Julij 2007, Å¡tevilka 27 - Termoelektrarna Trbovlje

Julij 2007, številka 27TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE

UVODNIKODKRITJE PREPROSTOSTIPred nami je poletni čas. Topel, sončen, prijazen. Pa počitnicein dopust. Saj ni treba, da bi bil dopust povsem drugačen oddosedanjih, da bi bil le lep in sproščujoč.Ko je Napoleon končal svoj osvajalski pohod po stari celini, ljudjenekaj časa niso hoteli slišati ne za politiko, ne za vojne in ne zaekonomijo. Posvetili so se svojemu videzu in videzu svojih bivališč.Kot posmeh dotedanjemu udobju in blišču, se je začelo obdobjenove preprostosti, ki so mu rekli bidermajer. Ime naj bi izhajaloiz imena izmišljenega pesnika Gofflieba Bidermaierja. Naj bo tadopustniški čas za vas novi bidermajer. Glasba, umetnost, lepotanaj ga naredijo takšnega, kot si ga želite samo vi.Pa na veselo snidenje in branje v jeseni.KazaloKrmilo TETponovno zaupano Marku Agrežu................................................ 3V prvih štirih mesecih uspešno poslovanje................................ 4Načrti za leto 2007........................................................................ 6Elektrika, emisijski (CO 2) kuponi in popolno odprtje trga ... 8Remont bloka 125 MW uspešno izveden................................... 9Remont na napravi za razžveplanje dimnih plinov................. 10Obsežna dela na turboagregatu.................................................. 12Modernizacija grelnikov zraka v letu 2007.............................. 14Gradbena dela med remontom.................................................. 15Kemijska priprava vode.............................................................. 16Certifikacija pepela..................................................................... 17Zakaj elektrarna potrebuje urejeno skladišče.......................... 18Hrupno delovno okolje...............................................................20Poslovni partner - CEE, d.o.o. .................................................. 21Ko presenečeni preseneti............................................................23Zimske športne igre skupine HSE.............................................24Potepanje po Barceloni...............................................................27Biser Indijskega oceana..............................................................29Starodobniki med nami.............................................................. 31Natečaj za najboljšoamatersko fotografijo »Naj fotka 2007«.................................... 33Kadrovske novice........................................................................34Nagradna križanka .................................................................... 35Utrinki so glasilo Termoelektrarne Trbovlje, Ob železnici 27, 1420Trbovlje, telefon (03)565-12-00, faks (03)565-12-32, e-mail: glasilo@tet.si, http://www.tet.si, ki ga izdaja uredniški odbor: glavna urednicaBojana Pirkovič Zajc, odgovorna urednica Mojca Turnšek, tehničniurednik Matjaž Paušer, člani uredniškega odbora Vlado Štendler, MihaelVengust in Franc Žgalin, sodeloval Borut Marolt. Priprava in izvedba:Multima d.o.o. Prispevkov in slikovnega gradiva ne vračamo. Naklada700 izvodov. julij 2007

Krmilo TET ponovno zaupanoMarku AgrežuNadzorni svet Termoelektrarne Trbovlje je imenoval Marka Agrežaza direktorja TET. Sedanji mandat se direktorju izteče v začetkuseptembra 2007. Takrat mu bo po sklepu nadzornega sveta začelteči nov štiriletni mandat.za čas njegovega obratovanja in zamenjave z novim objektom.Prakse nekaterih držav Evropske unije kažejo, da je to mogoče.Električne energije namreč ni na pretek, oziroma jo je in jobo tudi v bodoče premalo. S starimi napravami pa na trguni mogoče doseči konkurenčne cene za prodano energijo. Vpogojih liberalizacije trga električne energije je to nujen pogojza obstoj gospodarskih subjektov. Slovenski energetski trgbo od 1. 7. 2007 namreč popolnoma odprt in bo električnaenergija popolnoma tržno blago. Njeno pomanjkanje pa imahude gospodarske posledice.V času prvega mandata direktorja Agreža je bila na obstoječiblok prigrajena naprava za razžveplanje dimnih plinov. To daTET ni imela čistilne naprave, je bil tudi uradni razlog za nevključitevdružbe v Holding slovenske elektrarne (HSE) obnjegovi ustanovitvi. Brez čistilne naprave se je zdela proizvodnjaelektrične energije preveč nezanesljiva.Verjetno je tudi izgradnja te naprave vplivala na odločitev, dase delež države v osnovnem kapitalu družbe prenese na HSE.TET je tako od 7. 3. 2007, ko je bil sprejet sklep Vlade RS,del skupine HSE. Za dokončanje postopka vključevanja TETčakamo le še na sklep registrskega sodišča.Direktor TET, mag. Marko AgrežOb izteku njegovega prvega mandata lahko ugotovimo, daTET posluje pozitivno.Izvedene so bile številne študije z namenom zagotoviti nadaljnjiobstoj in razvoj družbe. Po tem, ko je ideja o energetski doliniz ustanovitvijo zasavskega energetskega holdinga izgubila svojzačetni žar, so bili napori usmerjeni v pridobitev energetskegadovoljenja vsaj za en energetski objekt. V lanskem letu je bilotako pridobljeno energetsko dovoljenje za plinsko elektrarno.Ker pa je trenutno edina realnost obstoječi 125 MW blok, se zizvedenimi remontnimi deli skuša optimalno zagotavljati pravnjegovo zanesljivost in varnost obratovanja.Za obratovanje obstoječega bloka in nadaljnje pozitivnoposlovanje TET je pomembno, da TET pridobi pravico doprednostnega dispečiranja energije, proizvedene s tem blokom,Čas prvega direktorskega mandata Marka Agreža jezaznamovalo tudi iskanje energenta, ki bi v primeru nezadostnihdobav premoga RTH, zagotovil nemoteno poslovanje TET. Poštevilnih poskusnih sežigih je TET pripravljena tudi na uporabomorebitnih alternativnih energentov. Seveda pa je za to nujnopotrebna izgradnja prekladalne postaje za pretovorjenjeenergentov iz vagonov na deponijo v Lakonci.Včasih se zgodovina ponavlja. Morda bomo ob začetku novegadirektorjevega mandata spet obudili katero od idej energetskedoline, tokrat skupaj s HSE. Stara modrost namreč pravi, čehočeš nekaj hitro narediti, naredi sam. Če pa hočeš priti dozastavljenega cilja, pa hodi skupaj z drugimi.Direktorju želimo veliko poslovnih uspehov tudi v drugemmandatu .julij 2007

V prvih štirih mesecih uspešnoposlovanjeNata{a LIPOV[EKIz predstavljenih rezultatov je razvidno, da smo v letošnjem letuzaenkrat poslovali uspešno in v skladu z načrti.Prodaja in proizvodnja električne energijeNa osnovi podpisane kupoprodajne pogodbe s HSE smo vobdobju od januarja do marca 2007 proizvedli 192.923 MWhelektrične energije in planirano proizvodnjo prednostnegadispečiranja presegli za 4,28 %.V navedenem obdobju je blok 4:• obratoval 2.004,29 ur,• 80,43 ur je bil v rezervi,• 73,26 ur je bil zaustavljen zaradi okvar,• 1,22 ure je bil v negi oziroma remontu,• znižanja moči zaradi ekoloških omejitev ni bilo.Na bloku 4 smo za doseženo proizvodnjo prvega kvartala leta2007 porabili 192.598 ton premoga in 226.807 litrov kurilnegaolja.Dne 31. 3. ob 22.23 uri je bil blok 4 zaustavljen zaradi rednegaletnega remonta, ki v letu 2007 obsega tudi generalni remontturbine. Remont naj bi se predvidoma zaključil 10. junija. Zatoso proizvodni in prodajni rezultati prvih štirih mesecev enakidoseženim v prvem kvartalu.NaložbeV prvih štirih mesecih letošnjega leta je bil plan investicijskihvlaganj realiziran le 9,26-odstotno. Še največ aktivnosti jepotekalo pri projektu prilagoditve in izgradnje deponijeodpadkov Prapretno sever, kjer so bila izvedena naslednjadela:• peta deponije,• drenažni sloji,• odvodnjavanje meteornih vod izven telesa odlagališča,• transportne poti za produkte na dno deponije,• osnove za gradnjo prve berme odlagališča,• usedalnik za izcedne vode.Pri pretovorni postaji za premog so razlog za zamik aktivnostizapleti pri podpisu pogodbe o stavbni pravici z RTH. Zaenkratsmo za ta projekt odkupili samo zemljišče od občine, ostaleaktivnosti bodo šele stekle.Druge, manjše investicije potekajo v skladu z načrti.KadriGraf 1: Izobrazbena struktura zaposlenih v TET na dan 30. 4. 2007Zap.št.Projekt, investicija Plan Realizacija % realizacije2007 1-4 20071. Razvojni projekti 1.008.000 22.288 2,211.1. Pretovorna postaja za premog in lesno biomaso 714.000 22.288 3,121.2. Plinsko-parna elektrarna 294.000 0 0,002. Ekologija 2.130.859 220.351 10,342.1. Deponija odpadkov 1.677.616 220.351 13,132.2. Končna sanacija deponije odpadkov 33.000 0 0,002.3. Drugo 420.243 0 0,003. Naložbe v zanesljivost obratovanja 451.800 31.760 7,034. Druge investicije 486.956 103.190 21,19SKUPAJ 4.077.615 377.589 9,26Tabela 1: Planirane in realizirane investicije v prvih štirih mesecih leta 2007 julij 2007

V Termoelektrarni Trbovlje je bilo konec aprila 2007 234zaposlenih, od tega 6 za določen čas in 228 za nedoločen čas.Kvalifikacijska struktura zaposlenih je prikazana v priloženemgrafu (Graf 1).Rezultat poslovanjaS prodajo električne energije, vključno s premijo za prednostnodispečiranje, smo v prvih štirih mesecih leta 2007 ustvariliprihodke v višini 15.230.379 EUR.Termoelektrarna Trbovlje je dosegla v obdobju januar–april2007:• za 15.728.026 EUR celotnih prihodkov,• za 14.881.580 EUR celotnih odhodkov,• poslovni izid obdobja znaša 846.446 EUR.Primerjava doseženega izida s planiranim in doseženim venakem obdobju lanskega leta je prikazana v zadnjem grafu.Drugi prihodki od prodaje v tem obdobju so prihodkiskladiščenja kurilnega olja RS, prihodki od prodaje pepela,delovanja interne menze in najemnin v višini 248.079 EUR.Vsi stroški v prvih štirih mesecih leta 2007 znašajo 14.747.456EUR. Največji delež stroškov, kar 55 %, predstavljajo stroškimateriala, v stroških materiala pa je kar 78 % stroškovporabljenega premoga. Stroški dela dosegajo 16 % vseh stroškovobdobja, stroški storitev pa 11 % vseh stroškov. Vsi stroški v temobdobju so manjši od načrtovanih. Struktura vseh odhodkovv primerjavi s planiranimi in doseženimi v enakem obdobjupreteklega leta je prikazana v spodnjem grafu:Graf 3: Prihodki, odhodki in poslovni izid v obdobju januar–april 2007 vprimerjavi s planiranimi in doseženimi v enakem obdobju preteklega leta.Iz predstavljenih rezultatov je razvidno, da smo v letošnjem letuzaenkrat poslovali uspešno in v skladu z načrti. Vendar bo slikao uspešnosti dosti bolj jasna po zaključku letošnjega remonta,torej takrat, ko vam bomo poročali o rezultatih v prvem polletju2007. Upam, da se bomo tudi takrat lahko pohvalili.Graf 2: Odhodki Termoelektrarne Trbovlje v obdobju januar–april 2007 vprimerjavi s planiranimi in doseženimi v enakem obdobju preteklega leta.julij 2007

