. Šolskaenota prve pomoči ju je zaradipoškodovanih dihal hitro oskrbela,potem pa ju predala enotiprve medicinske pomoči Splošnebolnišnice Rakičan.Kot je na koncu poldrugo urotrajajoče vaje povedal Franc Olaj,ki je kot poveljnik gasilske zvezev mestni občini bdel nad praktičnoizvedbo, je vaja, prva tevrste na tej šoli, povsem uspela.Potreba, da se gasilci seznanijo zobjekti te šole, je bila tihi načrtgasilcev že vrsto let, saj so objektizelo strnjeni, po drugi strani jeprav zaradi števila objektov koncentracijaljudi na enem mestumanjša. Olaj je svoje razmišljanjesklenil z mislijo, da je hvale vredno,da je tudi vodstvo šole začutilopotrebo po koraku naprej napodročju varnosti vseh ljudi našoli. Poučna izobraževalna vaja jebila dobrodošla za vse: gasilci sospoznali posebne pogoje reševanja,dijaki in zaposleni pa so izprve roke spoznali, kako pravilnopristopiti h gašenju in reševanjuponesrečencev.37 december 2011 |

NAGRADNA KRIŽANKARešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno:KLONIRANOST, RAZOČARANKA, IGOR, MIRIAM, SEN, KAJAK, TR, KAP,SRP, AFRODITA, OR, LECT, TEMIDA, NL, PEN, GIS, ŽIDOVSKI BLOK, IČ,TAO, SLINA, KOVINSKA BARVA, OC, LESNA MASA, OKRONATI, ER, NOE,KAVA, SD, RG, PSI, STO, ALA, TIČAR, ATRI, ATALANTA, NOGA, LEGVAN,MARKO JAKLIČ, ODLIKA, IRMAN, BANKA.Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občinaMURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska SobotaČlani izdajateljskega odbora: izdajateljski odbor še ni imenovanNaslovnica: Praznična Murska Sobota, Tadej KirinčičOdgovorna urednica: VIDA LUKAČJezikovni pregled: RAJKO MARINIČOblikovna zasnova: INQUA, d. o. o.Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p.Naklada: 7000 izvodovSOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu,brezplačno.Prispevke pošljite na: urednistvo.novin@murska-sobota.siTelefon: 02 525 16 19| december 201138Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do31. decembra 2011 na naslov: Mestna občina Murska Sobota,Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križankoNagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas,je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri.Nagrajenec križanke iz prejšnje številke:Branko Koleš,Staneta Rozmana 6, 9000 M. SobotaŽrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA - kanal 10.

PRIREDITVE IN KONCERTIpetek, 16. 12. 2011 ob 21.30 Orchestre Tout Puissant Marcel Duchamp (Francija) MIKK Murska Sobotasobota, 17. 12. 2011 ob 19.00 Koncert PERPETUUM JAZZILE Športna dvorana OŠ I, Murska Sobotasobota, 17. 12. 2011 ob 21.00 Metal klavnica XXVIII MIKK Murska Sobotasobota, 17. 12. 2011 ob 11.00 Lutkovna predstava za otroke: LUČKA Partymax Murska Sobotanedelja, 18. 12. 2011 ob 11.00 Čisto prava predstava z obiskom Dedka mraza BTC City Murska Sobotaponedeljek, 19. 12. – petek, 23. 12. 201110.00 – 17.00Božično – novoletni sejemTrg kulturetorek, 20. 12. 2011 ob 19.00 Koncert ob dnevu samostojnosti in enotnosti ORKESTER SLOVENSKE VOJSKE Gledališče Park, Murska Sobotasreda, 21. 12. 2011 ob 16.30Pohod otrok vrtca Ringa-raja z lučkami skozi središče mesta do TrgakultureSredišče mestasreda, 21. 12. 2011 ob 17.00 Rajanje predšolskih otrok s pevko Andrejo Zupančič Trg kulturesreda, 21. 12. 2011 ob 19.00četrtek, 22. 12. 2011 ob 17.00četrtek, 22. 12. 2011 ob 17.00 in 19.00Dobrodelni koncertTINKARA KOVAČ, ROŽMARINKE, Art Music Orchestra,musical Ekonomske šole »Pariz ali jaz«Lutkovna predstava za predšolske otroke»Frančka obišče dedek Mraz« in prihod dedka MrazaBožično-novoletni koncertPIHALNI ORKESTER MURSKA SOBOTAGledališče Park, Murska SobotaTrg kultureGledališče Park, Murska Sobotapetek, 23. 12. 2011 ob 19.30 Božično-novoletni koncert AETERNUM Grajska dvorana Murska Sobotanedelja, 25. 12. 2011 ob 21.30 LOLLOBRIGIDA (Zagreb/HR, Murska Sobota/SLO) MIKK Murska Sobotačetrtek, 29. 12. 2011 ob 19.00 Koncert NEISHA & BIG BAND RTV SLOVENIJA Gledališče Park, Murska Sobotasobota, 31. 12. 2011 22.00 – 03.00torek in sreda, 3. in 4. 1. 2012 dopoldanponedeljek, 9. 1. 2012 ob 17.00Silvestrovanje na prostemSkupini Horizont in D'kwaschen retashyC. Dickenc – B. M. Pograjc: OLIVER TWISTSlovensko mladinsko gledališče Ljubljana (zaključeni predstavi za osnovne šole)Svetlana Makarovič:VILA MALINALutkovno gledališče Ljubljana (za Lutkovni abonma in izven)Mestno središčeGledališče Park, Murska SobotaGledališče Park, Murska Sobotaponedeljek, 9. 1. 2012 ob 19.00 igrano-dokumentarni fi lm Gregor Kresal, Tine Marenče: SFINGA Grajska dvorana, Murska SobotaRAZSTAVEdo avgusta 2012 TŰ MO Slovanska naselitev Prekmurja Pokrajinski muzej Murska Sobotado 6. 1. 2012 SANDI ČERVEK – Onkraj spomina Galerija Murska SobotaSEMINARJI, POSVETI, DELAVNICE, IZOBRAŽEVANJA, ZABAVAsobota, 17. 12. 2011 ob 9.00 Predstavitev Društva modelarjev Pomurja z delavnicami BTC City Murska Sobotasobota, 17. 12. 2011 14.00-17.00 Božična delavnica Pokrajinski muzej Murska Sobotaponedeljek, 19. 12. ob 15.30 Tečaj varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki Biotehniška šola Rakičansreda, 21. 12. 2011 ob 18.00 PREMIERA: Alvin in veverički 3 Partymax Murska Sobotačetrtek, 22. 12. 2011 ob 17.00 Pravljična božična ustvarjalnica Partymax Murska Sobotapetek, 23. 12. 2011 ob 17.00 Obisk Božička Partymax Murska Sobotasobota, 31. 12. 2011 ob 12.00 Mini silvestrovanje Partymax Murska Sobotatorek, 4. 1. 2012 ob 9.00 BPPG - trik učenja Raziskovalno-izobraževalni centerRakičan, Dvorec RakičanZa objavo dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: tic.sobota@siol.net