AKTUALNORedoljuben bralec Soboških novinFranc Glažar iz Murske SoboteGe<strong>za</strong> GrabarPred petnajstimi leti, 27. decembra1996 je izšla poskusna številkaSoboških novin. Franc Glažar izMurske Sobote ima zbirko čisto vsehdoslej izdanih številk in natanko stoštevilk je ve<strong>za</strong>nih v šestih knjigah.Dolgo časa mu je v zbirki manjkaladeveta številka, ki pa jo je dobil pravob pomoči mestne občine.Vsestransko aktivnega in dalečnaokrog poznanega gospodaGlažarja, ki z družino živi zelorazgibano življenje v Cankarjeviulici 13, ni mogoče predstaviti vnekaj povedih. Med drugim je zelostrasten zbiralec: polnih cigaretnihškatel, znamk, kovancev, avtokart.S celega sveta. Zelo spoštljiv odnosima do revij: shranjene in ve<strong>za</strong>neima vse številke marsikatere odnjih. Kot kronologijo življenjanove občine, njenih ljudi in društevter dogodkov ima shranjene inve<strong>za</strong>ne prav vse številke Soboškihnovin. Za šest debelih knjig se jih ježe nabralo. Da so Soboške novineurejene na način, kot verjetno nisopri nobenem občanu, niti v knjižnicine, ima največ <strong>za</strong>slug FranciCelec, njegov najboljši prijatelj, skaterim sta skupaj odraščala od zibelkenaprej. Ker je bil Franci doupokojitve tiskar, ve, kako se temrečem streže. Na vprašanje gospodaGlažarja, ki – to pove s ponosom –izhaja iz čiste meščanske družine,<strong>za</strong>kaj se je odločil, da tudi Soboškenovine kronološko veže, pravi, daje zbirka <strong>za</strong>radi tiskanega medijavečen odtis nekega časa in prostora,v tem primeru mestne občine, ki jije zelo predan. Hudomušno doda,da bi bilo prav, če bi kdaj pa kdajkakšno staro številko občinskegaglasila vzeli v roke tudi mestnisvetniki in v njej kaj prebrali, dao stvareh ne bi tolikokrat govorilina pamet. Prepričan je, da bimorali svetniki v prvi vrsti delativ interesu občanov, ne svojih političnihstrank. Sicer pa so in bodov bodoče v Novinah tako ali tako<strong>za</strong>beleženi, čez čas pa bomo njihovouspešnost lahko tudi ocenili.| december 20<strong>11</strong>20
Obisk pri najstarejšihSobočanihAKTUALNOVida LukačFranca Madjara, ki je s 96 leti najstarejšiprebivalec Murske Sobote,je podžupan Jože Casar skupaj spredsednico Mestne četrti Parti<strong>za</strong>nMarijo Bačič in tajnikom Mestnihčetrti obiskal na njegovem domuv Ulici Otona Župančiča 9, kjerživi skupaj s soprogo ter hčerkinoin vnukinjino družino.Franc Madjar je bil rojen leta 1915v Noršincih, leta 1929 pa je prišel vMursko Soboto, kjer se je izučil <strong>za</strong>krojača in odprl majhno krojaškodelavnico na Lendavski ulici. Leta1960 se je <strong>za</strong>poslil v Muri, kjer jedelal vse do upokojitve leta 1978.Sedaj uživa sadove svojega marljivegadela v krogu svojih najdražjih.Najstarejšemu Sobočanu zdravjepri njegovi visoki starosti dobrosluži, žal nekoliko slabše vidi, <strong>za</strong>tone more spremljati časopisov, <strong>za</strong>topa toliko natančneje prisluhne radijskimin televizijskim poročilom.Franc Madjar je pri svoji starostiodlično poučen o vseh aktualnihdogodkih na področju politike ingospodarstva, tako obisk tik predvolitvami ni minil brez njegovegapolitičnega komentarja.»Naziv najstarejše Sobočanke«pripada Karolini Čarni, ki je preddnevi dopolnila svoje <strong>10</strong>1. leto.Krhka ženica Karolina je v štirihletih, odkar jo obiskuje občinskadelegacija, skoraj popolnoma izgubilasluh, <strong>za</strong>to je sporazumevanje znjo težavno, pogovor pa dodatnootežuje starostna demenca. Njeniodgovori so bili prisrčno zmedeni,v svojih spominih pa se je vračalav svoja mlada leta v rodnem kraju.Žal pogosto <strong>za</strong>menjuje imenasvojih najbližjih, dogodke in kraje,toda v njenem iskrivem pogledu ješe zmeraj prisotna dobra volja.Karolina Čarni je do svojega 96.leta živela na Ciril Metodovi ulici5, od leta 1993, ko ji umrla sestra,s katero sta živeli skupaj, je v hišiz velikim in zmeraj vzorno urejenimvrtom živela sama. V mladostije bila <strong>za</strong>poslena kot gospodinjapri evangeličanskem duhovnikuKovaču, kasneje pa pri drugih gosposkihdružinah v Murski Soboti.Po zlomu kolka se je pred štirimileti preselila k družini svoje nečakinjeZdenke Uljančič na Kobilje,kjer z vso ljubeznijo in toplino skrbijo<strong>za</strong> svojo ostarelo teto.Zlata poroka <strong>za</strong>koncevIdič iz BakovcevGe<strong>za</strong> GrabarPrvič sta se poročila v župnijskicerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti,drugič sta simbolično stopila predoltar v domači župnijski cerkvi vBakovcih, kjer ju je poročil župnikFranc Zorec.Franc, rojen leta 1935 v Bakovcih,se je izučil <strong>za</strong> slikopleskarja.Sprva je bil <strong>za</strong>poslen v Ljubljani,nato pa je dobil delo pleskarja vnekdanji tovarni KIK Pomurka vMurski Soboti. Ob kmetovanjuna manjši kmetiji je zlasti velikopredanost čutil do čebelarjenja,s katerim se ukvarja že več kot30 let. Je član Čebelarske družineBakovci, v kateri ima statusčastnega čebelarja. Njegov velikkonjiček na jesen življenjaje slikanje z oljnimi barvami.Veliko prostega časa je prostovoljnonamenil obnovi domačežupnijske cerkve v Bakovcih,pogosto pa je tudi slikal po okoliškihcerkvah. Je član Društvaupokojencev Bakovci, vrsto letpa je bil znotraj društva aktivenkot poverjenik. Žena Apolonijaje bila dekliško rojena Martinecleta 1933 v Krogu. Življenje jeposvetila delu na manjši kmetijiin vzgoji otrok. Apolonija sezlasti rada peče različne krušnedobrote. Danes v krušni peči šerada speče kruh in druge pogače<strong>za</strong> svojo družino.Na jesen življenja si slavljencadneve krajšata z raznimi konjički;ker živita sama, poskrbita <strong>za</strong>urejenost doma in okolice tertudi <strong>za</strong>se. V <strong>za</strong>konu sta se jimarodila dva otroka, hčerka Marijain sin Jože.21 december 20<strong>11</strong> |