Načrti za leto 2007Nata{a LIPOV[EKLetni poslovni načrt je bil potrjen na 10. redni seji nadzornega svetaTET.Po sprejemu sklepa Vlade RS dne 22. 02. 2007, da jeTermoelektrarna Trbovlje v obdobju od 01. 01. 2007 do 30.10. 2007 upravičena do premije v višini 37,0555 EUR zaMWh proizvedene električne energije, ki je proizvedena izobvezne količine rjavega premoga Rudnika Trbovlje-Hrastnik,smo dokončno izdelali Letni poslovni načrt TermoelektrarneTrbovlje za leto 2007. Dokument je bil potrjen na 10. redni sejinadzornega sveta TET, ki je bila 22. 03. 2007. V nadaljevanjuvam predstavljamo glavne poudarke iz letošnjega plana.NAJPOMEMBNEJŠI CILJI ZA LETO 2007• poslovanje zaključiti s pozitivnim poslovnim izidom, zdobičkom v višini najmanj 100 tisoč EUR, kar pomenirealizirati vse planirane aktivnosti v postavljenih terminihin v okviru razpoložljivih sredstev,• zagotoviti optimalno obratovanje ob maksimalnipripravljenosti in zmogljivosti bloka 125 MW,• proizvesti približno 600 GWh električne energije vpribližno 6.500 obratovalnih urah,• uspešno in pravočasno opraviti remont na bloku 4,• pridobiti dodatne prihodke z aktivno vključitvijo na trgelektrične energije v okviru prostih kapacitet po izpolnitviplana prednostnega dispečiranja,• pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu z IPPCdirektivo,Zap.št.Naziv pobude - projekta leto 2007v EUR1. Razvojni projekti 1.008.0001.1. Pretovorna postaja za premog in lesnobiomaso714.0001.2. Plinsko-parna elektrarna (PPE) 294.0002. Ekologija 2.130.8593. Naložbe v zanesljivost obratovanja 451.8004. Druge investicije 486.956Zap.št.SKUPAJ (od 1 do 4) 4.077.615Viri za investicijeOcenjenavrednostza leto20071.1. Planirana amortizacija leta 2007 6.259.3891.2. Poplačilo glavnic dolgoročnih kreditov v letu20071. Razpoložljiva sredstva amortizacije 2007 zanaložbe2.510.6363.748.7532. Neporabljena sredstva amortizacije leta 2006 328.862SKUPAJ (od 1 do 2) 4.077.615• zmanjšati količine odpadnih produktov za odlaganje,• nadaljevati izgradnjo odlagališča odpadnih produktovPrapretno,• zagotavljati likvidnost in solventnost podjetja,• realizirati potrjene projekte.PROJEKTI IN NAČRT VLAGANJ V LETU 2007V letu 2007 načrtujemo investicije v skupnem znesku 4.077.615EUR. Glavnina naložb je posledica dveh glavnih projektov,povezanih z razvojnimi cilji (pretovorna postaja za premog inlesno biomaso in nova elektrarna) in pa naložb, povezanih zokoljevarstvenimi predpisi in zahtevami (deponija odpadkov,zamenjava oljevodov in monitoring vplivov na okolje). Izgradnjadeponije odpadkov je povezana tako z nadaljnjim obratovanjemTE2 kot tudi z razvojnimi projekti.Načrtovane investicije TET (novi projekti in ekologija) so tudisestavina regionalnega razvojnega programa.Načrti s področja ekologije in kakovostiPomembne naloge na področju kakovosti in ravnanja z okoljemso:• izvajanje obratovalnih monitoringov ter pravočasna inustrezna izdelava poročil za pristojne organe in javnost,• izvajanje aktivnosti za pridobitev okoljevarstvenegadovoljenja,• gradnja odlagališča odpadnih produktov Prapretno,• zmanjšanje količine odpadnih produktov za odlaganje,• usposabljanje zaposlenih na področju sistema ravnanja zokoljem,• vzpostavitev ločenega sistema zbiranja nenevarnihodpadkov s ciljem omogočiti recikliranje.Izhodišča in predpostavke finančne projekcije v letu 2007Končni načrtovani poslovni izid za leto 2007 je drugačen odtistega, predstavljenega v prejšnjih Utrinkih. Nov planiranposlovni izid je izdelan ob naslednjih predpostavkah:• proizvodnja 467 GWh prednostno dispečirane električneenergije, za katero bomo porabili 500.000 ton rjavegapremoga RTH,• premija za prednostno dispečiranje ostane nespremenjena(sklep Vlade RS),• poleg prednostnega dispečiranja načrtujemo še proizvodnjonajmanj 90 GWh dodatne proizvodnje električne energije, julij 2007

• s prodajo odpadnih produktov in s prodajo storitev(skladiščenje kurilnega olja za ZORD, najem stanovanj inpočitniških kapacitet, storitve naše kuhinje) bomo ustvarilidruge prihodke od prodaje,• število zaposlenih v TET ostane nespremenjeno, iz tepredpostavke so ocenjeni stroški dela,• remont planiramo od 1. 4. do 10. 6. 2007, zato so stroškiremonta višji kot prejšnja leta,• amortizacija ostane na nivoju dosežene v lanskem letu,• ob izpolnjenih vseh zgornjih predpostavkah dosežemominimalni pozitivni poslovni izid, kot ga prikazujemo vnaslednji tabeli:Izkaz poslovnega izida po kvartalih leta 2007Plan 1-3 Plan 1-6 Plan 1-9 Plan 2007 v €Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu 14.938.592 22.344.805 37.327.943 47.029.448prihodki od prodaje električne energije 14.761.702 21.990.941 36.765.391 41.602.494prednostno dispečiranje 14.761.702 21.990.941 36.765.391 41.602.494prodaja ostalo 176.890 353.864 562.552 5.426.954Prevrednotovalni poslovni prihodki (odprava rezervacij) 155.433 310.866 466.308 621.766Poslovni prihodki - skupaj 15.094.025 22.655.671 37.794.251 47.651.214Finančni prihodki 0 0 0 0Drugi prihodki 0 0 0 0Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 0 0 0 0Kosmati donos od poslovanja 15.094.025 22.655.671 37.794.251 47.651.214Stroški blaga, materiala in storitev 9.529.669 15.022.788 24.300.209 31.572.708Stroški materiala 7.965.664 9.710.879 17.595.252 23.403.117Stroški energije (goriva, električne energije) 182.774 289.601 464.029 700.217Stroški nadomestnih delov za OS in material za vzdrževanje OS 259.139 1.190.536 1.390.836 1.586.964Odpis DI in embalaže 0 0 0 29.210Stroški pisarniškega materiala in strokovne literature 14.856 30.963 45.318 58.421Drugi stroški materiala 63.123 149.391 211.254 277.500Stroški materiala 8.490.556 11.371.370 19.706.690 26.055.428Stroški storitev 69.229 163.495 232.724 302.374Stroški transportnih storitev 21.282 42.564 62.177 83.459Stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem 676.285 2.917.418 3.527.354 4.113.671Najemnine 2.253 4.507 6.802 9.180Povračila stroškov v zvezi z delom 9.389 18.778 57.378 66.767Stroški plač. prometa, bančnih storitev in zavarovalne premije 39.009 78.017 117.201 156.485Stroški intelektualnih in osebnih storitev (reviz.,svet.,odvet.,zdravniške) 190.703 360.541 496.995 657.236Stroški sejmov, reklame in reprezentance 14.605 36.513 50.075 68.853Stroški storitev fiz. oseb, ki ne opravljajo dejavnost, skupaj z dajatvami 8.346 13.562 18.778 27.124Stroški drugih storitev 8.012 16.024 24.036 32.132Strošek storitev - skupaj 1.039.113 3.651.419 4.593.519 5.517.280Amortizacija 1.565.178 3.130.356 4.695.534 6.259.389Plače zaposlencev 1.256.051 2.520.447 3.784.844 5.403.939Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja delavcev 65.799 131.597 197.396 263.195Regres za letni dopust, povračila in drugi prejemki 446.453 570.606 701.598 835.365Delodajalčevi prispevki od plač, nadomestila, bonitete, povračila 199.712 400.751 601.790 859.226Druge delodajalčeve dajatve - davek na izplačane plače 46.474 93.257 140.039 199.946Stroški dela - skupaj 2.014.488 3.716.658 5.425.667 7.561.671Dajatve, ki niso odvisne od str. dela ali drugih vrst stroškov 74.487 137.707 200.926 269.654Izdatki za varstvo okolja 271.666 543.332 814.998 1.086.664Štipendije dijakom in študentom 876 1752 2.386 3.263Ostali stroški 40.853 97.146 131.148 188.692Drugi stroški - skupaj 387.882 779.937 1.149.458 1.548.273Stroški 13.497.217 22.649.739 35.570.869 46.942.042Odhodki za obresti 161.534 319.784 467.956 608.554Finančni odhodki - skupaj 161.534 319.784 467.956 608.554Drugi odhodki - skupaj 0 0 0 0Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 1.435.274 (313.852) 1.755.426 100.617julij 2007

Elektrika, emisijski (CO 2) kuponi inpopolno odprtje trgaVladimir ŠTENDLERKer smo člani skupine HSE, bomo vse aktivnosti v zvezi z odprtjemtrga izvajali usklajeno s ciljem po doseganju čim boljših rezultatovposlovanja.Termoelektrarna Trbovlje je na osnovi podpisane kupoprodajnepogodbe s HSE št. 10/07/HSE/N o zakupu moči in nakupuelektrične energije v obdobju januar-marec proizvedla 192.923MWh električne energije in planirano proizvodnjo prednostnegadispečiranja 147.000 MWh realizirala z indeksom 131,24 %.Skladno z navedeno pogodbo je Termoelektrarna vključena tudiv sistem sekundarne regulacije in sicer v območju ± 10MW.V navedenem obdobju je Termoelektrarna Trbovlje proizvedlana plinskih blokih 41,893 MWh električne energije in sicer vjanuarju 41,293 MWh, ostalo pa v času mesečnih preizkusov.Zahteve iz naslova izvajanja terciarne regulacije na plinskihblokih v obdobju januar-marec ni bilo.Blok 125 MW je v navedenem obdobju obratoval 2.004,29ur, defektov je bilo 73,26 ur, rezerve 80,43 ur, obratovanjana znižani moči zaradi ekoloških omejitev pa v navedenemobdobju ni bilo, saj po vključitvi nove čistilne naprave nimamoveč omenjenih problemov.Na področju prodaje elektrofiltrskega pepela smo v navedenemobdobju firmi MECUM prodali 16.288 ton elektrofiltrskegapepela, 3.253,51 ton žlindre in 7.518,66 ton sadre, RTH-ju pasmo v tem obdobju prodali 1.042,37 ton pepela.Kot je znano, je sedaj Termoelektrarna Trbovlje sestavni delHoldinga slovenskih elektrarn in vključena v njihovo bilančnoskupino. Način obračunavanja proizvedene električne energijese izvaja na osnovi dogovorjenega mesečnega fiksnega invariabilnega dela. Ta pa se lahko spreminja mesečno glede nafaktor obratovalne pripravljenosti.Planirani redni letni remont bloka 4 v obdobju od 01. 04.2007 do 10. 06. 2007 naj bi bil zaključen dne 07. 06. 2007 sponovno vključitvijo bloka 125 MW v elektroenergetski sistemSlovenije.Termoelektrarna Trbovlje namerava v letu 2007 poleg 467 GWhelektrične energije prednostnega dispečiranja (dolgoročnapogodba o prednostnem dispečiranju za obdobje 1. 1. 2003 do30. 10. 2007) proizvesti še glede na razpoložljive CO 2kuponein dodatne količine energenta približno 140 GWh dodatnihkoličin električne energije.Planirana proizvodnjaPD [MWh]Dosežena proizvodnjaPD [MWh]I/2007 II/2007 III/2007 I-III/200749000 47000 51000 14700060017 60802 72104 192923% realizacije PD 122,48 129,37 141,38 131,24PREGLED EMISIJSKIH KUPONOV ZA OBDOBJE 2005-2007Skladno z odločbo o emisijskih kuponih Ministrstva za okoljein prostor - Agencije republike Slovenije za okolje z dne 19.01. 2005 je bila Termoelektrarni Trbovlje določena količinaemisijskih kuponov v višini 2.141.024.leto pridobljeno predano razlika2005 743.260 670.750 72.1502006 713.675 747.600 -33.9252007 684.089 *721.000 1.6742.141.024* previdenoEMISIJSKI FAKTOR ( t CO 2/ TJ )t CO 2/TJ = 3,667 x ( % ogljika ) / kurilnost (TJ/ t)EMISIJA CO 2( t CO 2)t CO 2= poraba premoga ( t ) x kurilnost (TJ /t ) x emisijski faktor xoksidacijski faktorJULIJA POPOLNO ODPRTJE TRGA Z ELEKTRIČNO ENERGIJOKot je bilo v javnosti že veliko povedanega, se bo 1. julijaletos slovenski trg z električno energijo in zemeljskim plinompopolnoma odprl. Približno 780.000 gospodinjskih odjemalcevelektrične energije si bo lahko svobodno izbiralo dobavitelja. Pozagotovilih distribucijskih podjetij naj bi cene elektrike ostaleza zdaj nespremenjene, pri čemer pa je zelo težko napovedati,kaj se bo z njo dogajalo v prihodnosti. To bo odvisno predvsemod dogajanj na trgu in ponudb, pri čemer pa ni mogoče mimodejstva, da so sedanje cene za gospodinjstva pod tržnimi.ALI BO ODPRTJE VPLIVALO NA NAŠE POSLOVANJE?Ker je še veliko nerazčiščenih stvari (zakonodaja, administrativneomejitve …) je sedaj težko govoriti o eventualnih vplivihna naše poslovanje. Ker smo člani skupine HSE, bomo vseaktivnosti v zvezi z odprtjem trga izvajali usklajeno s ciljem podoseganju čim boljših rezultatov poslovanja. julij 2007

Remont bloka 125 MW uspešno izvedenJože AHACPlanirani termin remonta bloka 125 MW je bil od 31. marca do 10.junija 2007. Zaradi večjih potreb po električni energiji smo remontnekoliko skrajšali, tako da se je pričel 1. aprila in končal z zagonombloka 7. junija.Remont bloka smo izvedli kot projekt. Ob koncu lanskega letasmo določili obseg del in ga finančno ovrednotili. V začetkuletošnjega leta pa smo izbrali zunanje izvajalce, določili našedelavce kot skrbnike pogodb in nadzornike posameznih del terizdelali podroben terminski plan. V času remonta smo opravilivsa načrtovana dela, opravili pa smo ga tudi pet dni prej, kot jebilo načrtovano.Na transportnih napravah za premog, žlindro, pepel in sadrosmo opravili predvsem vzdrževalne posege, ki zahtevajo veččasa in jih ni mogoče opraviti med obratovanjem bloka. Obnovilismo poškodovane presipne lijake, zamenjali izrabljena vodilaob lijakih, pregledali reduktorje in zamenjali olje, zamenjaliizrabljeno gumo na tr. traku št. 43 in reduktor na tr. traku št.41. Na dodelilnikih premoga smo zamenjali izrabljene verige,pogonske zvezde in pločevinasto dno. Očistili smo odžlindrnikin opravili servis na transporterju žlindre. Pregledali inservisirali smo tudi pnevmatski transport pepela.Na kotlu in pomožnih napravah smo opravili rutinska remontnadela kot so pregled vseh ventilatorjev, kanalov dimnih plinov inzraka, loput in ventilov. Na loputah in ventilih smo preverilinastavitve položajev, pri varnostnih ventilih pa še delovanjes simulacijo pritiska. Opravili smo tudi obnovo premogovnihmlinov, gorilnikov in separatorjev. Sanirali smo poškodovanoognje-odporno obzidavo v premogovnih kanalih in gorilnikihter v drugem vleku kotla.Posebnost letošnjih remontnih del na kotlu pa so bile zamenjavadela cevi v tlačnem delu kotla, zamenjava lijaka kotla in vgradnjanovih grelnih paketov v obeh grelnikih zraka. Znotraj kotla smood tal pa do vrha postavili 40 m visoki gradbeni oder, da smolahko zamenjali del cevi pregrevalnikov pare, za katere smo vlanskem remontu z metodo profilaktičnih meritev ugotovili, dase jim izteka življenjska doba. Te cevi so najbolj obremenjene,saj je temperatura okolice okoli 1000 °C, v njih se segreva parana 540 °C, pritisk pare pa je 130 barov. Zamenjali smo tudiTurbina pod drobnogledomjulij 2007

posamezne odseke cevi v kotlu ob izpihovalcih žlindre. Na tecevi se lepijo pri zgorevanju premoga negorljive zmesi, nastajažlindra, ki jo izpihovalci z brizganjem vode odstranjujejo izcevi. Zaradi hitrih sprememb temperature cevi »doživljajo«termične šoke, kvari se struktura jekla, zato jih je potrebnoobčasno zamenjati. Pred vgradnjo novega lijaka kotla smozamenjali tudi del cevi v lijaku, ki smo jih prejšnja leta saniraliz metodo navarjanja dodatnega materiala. Kvaliteto vseh zvarovna ceveh smo preverili z rentgensko preslikavo. Pomembnadela smo opravili tudi pri vgradnji novih grelnih paketov v obagrelnika zraka. Stare grelne pakete je bilo potrebno vsako letoizvleči in očistiti, zato so bili poškodovani. Z novimi paketi smovgradili tudi sistem avtomatskega čiščenja paketov s paro medobratovanjem grelnika. Zaradi navedenega nam v bodoče ne bopotrebno ob vsakem remontu izvleči paketov, pričakujemo patudi boljši prenos toplote iz dimnih plinov na zrak. Podrobnosmo pregledali tudi notranjost in zunanjost bobna, priključkovin separatorja. Lokalne poškodbe smo sanirali.Pri turbini in pomožnih napravah je bila glavnina remontnihdel opravljena na turbini. Na pomožnih napravah smo opravilivsakoletne rutinske preglede in servise črpalk, zasunov,ventilov, hladilcev vodika in olja ter vodo-čistilnega stroja. Vobeh kondenzatorjih pare smo zamenjali tudi več kot 1000 cevi.Generalni remont turbine smo opravil na vseh treh sklopih:visokotlačnem, srednjetlačnem in nizkotlačnem delu. Povsodsmo odstranili zgornji okrov in opravili demontažo rotorjev.Rotorja VT in ST smo odpeljali na popravilo na Poljsko, kjerso zamenjali del lopatic, pregledali gredi in opravili dinamičnouravnoteženje rotorjev, servis rotorja ST pa je bil opravljenpri nas. Generalni remont je obsegal pregled, zamenjavo inpopravila tudi ostalih delov turbine (tesnilke, membrane, ležaji,sklopke, specialni vijaki za pritrditev ohišij velikosti M40 itd.).Na srednjetlačnem delu je bila izrabljenost posameznih delovvečja od pričakovane, kar je zahtevalo tudi več dela. Dodatno jebilo potrebno zamenjati še tri vence lopatic na rotorju, popravitinotranje ohišje in opraviti še nekaj drugih manjših del. Dodatnadela so nam povzročila tudi dodatne stroške. Vgradili smo tudinove turbinske meritve dinamičnega stanja turbine, programza analizo dinamičnega stanja in vizualizacijo merilnihrezultatov. Na generatorju smo izvlekli rotor in sanirali toplamesta v statorski pločevini.Na napravi za razžveplanje dimnih plinov smo opravili rutinskepreglede naprav. Prečrpali smo suspenzijo iz pralnika vizpraznilni rezervoar in pregledali gumirano oblogo pralnika.Pregledali smo tudi dimovodne kanale in rotacijski grelnikdimnih plinov. Opravili smo sanacije manjših poškodb.Na 110 kV stikališču smo izvedli veliko revizijo odklopnikovv poljih blokovnega in mrežnega transformatorja. V 6 kVstikališčih smo preverili delovanje električnih zaščit. Naenergetskih transformatorjih smo izvedli meritve in vzelivzorce izolacijskega olja za analizo. Zamenjali smo razdelilnabloka za napajanje transporta premoga.Opravili smo tudi več drugih večjih in manjših del, kot sozamenjava klimatske naprave, ureditev kopalnic, ureditevkomandnega prostora … Ta dela niso neposredno vezana nazanesljivost obratovanja bloka, so pa pomembna za varnost inzdravje zaposlenih pri delu.Remont je bil eden daljših in tudi delovno intenzivnejših.Remontna dela je poleg naših delavcev opravljalo še 31 družb sskupaj 452 zaposlenimi.Remont na napravi za razžveplanjedimnih plinovErvin RENKOV času rednega letnega remonta v TET smo podrobno pregledali vsetehnološke sklope opreme in opravili periodične vzdrževalne posegena vitalnih delih tehnološke opreme naprave za razžveplanje dimnihplinov.Tako smo takoj po zaustavitvi elektrarne in s tem tudi čistilnenaprave prečrpali suspenzijo iz pralnika dimnih plinov vizpraznilni rezervoar, z namenom, da pregledamo notranjostpralnika, gumirane obloge na dnu in po obodu pralnika,mešala, razvod »oxi-zraka«, sesalne koše obtočnih črpalk inmerilne nastavke tehnoloških meritev. Prečrpavanje vsebinepralnika v izpraznilni rezervoar se vrši direktno s pomočjo»gips-črpalk« do višine 1,5 m. Pod tem nivojem sledi ročnopraznjenje pralnika v drenažno jamo pralnika in od tu spotopno črpalko v izpraznilni rezervoar. Preostali gosti delsuspenzije - usedlina, ki ostane na dnu in ob sesalnih koših,se prične hitro strjevati, zato je potrebno v najkrajšem času tomehansko očistiti. Pri tem gre pohvaliti skupino, ki je izvajalačiščenje usedlin, in gasilsko službo, ki je skrbno in previdnoodstranila usedline brez kakršnekoli večje poškodbe nagumirani oblogi dna pralnika.Kot že rečeno, se po čiščenju notranjosti pralnika prične pregledgumiranih oblog s posebno visokonapetostno napravo, s katerose ugotavlja debelina gumirane obloge in njene morebitnepoškodbe. Na dovodu »oxi-zraka« v notranjosti pralnika smo10 julij 2007

V notranjosti pralnikapri pregledu ugotovili močno korozijsko poškodbo prirobnice,kar je dobavitelj opreme saniral in obravnaval kot reklamacijov garancijskem času. V zgornjem delu pralnika smo pregledalirazpršilne šobe in cevovode, zamenjali nekaj PP oblog okrognosilcev razpršilnih cevovodov in pregledali sistem pranjaizločevalnika kapljic in vstopnega kanala neočiščenih dimnihplinov.V prisotnosti predstavnika proizvajalca obtočnih črpalksuspenzije (Warman) se je opravil kontrolni pregled rotorjevvseh štirih obtočnih črpalk.Večji remontni posegi so bili izvršeni tudi na toplotnemizmenjevalniku dimnih plinov – GAVO, kjer smo zvarili ploščeobodnega tesnjenja, zamenjali manšete na radialnem tesnjenjuin zvarili nastale poškodbe na sami konstrukciji na vstopuvročih dimnih plinov.Poleg naštetega so se intervalni vzdrževalni posegi izvedliše na sistemu transporta in doziranja apnenčeve moke, navakuumskem tračnem filtru, razvodu procesne in pitne vode.Med drugim smo v tem času izvedli tudi pripravljalna dela(prestavitev tehnoloških vodov, izdelava jeklene konstrukcijein AB plošče) na koti +6,20m, kjer se bo v prihodnjih mesecihuredila kopalnica za obratovalno osebje na napravi NRDP.V končni fazi se je preverilo delovanje avtomatike in krmiljenjaposameznih funkcijskih skupin, nastavitev tlačnih merilnikov,servisiranje emisijskih meritev, kontrola 6kV odklopnikov indelovanja električnih zaščit ter sistema brezprekinitveneganapajanja za glavno usmerjevalno loputo dimnih plinov.Na napravi za razžveplanje dimnih plinov bomo ravno v tehdneh zabeležili prvih 10.000 ur obratovanja in upamo naučinkovito in nemoteno delovanje naprave tudi v prihodnje.julij 2007 11

Obsežna dela na turboagregatuDejan OSTANEKV sodelovanju z izvajalcem del na turboagregatu ZRE Katowice SAiz Poljske si prizadevamo, da bi naš turboagregat ohranili v dobremkondicijskem stanju z najmanjšo verjetnostjo poškodb.Turboagregat 125 MW je poljske proizvodnje in sicer turbinatip TK-120/11 firme Zamech v Elblagu ter generator tip TGH-120 firme Dolmel iz Wroclawa, ki je v obratovanju od koncaleta 1968.TE Trbovlje na turboagregatu opravlja vsakoletne remonteoziroma revizije stanja sklopov, s tem da so bili večji remonti vzadnjem obdobju opravljeni v letih1996, 2001 ter 2007.Manjši in srednji vsakoletni remonti so v grobem obsegali:• kontrole dinamičnega stanja pred zaustavitvijo,• kontrole delovanja regulacijskega sestava, tlakov intemperatur olja, relativnih pomikov ohišij, ekscentričnostiin vibracij rotorjev, delovanja tehnoloških blokad in zaščitturboagregata, delovanja pomožnih oljnih črpalk,• demontažo in pregled vseh ležajev turboagregata,• demontažo in pregled vrtilne naprave,• demontažo in pregled oljnih tesnilk,• kontrolo pozicije in zračnosti VT, ST in NT rotorjev,• demontažo in pregled oljevodov do servomotorjev ventilov,• demontažo in pregled, menjavo sklopov servomotorjevregulacijskih in hitrozapornih ventilov VT in ST,• demontažo in pregled, menjavo sklopov regulacijskih inhitrozapornih ventilov VT in ST,• demontažo okrova NT dela turbine ter kontrolo lopatja,• demontažo in pregled tesnilk generatorja, tlačni preizkusgeneratorja,• regeneracije ležajev, kontrole stanja in menjave vijakov naohišjih, komorah, sklopkah,• funkcionalne preizkuse in spremljanje dinamičnega stanjapo zagonu agregata.Večji remonti so poleg navedenega obsegali še:• demontažo, diagnostiko, pregled in popravilo okrovov indelov ohišij VT in ST,• kontrolo naleganja in zamenjavo medstopenjskih tesnilk naVT, ST in NT delih,• demontažo, diagnostiko, pregled in popravilo rotorjev VT,ST in NT,• kontrolo stanja, diagnostiko in popravilo ventilskih komorter njihovih delov in parovodov VT in ST dela,• demontažo stojk ležajev ter pregled vodil,• demontažo rotorja generatorja ter preglede stanja delovstatorja,• zamenjavo kompletne izolacije turboagregata.Drobovje turbineVečje zamenjave vitalnih sklopov ter modernizacije:• leta 1981 – zamenjava navitja statorja generatorja• leta 1987 – zamenjava vzbujevalnega sistema generatorja(zamenjava transduktorskega sistema s tiristorskim)• leta 1988 – zamenjava ohišja srednjega tlaka turbine ternjegova rekonstrukcija v dvokrovno, zamenjava ležajnikamed visokim in srednjim tlakom turbine, rekonstrukcija izvodnih tesnilk v parne na nizkem tlaku turbine, zamenjavaopreme in sistema za meritve termodinamičnega stanjaturboagregata, armatura regenerativnega gretja napajalnevode, dograditev rezervnega napajanja vrtilne naprave TAG,remont rotorja generatorja z menjavo rotorskih kap• leta 1993 – zamenjava kondenzatorskih cevi, menjava levevisokotlačne ventilske komore• leta 1994 – avtomatska regulacija tlaka tesnilnega olja• leta 1996 – rekonstrukcija vodikovih tesnilk, rekonstrukcijavstopa pare v NT del, avtomatsko hlajenje NT ohišja• leta 2001 – revitalizacija VT okrovov turbine, zamenjavapostaje za polnjenje generatorja z vodikom, zamenjavaležajev 1,2,5,6, modernizacija regulacijskega sistema,montaža elektro-hidravličnega pretvornika turbinskegaregulatorja• leta 2005 – zamenjava rotorja generatorja• leta 2007 – zamenjava prvih treh stopenj lopatic rotorja ST,12 julij 2007

evitalizacija prvih štirih stopenj statorskih ter popraviloostalih ohišij ST, zamenjava meritev dinamičnega stanjaTAG, menjava spodnjih stranskih paketov kondenzatorskihcevi v obeh kondenzatorjih, menjava ventilskih komor STRemont TAG 2007Predvideni termin za dela za generalni remont TAG v letu2007 (od 1. aprila do 10. junija) se že izteka, zato lahko ženapišem, kaj se je izvedlo v letošnjem letu. S sodelovanjem zizvajalcem del na turboagregatu ZRE Katowice SA s Poljskesi prizadevamo, da bi naš turboagregat ohranili v dobremkondicijskem stanju z najmanjšo verjetnostjo poškodb.V letošnjem letu je bil zastavljen obseg vzdrževalnih del dokajobsežen, zato bo najlaže, če ga kar nanizam po postavkah:• pregled in popravilo servomotorjev in servopogonovregulacijskih in hitrozapornih ventilov VT in ST• zamenjava krmilnih batov servomotorjev Hz ventilov VT• menjava ST ventilskih komor levo-desno• demontaža in sanacija sedeža sita leve ventilske komore(varjenje, obdelava, žarjenje) regulacijskega ventila VT,vgradnja dodatne tulke v levo ventilsko komoro (po risbi odZRE)• pregled ozobja glavne zobniške oljne črpalke inregulacijskih sklopov v omari regulatorja• demontaža ohišja NT, izravnava naležnih površinprirobničnih spojev, menjava vijakov, pregled stelitovrotorja in popravilo• instalacija signala (kaskade) za tlačni signal v woodward505• menjava pretvornikov CPC-Voith• zamenjava turbinskih meritev (Bentley Nevada 3500,signalizacija do iFix nadzornega sistema)• kontrola stanja vijakov ohišij komor VT in ohišij VT,STturbine (notr. in zun.), menjava vijakov ventilskih komor STlevo-desno, ter vijakov notranjega ohišja ST• pregled ležajev 1-6, dobava tesnilnih oljnih obročevaksialnega ležaja• demontaža rotorja generatorja, pregled in zamenjavatesnilk generatorja, pregled in popravilo regulatorjev tlakatesnilnega olja• dobava in menjava novih oljnih labirintnih tesnilkgeneratorja• remont VT dela turbine, obnova teleskopskih cevi inobročev, menjava vseh medstopenjskih labirintnih tesnilk• remont ST dela turbine, dostava in menjava lopatic rotorja1-3 stopnje, menjava vseh medstopenjskih labirintnihtesnilk, montaža dodatnega labirintnega ohišja na vstopu vST del, revitalizacija in popravilo notranjega ohišja ST termedstopenjskih predelnih sten statorskih lopatic• remontna dela na rotorjih VT in ST na poljskem kot sopregled, zamenjava lopatic in popravilo, meritve geometrijerotorjev, uravnavanje tečajnih površin, defektoskopskatestiranja delov rotorja z osrednjo izvrtino, uravnoteženjerotorjev• metalografska nedestruktivna testiranja okrovov inventilskih komor TAG na kritičnih mestih in ocenapreostale življenjske dobe• demontaža stojk ležaja št. 1 in 2, kontrola in korekcija stanjavodil klinov, pregled in popravilo sistema mazanja vodil• menjava impulznih cevi za olje in vodik pri generatorju• menjava termične izolacije TAG• dostava in menjava registrov hladilcev tesnilnega oljageneratorja (2 kosa)• menjava kondenzatorskih cevi , na spodnjih stranskihsnopih obeh kondenzatorjev• menjava dvižne oljne črpalke TAG• popravilo nastavkov odvodnjavanj zveznega VT ter STparovodov med komorami in ohišjem TAGRemont na pomožnih napravah TAG• pregled vakumske črpalke št. 2, demontaža in montažapretočnih delov črpalke popravilo, menjava tesnil, menjavapuš, centriranje, kontrola tesnenja prirobnic, kontrolaobrabe črpalnih tekačev in vodilnikov, meritve in korekcijezračnosti rotorja in zaščitnih prirobnic, menjava ležajev,struženje ležajnih blazinic in tuširanje na toleranco,balansiranje rotorja• demontaža in pregled ST grelnika št. 4, pregled plašča,notranjega ocevja in tlačni preizkus, popravilo pomožnegaekspanderja grelnika št. 5• pregled stanja ležajev el. motorjev in sklopk obeh napajalnihčrpalk, demontaža in montaža ležajnih ohišij, demontaža inmontaža, kontrola obrabljenosti ležajnih blazinic, kontrolacentričnosti gredi med predčrpalko in el. motorjem ter el.motorjem in Voith sklopko, ter med Voith sklopko ter NČpri obeh agregatih, kontrola zračnosti med rotorjem instatorjem elektromotorja• remontna dela na napravah hladilnega sistema, pregled sitv ČHV, menjava veznic sita, kontrola zračnosti, menjavagume med korci, kontrola teka, pregled drenažnih črpalk,pregled rešetk zajetja hladilne vode, kontrola tesnenjačrpalk za visoke zbiralnike in za dvig tlaka hladilne vode,menjava cevovoda hladilne vode na K-3 v dolžini cca 30m(varjenje, pleskanje).• pregled in popravilo evakuacijskih, hladilnih, obtočnih,kondenzatnih črpalk, kontrola stanja ležajev in pretočnihdelov• čiščenje glavnega oljnega zbiralnika TAG• čiščenje filtrov ležaja št. 4 TAG• min. pretok napajalnih črpalk (pregled, pretesnitev,menjava olja)• popravilo ejektorja parnih tesnilk• popravilo in pregled armature v strojniciDomače vzdrževalno in obratovalno osebje s pomočjo tujihizvajalcev se trudi, da naprave ostanejo v obratovalnem stanjudo konca izteka življenjske dobe bloka.julij 2007 13

Modernizacija grelnikov zraka vletu 2007Miran JAMŠEKPo modernizaciji tesnilnega sistema grelnikov zraka v letu 2005 seje vodstvo TET odločilo še za zamenjavo grelnih elementov, glavnihpogonov grelnikov in vgradnjo sistema čiščenja grelnih elementov.Za dobavitelja opreme in nadzor montaže je bilo izbranopodjetje Alstom Power Energy Recovery GmbH. Samo montažoopreme pa je v času rednega letnega remonta v letošnjem letuizvajalo podjetje Himomontaža pod nadzorom nadzornegainženirja podjetja Alstom.V sklopu načrtovane modernizacije so bila na grelnikih zrakaizvedena številna dela. Potrebno je bilo izvesti demontažo starihgrelnih elementov in nosilne mreže, popraviti rotorje grelnikazraka in vgraditi dodatne tangencialne in radialne stene. Podokončanih delih na rotorjih je bilo potrebno vgraditi novegrelne elemente. Sledila je montaža sistema za čiščenje grelnihelementov. Sistem je sestavljen iz štirih parnih izpihovalcev,parovoda za dovod pare do sistema za čiščenje, vstopne postajeza regulacijo tlaka pare, povezovalnega parovoda, izstopnepostaje ter parovoda za odvod pare pri predgrevanju sistema.Pri vgradnji samih izpihovalcev je bilo potrebno izdelati prebojanosilcev in servisne podeste. Hkrati z izvedbo teh del pa jepotekala zamenjava sornikov pogonskega venca in zamenjavastarih pogonov grelnikov zraka z novimi.Pri izvedbi tako obsežnega dela smo se seveda srečali sštevilnimi problemi, ki pa smo jih reševali že med samoizvedbo. Delavce je najbolj namučila zamenjava sornikov, sajje od njih zahtevala znatne fizične napore. Precej sivih las namje povzročila tudi dobava glavnega zobnika pogona grelnikovzraka, saj so nam po dobavi zobnikov z neustreznimi zobmidobavili druga zobnika, ki pa nista bila toplotno obdelana.Tako smo bili prisiljeni vgraditi toplotno neobdelana zobnika.Seveda po zagotovilu Alstoma, da nam dobavi nove zobnike inda zobnika kljub neustrezni toplotni obdelavi lahko obratujetavsaj eno leto oziroma do naslednje daljše zaustavitve. Precej jezamujala tudi dobava elementov vstopne regulacijske in izstopnepostaje. Kljub temu pa je bila celotna montaža in nastavitevsistemov grelnikov zraka v hladnem stanju zaključena predpredvidenim zagonom bloka. Po zagotovilu Alstoma je biltako celoten sistem ustrezno pripravljen za obratovanje brezposeganja vanj vse dokler ne bo po nekajdnevnem obratovanjuprilagojen pogojem v vročem stanju ter bo hkrati preizkušenodelovanje sistema za čiščenje grelnih elementov.Vendar pa so se že po enem dnevu obratovanja pojavile težaves prekomernim segrevanjem motorjev pogonov grelnikov zrakain nato tudi izpad motorja na strani železnice. Po izvedbirazličnih ukrepov tega dne dopoldan smo bili že prepričani, daso se razmere umirile. Vendar smo se motili, saj je naslednjegadne zjutraj prišlo do okvare reduktorja pogona grelnika zrakana strani železnice. Do popoldan so delavci TET že zagotovilinadomestne dele za popravilo reduktorja in jih naslednjega dnetudi vgradili v reduktor.S tako popravljenim reduktorjem smo obratovali cel teden,potem pa je v času planirane zaustavitve, 16. junija 2007,reduktor pregledal in z originalni deli servisiral serviserizdelovalca reduktorja, saj je bila to tudi zahteva podjetjaAlstom za nadaljevanje nastavitev sistemov grelnikov zraka vvročem stanju.Tako so se v ponedeljek, 18. junija 2007, začele nastavitvesistemov grelnika zraka v vročem stanju, vendar pa se še vednosrečujemo s težavami pri obratovanju glavnih pogonov.Krmilna omara grelnikaSeveda pa se skupaj s strokovnjaki podjetja Alstom trudimoza čimprejšnjo razrešitev zdajšnjih težav in trajno nemotenoobratovanje grelnikov zraka, saj bi seveda v čim večji meri radiizkoristili tehnološke prednosti izvedene modernizacije.14 julij 2007

Gradbena dela med remontomDušan ROTARLetošnji remont smo v bistvu začeli že v novembru lanskega letasaj je bilo potrebno zaradi daljših dobavnih rokov šamotni materialnaročiti že v januarju 2007. Dobavitelj šamotnega materiala nam jevse zahtevane materiale dostavil v dogovorjenem roku marca 2007.Odstranjevanje šamotne obzidaveKoličina naročenega materiala 85000 kg je bila pripeljana izČeške, natančneje iz Velikih Opatovic. Od januarja in skorajdo samega začetka remonta pa smo izvedli zbiranje ponudb inpripravo pogodb za izvedbo šamotnih in pomožnih gradbenihdel. Ko smo konec marca dodobra raztovorili zadnji kamionšamotnega materiala, se je že pričela dobava vseh potrebnihmaterialov za montažo cevnih odrov. Za potrebe strojnegain elektro vzdrževanja je bilo potrebno postaviti večje številocevnih odrov, katere nam je tudi tokrat montirala firma SGPZasavje. V letošnjem remontu smo zaradi zamenjave cevi vzavesah postavili cevni oder v kurišču kotla in večje številodrugih odrov: oder ob kanalih izstopnih dimnih plinov levoin desno na koti 18,50 m, odri ob Luvo in v Luvoju, odri obpremogovih gorilnikih na koti 9,5 m, odri v kotlovnici nakoti 0,00 za razvod instalacij za izpihovanje Luva, oder medzavesami vmesnega vleka in še malo morje manjših in tudivečjih odrov. Za montažo odrov je bilo dobavljenih 1700 kosovsmrekovih plohov, 8100 metrov cevi cevnih odrov, 7000 kosovspojnic. Šamotna dela nam je izvedla kot že toliko let prej firmaŠamot d.o.o. iz Ljubljane.Kaj je bilo opravljenega v letošnjem remontu: porušili smoin ponovno pozidali močno poškodovano levo bočno stenodrugega vleka od kote 24,620 do kote 15,192 m, obnovili smovseh šest premogovih gorilnikov, obnovili vseh šest sesalnihglav, pokitali sesalne kanale s korundnim kitom, namestilidilatacijske vrvice, porušili lijak kurišča kotla in izvedli raznamanjša popravila.Letošnji remont je bil zelo umazan, saj je Komunala Trbovljesamo v aprilu odpeljala 151 kontejnerjev razno raznih odpadkov.Tudi odpadnega železa smo proizvedli za 158000 kg.Obnova kopalnice na koti 9,5 m v strojnici P-2 nima nič skupnegaz letošnjim remontom je pa res, da smo jo temeljito obnovili injo konec maja predali v uporabo delavcem proizvodnje.Ob koncu remonta bomo obnovili jekleno rešetko in zgornjidel AB jaška iztočnega objekta hladilne vode.Še marsikaj je za postoriti, saj elektrarna poseduje velikoštevilo gradbenih objektov, ki so potrebni nujnih vzdrževalnihdel, toda vse je odvisno od volje, denarnih sredstev in še česa.julij 2007 15

Kemijska priprava vodeOtmar BEVKKakovost vode je ena izmed ključnih in najpomembnejših pogojev zazanesljivost obratovanja same elektrarne.Termoelektrarna Trbovlje sodi med parne elektrarne. Parnaelektrarna za pogon turbine uporablja paro, pridobljeno iz vodein toplotne energije premoga. Prav kakovost vode, ki je osnovanastajajoči pari, pa je ena izmed ključnih in pomembnejših pogojevza zanesljivost obratovanja same elektrarne.Vhodna surova voda se zajema iz hladilnega cevovoda in se vodiv kemijski reaktor, kjer se odvijajo reakcije »mehčanja vode«.Izraz mehčanje vode pomeni odstranjevanje karbonatne trdoteter označuje kemijske reakcije razklopa kalcijevih in magnezijevihhidrogenkarbonatov, sulfatov s kalcijevim hidroksidom.Dekarbonatizirana voda se vodi iz reaktorja skozi peščeni filterv bazen dekarbonatizirane vode. Sledi demineralizacija vodepo prehodu skozi ionske izmenjevalce. V slednjih se na aktivnipovršini ionskih izmenjevalcev zamenjajo kationi in anioni,produkt pa je visoko kvalitetna demineralizirana voda. Dnevnaproizvodnja demineralizirane vode znaša 140 do 200 m 3 . Proizvedenademineralizirana voda gre nato preko vmesnega rezervoarjaKPV (kemijska priprava vode) v napajalni rezervoarin potem naprej v krogotok »voda-para«.Osnovna naloga kemijske priprave vode in laboratorija je polegkontrole in nadzora priprave vode, ki jih tvorita že omenjenaprocesa dekarbonatizacije in demineralizacije, še spremljanjekakovosti proizvedene vode ter tehnološke vode na različnihmestih kotla in turbine. Kontrola in nadzor kakovostnih parametrovse izvajata za tehnološko vodo iz kemijske pripravevode, grelnika vode, bobna, pregrete pare, naknadno pregretepare ter za kondenzat.Pravilno odvzemanje vzorcev je osnovni pogoj za uspešno kontrolovode, pare in kondenzata. Tako ne pomaga še tako natančnaaparatura in precizno opravljena meritev, v kolikor se niizvedlo pravilno vzorčevanje tehnoloških voda.V TE Trbovlje se izvaja vzorčevanje iz naštetih mest kontinuiranoter v skladu z predpisanimi standardi. Posamezni vzorcivode in pare se v kotlovnici zberejo na enem mestu ter se vodijona prvo stopnjo redukcije tlaka in temperature. V ta namen jev kotlovnici nameščen primarni hladilec vzorcev tehnološkihvoda z zapornimi in reducirnimi ventili, s katerimi se uravnavapretok posameznih vzorcev. Tu je potrebno omeniti, da znašatlak pred primarnim hlajenjem do 130 barov, temperaturevzorcev vode/pare pa sežejo tudi do 500 o C. Po stabilizaciji pretokovter tlaka in temperature se nato tehnološka voda spustina kontrolne merilno–regulacijske panele v prostore kemijskepriprave vode, kjer so nameščene temperaturne in tlačne zaščiteza vsako posamezno tehnološko vodo. Omenjena zaščita jepotrebna za primer odpovedi primarnega hlajenja ter posledič-Še zadnjič s staro opremonih okvar, poškodb ali uničenja merilne opreme. Po vzpostavitvidoločenih temperaturnih in tlačnih parametrov se vzorcivodijo na posamezne aparature, na katerih se določa del kakovostnihparametrov tehnoloških voda. Meritve, ki potekajo natakšen način, se tako imenujejo »on-line« meritve, kar drugačepomeni, da se izvajajo kontinuirano. Stalni pretok na vzorčevalnihmestih pa je tudi pogoj za uspešno in natančno določitevkakovostnih parametrov tehnoloških voda, ki se vsakodnevnoizvajajo v laboratoriju elektrarne.Med letošnjim remontom v termoelektrarni pa se je zaradi dotrajanostiizvedla zamenjava starih panelov obdelave vzorcev16 julij 2007

»voda-para« z novimi. Nove panele je izdelalo podjetje UPM– Messgeräte iz Avstrije. Paneli so opremljeni z varovalno inmerilno opremo priznanih svetovnih proizvajalcev kot so Sentryna področju hladilcev vode, termične ter tlačne zaščite inpodjetja Polymetron na področju merilne tehnike oziroma analizatorjev(prevodnosti, pH, …).Na novih panelih se tako izvajajo »on-line« meritve prevodnostivode iz bobna, grelnika vode, pregrete pare in naknadno pregretepare ter meritev pH v grelniku vode. Prav tako se na panelihzagotavlja pretok že omenjenih vzorcev do analizatorjevvsebnosti silicijevega dioksida, hidrazina, kisika in amoniaka.Voda je ena izmed najpomembnejših prvin, ki so potrebne zaživljenje. Tudi v parnih elektrarnah je voda bistvenega pomena.Kakovostna priprava vode in njena kontrola ter kondicioniranjetehnoloških voda so zelo pomembne dejavnosti, ki pa zaradispecifičnosti med ostalimi panogami niso prepoznavne inzaradi tega cenjene.Certifikacija pepelaMihael VENGUST, Tanja PODBOJKončni cilj certifikacije je spremeniti pepel v uporaben proizvod.Posledica uporabe premoga za proizvodnjo električne energijeje nastajanje velikih količin žlindre in elektrofiltrskega pepela(v nadaljevanju: pepel). Različne vrste premoga in različnikotli, ki se uporabljajo v tem procesu, vplivajo na nastanekrazličnih vrst pepela, kot so silicijski, silicijsko kalcijski alikalcijski pepel.TE Trbovlje v procesu pridobivanja električne energije kot gorivouporablja rjavi premog iz RTH. Stranski produkt proizvodnjeelektrične energije je elektrofilterski pepel, ki spada v skupinosilicijskih pepelov.V zgodnjih devetdesetih letih so se v tujini (predvsem v Italijiin Avstriji) pojavili prvi primeri uporabe pepela kot dodatekk cementom in betonom. Narejene so bile obširne raziskavein preizkusi in čas je pokazal uporabnost pepela. Z dodatkompepela dosežemo boljše mehanske lastnosti svežega instrjenega betona in pocenitev proizvodnje. V primeru, da se priproizvodnji betona uporablja čisti cement (brez pepela), lahkoz uporabo pepela nadomestimo 20 do 30 odstotkov cementa.Do konca leta 2006 se je pepel v betonarnah in cementarnahuporabljal brez večjih omejitev (seveda ob predpostavki potrjenerecepture s strani ustreznih inštitucij). S 1. 1. 2007 pa je stopilv veljavo evropski standard SIST EN 450-1:2005, ki predpisujeobvezno certifikacijo pepela v primeru, da se pepel uporabljakot dodatek pri proizvodnji betona.Certificiranje je kompleksen postopek, ki ga lahko izvaja lepooblaščen certifikacijski organ. V slovenskem prostoru jeto Zavod za gradbeništvo – ZAG. Končni cilj certifikacije jespremeniti pepel z uradnim statusom odpadka v uporabenproizvod.Postopek certificiranja je razdeljen v pet faz:1. Pregled Poslovnika kakovosti in sistemske dokumentacije terostalih dokumentov.2. Ocenitev dokumentacije kakovosti, predpresoja tovarne innotranje kontrole proizvodnje in predpresoja laboratorija.3. Vzorčenje za zunanje kontrolno preskušanje, vrednotenjerezultatov prvega nadzornega vzorca in izdaja Certifikata oskladnosti.4. Nadaljnji vzorci za zunanje kontrolno preskušanje:preskušanje (6 vzorcev na leto), primerjava rezultatovvzorčenj in odločitev, da Certifikat o skladnosti ostane vveljavi.5. Vzdrževanje Certifikata o skladnosti, v okvir katerega sodiredni letni pregled tovarne in notranje kontrole proizvodnjeter pregled podizvajalčevega laboratorija, vzorčenje invrednotenje rezultatov.Vzorčevalno mesto za elektrofiltrski pepeljulij 2007 17

Po dogovoru z vodstvom TET je podjetje Mecum pristopilo kpostopku certifikacije. Skupaj smo pripravili ustrezno sistemskodokumentacijo, ki je del obstoječega Poslovnika kakovostiin ravnanja z okoljem (SP 07-34: Kontrolirati elektrofiltrskipepel).Namen sistemskega postopka je določiti sistem ugotavljanjakvalitete pepela skladno s standardom EN 450-1:2005 inposledično možnost njegove uporabe kot dodatek betonu.23. 3. 2007 je bila s strani ZAG opravljena predpresoja, vokviru katere je bil pregledan Poslovnik kakovosti in sistemskedokumentacije ter odvzet prvi vzorec. Ugotovitve predpresojeso bile vzpodbudne. Presojevalka je ugotovila, da je sistemobvladovan, da ima TET deklarirano politiko, cilje in sredstvaza zagotavljanje kakovosti proizvoda.Ker so analize zelo obsežne, nekatere med njimi pa tudidolgotrajne, bo potrebno na dokončne rezultate počakati 3mesece od odvzetega vzorca. Po preteku tega obdobja bo vprimeru ustrezne kvalitete izdan CE certifikat.Kot rečeno, po pridobitvi Certifikata o skladnosti sledi fazavzdrževanja Certifikata, ki je povezana z dnevnimi, tedenskimiin mesečnimi meritvami vzorcev pepela in z rednimi letnimipresojami s strani certifikacijskega organa.Odvzem vzorcev pepela se izvaja na transportni poti do silosapepela, kjer je v ta namen pripravljeno vzorčevalno mesto.Proces vzorčenja in izdelavo analiz bo opravljal zunanjicertificiran laboratorij in sicer RTCZ d.o.o., Trbovlje.Laboratorij ima ustrezno opremo in kadre za izvedbo.Vzorčenje se v začetnem (uvajalnem) obdobju izvaja enkrat oz.dvakrat dnevno, v odvisnosti od vrste analize, v fazi vzdrževanjacertifikata pa se frekvenca vzorčenja razpolovi.V odvisnosti od rezultatov analiz se lahko pepel uporablja kot:• dodatek betonu, če njegova kvaliteta ustreza EN 450-1:2005ali kot• dodatek cementu, če njegova kvaliteta ustreza EN 197-1(nižje zahteve).Če kvaliteta pepela ne ustreza nobenemu od zgoraj navedenihstandardov, ga je potrebno deponirati na tovarniški deponijiPrapretno (več kot je potrebno za zagotavljanje stabilnostideponije).Zakaj je certifikacija tako pomembna?S pridobitvijo certifikata o skladnosti je oz. bo:• omogočena uporaba pepela kot dodatek v proizvodnjibetona (izboljšanje kvalitete, pocenitev proizvodnje),• manjša količina odloženega pepela na tovarniški deponiji ins tem manjši strošek taks za obremenjevanje okolja,• podaljšana življenjska doba tovarniške deponije.Naj namesto zaključka raje spregovori pregovor: PlanetaZemlja nismo podedovali od naših dedkov in babic, mam inočetov. Sposodili smo si ga od naših otrok.Zakaj elektrarna potrebuje urejenoskladiščeAleš OCVIRKMogoče se komu poraja vprašanje, ali sploh potrebujemo skladišče.Prav imajo tisti, ki pravijo, da ga. Zakaj?Zato, ker vsako skladišče hrani tudi rezervne dele, ki sopotrebni za normalno in nemoteno obratovanje naprav. Vskladišču se hranijo tudi rezervni deli, katerih dobavni rokje lahko tudi tri mesece ali več, oz. deli, izdelani po naročilu.Tudi podjetja, ki imajo uveden t. i. sistem dobave JIT (just intime), premorejo skladišče za hranjenje rezervnih delov naprav.Ta sistem se uporablja samo v proizvodnih procesih, kjermorajo biti določeni sestavni deli točno na določen kraju obtočno določenem času. Najbolj do izraza je prišel ta sistem prisestavi aktualnega letalskega orjaka Airbus A380, kjer morajodoločene dele voziti tudi ponoči, da ne ovirajo prometa.Kako deluje skladiščeDelo v skladišču se začne z dobavo materiala, ki ga je potrebnorazložiti, pregledati, ustrezno skladiščiti in nenazadnje ustreznooznačiti. Nato se dobavnico z materialom vpiše v program VZ(vodenje zalog) na podlagi naročila. Sledi izpis prevzema, kar sepo elektronski pošti pošlje naročniku (skrbniku) in pomočniku(če ga skrbnik ima), da lahko ta material izdobavi ali pa gapusti na zalogi. Poudaril bi, da skladišče ne naroča blaga,zatorej skladišče ne more vedeti, za koga je blago, ki prispev skladišče. Naloga naročnika je, da obvesti svoje podrejene,da je blago, npr. orodje, prispelo v skladišče. Enako je z18 julij 2007

Pomen sledenja materialaSledenje materiala je pomembno zato, da bodo uporabniki invsi, ki imajo dostop do programa VZ (vodenja zalog), lahkov vsakem trenutku vedeli, kaj in kolikšno količino iskanegaimamo na zalogi. Vendar na žalost temu ni tako, kajti vsepreveč rado se zgodi, da na en ident skrbniki naročajo vsepreveč različnega materiala, nato pa se čudijo, zakaj ne vedo,ali je določeno blago na zalogi. Primer: včasih smo imeli naenemu identu vse varovalke NH 100 (NV) 63A, sedaj imamoto ločeno npr. NV 100 - 63A, NV160 – 63A, isto velja za C-patrone, D1, DO1, itd. Navsezadnje, v skladišču je vseeno, alije na identu mila naročena WC deska, nam je pomembno, daje blago označeno in ustrezno skladiščeno. Vem, da sem včasihs temi identi že malo »siten«, vendar ravno zaradi tega, da seto ne bi dogajalo, smo prešli na novi program vodenja zalog.Pri tem velja omeniti tudi dejstvo, da smo s pomočjo nabavneslužbe prav zaradi tega določene idente zaklenili tako, da jihskrbniki lahko vidijo, vendar pa jih ne morejo vpisati v internepotrebe, v takem primeru se naj obrnejo na nabavno službo, dajim odpre nov ustrezen ident.Urejanje skladiščaizdobavami blaga. Delavci naj se obrnejo na svoje nadrejeneoz. ljudi, ki so odgovorni za pisanje nalogov. Ti lahko v vsakemtrenutku pogledajo, če je blago v skladišču, če ga ni, ga lahkopo potrebi tudi naročijo. Ta postopek je pravilen in tudi boljprijazen do ljudi, kajti skladišče za izdajo materiala potrebujeizpolnjen delovni nalog. Vse prevečkrat se zgodi, da delavcihočejo material “na knjigo”, ker najprej pridejo v skladišče inse šele nato obračajo na odgovorne za pisanje nalogov.Vodenje skladišča sem prevzel 1. 4. 2006 zaradi osebnegaizziva, ali mi bo uspelo organizirati pregledno skladišče,vedoč za vso obstoječo problematiko, saj sem bil v skladiščukot skladiščnik zaposlen celih sedem let. Mislim, da mi to spomočjo gospoda Uroša Zalokarja dokaj dobro uspeva napodročju sledenja materiala, vendar pa bi potrebovala večpomoči pri prepoznavanju materiala oz. določanju njegoveuporabnosti, ko gre za materiale, ki ležijo v skladišču že vrstolet. Pri tem moram omeniti gospoda Franca Zupana, gospodaBojana Lebiča, gospoda Dejana Ostanka, gospoda MarjanaLapornika ter gospoda Zvoneta Senico, ki mi kolikor je lemogoče pomagajo s svojim znanjem vsak na svojem področju. Vletošnjem letu sem »izkoristil« tudi inventurno skupino in sicergospoda Matjaža Paušerja in gospoda Bojana Lebiča, ki sta ssvojim znanjem zelo pomagala pri identificiranju neuporabnegamateriala. Pri tem velja omeniti tudi gospoda Mirota Štolca,ki je s svojo predanostjo do dela omogočil, da je inventurnakomisija korektno dokončala svoje delo. V celotnem procesučiščenja skladišča smo do tega trenutka odpisali za 111.884,17evrov materiala, odprodali za 2.724,30 evrov materiala, terizvršili 135 prenosov s prejšnjega na nov ident (identifikacijskaoznaka materiala) – zaradi večje preglednosti zalog.Še večji problem pa za skladišče predstavljajo materiali, kinosijo oznako »že dobavljeno«. Pri materialu, ki že ima oprtonaročilo in je bilo blago že dobavljeno, je pomembno, daskrbniki oz. njihovi pomočniki poskrbijo za takojšnjo izdobavoblaga (obveščeni preko elektronske pošte), ne pa da to včasihtraja po tri tedne ali več. Zakaj je to tako pomembno? Zato, kerskladišče v tem primeru izkazuje navidezno zalogo, se pravi, daimamo na zalogi vpisano blago, ki je dejansko že porabljeno.Še večji problem pa je z blagom »že dobavljeno«, ki niti nimaodprtega naročila. Zatorej naprošam skrbnike, da v takihprimerih, ki jim pravijo »intervencije«, kasneje tudi interventnoposkrbijo za naročilo. Zgled naročanja in izdobave blaga jelahko elektro služba, ki se resnično trudi pri svojem delu.Za konec velja še enkrat omeniti, da skladišče ne naroča blaga,zatorej še enkrat naprošam vse skrbnike, da naročajo blagotako, da bo sledljivo, ampak ne samo za dva tedna, dokler namvsem še seže spomin. Zatorej velja pravilo naših babic: »Takokot si boš postlal, tako boš spal.«Če komu to ni jasno, mu priporočam, da spije še kakšnoskodelico kave ali kapučina.julij 2007 19

Hrupno delovno okoljeMojca TURNŠEKMarca 2007 so v TET potekale redne meritve delovnega okolja,ki so zajemale ugotavljanje toplotnih obremenitev delavcev,izpostavljenost hrupu, kemičnim snovem in vibracijam ter ustreznostosvetljenosti. Izmerjene vrednosti so pokazale, da je na prvemmestu obremenjenosti v delovnem okolju hrup.Ena izmed nalog Službe varnosti, ki jo določa 15. člen Zakonao varnosti in zdravju pri delu je skrb za redno preverjanjekvalitete delovnega okolja. Roki za opravljanje meritev vdelovnem okolju so zapisani v podzakonskem aktu, ugotovitvemeritev pa je potrebno vključiti v oceno tveganja.Samo opravljanje meritev je zahtevno delo, ki je lahko merodajnole, če poteka po določeni metodologiji, s pravimi merilnimiinstrumenti. Z meritvami se ugotavljajo delovni pogoji. Če soneprimerni, škodljivo vplivajo na zdravje, zmanjšujejo delovnosposobnost in produktivnost delavcev. Zato je izredno velikegapomena seznanjenost vseh zaposlenih s prejetim poročilom,ki vsebuje rezultate meritev. Celotno poročilo, ki ga prejmemov Službi varnosti, takoj posredujemo delavcem s posebnimipooblastili, predstavnikom Sveta delavcev in Sindikata ter vsemvodjem izmene, saj le tako lahko zares uresničujemo namenperiodičnega opravljanja meritev, ki je: seznanitev delavcevz nevarnostmi v delovnem okolju in zagotovitev upoštevanjapredpisanih ukrepov, ki preprečujejo nastanek zdravstvenihokvar.Letos je bilo v TET opravljenih 247 različnih meritev na delovnihmestih. Primerjava izmerjenih ekoloških veličin z normativnimivrednostmi nam pove, ali so navedeni parametri v dovoljenihmejah. Meritve potekajo na vsakem delovnem mestu drugače,glede na vrsto delovnih opravil, ki se na tem mestu izvaja. Takose pri vsaki delovni operaciji izmeri karakteristične ekološkeveličine, obenem pa se beleži čas trajanja delovne operacije.Izmerjene in ocenjene vrednosti za posamezno delovno mestoso zbrane na evidenčnem listu, ki ponuja celoten prikaz vsehopravljenih meritev na enem mestu. Na celotnem območju TETsmo tako opravili 64 meritev mikroklime, 65 meritev osvetlitve,65 meritev hrupa, 6 meritev vibracij, 23 meritev zaprašenosti in14 meritev kemičnih škodljivosti.Prejeti rezultati so nam povedali, da bo potrebno za varno inzdravo delovno okolje sprejeti in upoštevati kar nekaj ukrepov.Ugotovljeno je bilo namreč naslednje:Toplotne razmereZ meritvami, ki zajemajo temperaturo zraka, relativno vlažnostzraka, hitrost gibanja zraka ter temperaturo globus termometra,se s pomočjo standarda SIST EN ISO 7730 oceni toplotnoMeritve v KPV-juudobje. V TET je značilno, da imamo delovna mesta, kjer potekadelo tudi na prostem (obe deponiji, silos pepela, kotlovnica…).Pri teh delovnih mestih brez uporabe osebne varovalne opreme(delovna bunda, dežni plašč, zaščitne rokavice, zaščitna obutev)ne moremo zagotoviti ustreznih razmer za delo. Zato je v temprimeru uporaba osebne varovalne opreme obvezna.OsvetljenostTa parameter je neustrezen ob celotnih transportnih napravahin celotni kotlovnici. Oteženo delo zaradi neustreznerazsvetljave pa imajo poleg strežnikov transportnih trakovtudi strežniki v kotlovnici, pepelarji in delavci v delavnici za20 julij 2007

popravilo mlinov. Tudi v upravni zgradbi so meritve pokazaleneustrezno razsvetljavo.HrupHrup na delovnem mestu se ocenjuje glede na vrsto dejavnostiin čas izpostavljenosti. Mejna vrednost, ki je hrup na delovnemmestu ne sme prekoračiti, je omejena na dnevno oziromatedensko izpostavljenost. Spodnja opozorilna raven hrupa je80 dB(A), zgornja opozorilna raven hrupa je 85 dB(A).Poškodbe sluha so trajne in nepopravljive. Delavci morajo zatovsepovsod, kjer so ugotovljene prekoračitve, obvezno uporabljatiosebno varovalno opremo (čepke ali glušnike). Mesta v TET,kjer hrup presega dovoljeno raven, so naslednja:• deponija pepela Prapretno: strojnica in podest pri presipu,• presipna mesta,• ČHV: ob črpalkah• strojnica: NČ (kota 0 in kota -3), ob TAG• kotlovnica,• silos pepela: kompresor,• NRDP: ob črpalkah,• delavnica za popravilo mlinovVibracijeIzmerjene vrednosti vibracij na šestih mestih v TET (NRDP,komanda, pisarna vodje izmene, laboratorij, strojnica inkotlovnica) so bile ocenjene po kriterijih za tveganje zdravjaz vibracijami, ki delujejo na celotnega človeka. Meritveso pokazale, da je vpliv vibracij malo zaznaven in nepresega meje opozorilne vrednosti dnevne izpostavljenosti.Kemične snoviIzmerjene so bile naslednje kemične snovi: SO2, CO, prah,HCl, NaOH, amoniak ter hydrazin. Rezultati meritev kažejo,da izmerjene vrednosti niso presegle mejnih vrednosti, izjemaje le meritev zaprašenosti pri doziranju apna v KPV-ju. Pritem delovnem opravilu je obvezna uporaba zaščite za dihala(respirator ali obrazna maska).V tej strnjeni predstavitvi izmerjenih parametrov delovnegaokolja lahko zaznamo pričakovan rezultat. Tehnologijaproizvodnje električne energije v TET se namreč ni spremenila,spremenili pa so se predpisi, ki urejajo področje delovnegaokolja, saj jih je že kar nekaj prilagojenih evropskim,zahtevnejšim, usmeritvam.V drugi polovici leta nas tako čaka kar nekaj dela, če želimoodpraviti ugotovljene neustrezne parametre v delovnem okolju.Že sedaj pa velja, da je na vseh izpostavljenih mestih obveznauporaba osebne varovalne opreme. V kolikor pa se s tehničnimiali organizacijskimi ukrepi izpostavljenost delavcev ne bodovolj zmanjšala, pa bo uporaba osebne varovalne opremeobvezna tudi vnaprej.Poslovni partner - CEE, d.o.o.Družba CEE Inženiring za energetiko in ekologijo, d.o.o., s sedežem naJamovi cesti 20 v Ljubljani, izdeluje oziroma vodi izdelavo razvojnihraziskav, investicijske, projektne in tehnične dokumentacije,opravlja storitve svetovalnega in izvajalskega inženiringa ter izvajagradbeni nadzor pri gradnji in modernizaciji objektov.Korenine družbe segajo v investicijsko službo TEŠ, poznejeTEŠ TOZD INŽENIRING, ki se je na pobudo zaposlenihin ob podpori EIMV in TEŠ preoblikovala v CEE d.o.o. inzačela poslovati 1. julija 1991. Organizirana je v dva oddelkav Ljubljani in Šoštanju, zaposluje 25 ljudi, od tega 16 z višjo invisoko izobrazbo.Vizija družbe je (p)ostati vodilni inženiring na področjuenergetike in ekologije v Sloveniji in se uveljaviti v državahjugovzhodne Evrope.Kakovost storitev in zadovoljstvo naročnikov sta osnovnivodili, podprti s certifikatom iz serije standardov ISO 9000.Za doseganje teh ciljev imamo zaposlene visoko usposobljenekadre z bogatimi izkušnjami v termo-energetiki in ekologiji, kise nenehno usposabljajo za uporabo najnovejših tehnologij inspoznanj.Prednost in posebnost družbe CEE, d.o.o. je v metodološkempristopu k izvedbi projekta v obliki skrbniškega sistemainvestitorskega inženiringa in z vključitvijo naročnikovihkadrov v projektno skupino za izvedbo projekta. Skupinosestavljajo delavci družbe CEE in delavci naročnika iz vrstbodočih obratovalcev objekta v gradbiščnem nadzoru inustreznih strokovnih služb pri reševanju konkretnih problemovv vseh fazah gradnje.Osnovna naloga družbe ob ustanovitvi je bila izvedbaekološkega sanacijskega programa TE Šoštanj, ki je zajemalgradnjo modernega ekološkega informacijskega sistema,julij 2007 21

Na področju čiščenja dimnih plinov je družba dejavna privseh razžveplalnih napravah v Sloveniji, od konceptnegaprojektiranja v Mežici do idejnih projektov, PZR in inženiringav TEŠ in TET ter nadzora v družbi Lafarge Cement Trbovlje.Prav tako uspešno uvajamo tehnologije znižanja emisije NOxin prašnih delcev.Z zasnovo bloka 6 v TEŠ in pozneje z idejnim projektom,investicijskim programom in razpisno dokumentacijo je družbaobvladala tudi najnovejše pristope v termo-energetiki z uporabosuperkritičnih parametrov pare in izkoristki bloka nad 43 %.Direktor družbe mag. Boštjan Kotar, univ. dipl. ing. str.razžveplevalnih naprav, modernizacijo elektrofiltrov, ukrepe zaznižanje emisije NOx, rekonstrukcijo transporta in odlaganjapepela in žlindre in sanacijo voda Velenjskega jezera. Vrednostprograma je bila leta 1990 ocenjena na 180 mio EUR. Programje bil v obdobju 1992-2004 uspešno in v celoti izveden.Družba danes izvaja dejavnosti v termo-energetiki za vse TEv Sloveniji, ukvarja se z reševanjem ekoloških problemov,tako v energetiki kot tudi v komunali, s partnerji je prisotnana področju 110 kV GIS naprav in elektro-opreme, uvaja patudi nove tehnologije uporabe alternativnih virov (biomasa,bioplin).Sodelovanje s Termoelektrarno Trbovlje poteka še iz časa TEŠTOZD Inženiring na projektu gradnje deponije na Lakonci.Dela so se nadaljevala z investitorskim inženiringom za 110kV stikališče in aktivnostmi, vezanimi na objekt TET3. Skupajz osebjem TET smo zaključili gradnjo razžveplalne naprave, kimočno prispeva k izboljšanju okolja v Zasavju in širši Sloveniji,saj je pozitiven efekt zaznan tudi na ekološkem informacijskemsistem v TEŠ. Pripravili smo investicijsko dokumentacijo zaplinsko-parno enoto in enoto na trda goriva.Letos sodelujemo pri pripravi dokumentacije za demontažoplinskih enot ter raziskavi možnosti postavitve enote na trdagoriva oz. možne modernizacije obstoječe enote. Naši specialistiza sistem vodenja nudijo strokovno pomoč pri modernizacijiopreme na TET2.Z uveljavljanjem najnovejših tehnologij in posluhom zavarovanje okolja si bomo skupaj z vami tudi v bodoče prizadevaliza doseganje načrtovanih ciljev z motom: večja učinkovitost inčistejši jutri.Na tujih trgih družba sodeluje s partnerjema STEAG inEngineering Doberšek, s katerima je v preteklosti že izvajaladela za razne energetske objekte v Srbiji in Makedoniji. Kotrezultat tega uspešnega sodelovanja gre pričakovati pridobitevnovih poslov na tem območju.Družba nudi naročnikom celotno paleto storitev, od analizestanja in raziskav razvojnih možnosti, idejnih zasnov napravin tehnologij, idejnih projektov, investicijske dokumentacije doizdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja. V fazigradnje objektov izvaja postopke pridobitve prostorskih aktov,pripravlja razpisno dokumentacijo in skupaj z naročnikomizvaja razpisne postopke do sklenitve pogodb. S projektnimteamom skrbi za realizacijo pogodb in gradnjo objekta dopridobitve uporabnega dovoljenja in poteka garancijske dobe.Poleg klasičnih tehnologij v termoelektrarnah družba obvladatehnologijo plinsko-parnih postrojev, ki jo je uspešno uvedlaz nadzorom del v TE Brestanica, s konceptom in gradnjoplinskih turbin v TE Šoštanj in z izdelavo PGD za plinskoparnotoplarno v TE-TOL.22 julij 2007

Ko presenečeni presenetiFranc ŽGALINMed šesterico sta se po mnenju strokovne komisije najbolje odrezalaMarjeta Vrbnik Poje in Dražen Poje iz Trbovelj.Maj je zame najlepši mesec. Mislim, da se večina strinja zmenoj. Sonce prijetno greje, narava se prebudi, travniki indrevesa ozelenijo, vse okrog nas je eno samo cvetje. Povsodomamni vonj. V kioskih je polno revij. Iz večine že z naslovnicopazim pridih pomladi. Kupim si eno od njih, Rože & vrtse imenuje. Rečem si: »Ravno pravo branje za te letni čas:lahkotno, primerno času, pa vendar poučno.« A glej ga zlomka.Pozornost mi pritegne članek »Sestavimo si vrt«. Pod njim ječudovita slika vodnega vrta. Kakšne ideje imajo ljudje in česavsega si ne domislijo, da si ozaljšajo svoje bivalno okolje. Le kdoima takšen smisel, se vprašam in že berem: »… Med šestericosta se po mnenju strokovne komisije najbolje odrezala MarjetaVrbnik Poje in Dražen Poje iz Trbovelj.« In ta moment sklenem,da ga bom ponovno obiskal, da mi skromen, kakor je, pove,kako se je znašel na straneh dobro brane revije.Ne samo, da rad ustvarjaš in delaš, vidim da tudi rad tekmuješ.Sploh ne. Da bom sodeloval na tem tekmovanju, se mi tudisanjalo ni. Na razpis me je brez moje vednosti prijavilasorodnica. Priznam, da sem bil sprva zelo presenečen nadvabilom. Ko sem dobil povabilo za sodelovanje, sva z ženo pačpristala. Pa ne zaradi nagrade. Šlo je predvsem za izziv in zapreizkus, ob enem pa je to tudi priložnost za sklepanje novihpoznanstev.In kako je potekalo samo tekmovanje?Bilo je več tematskih sklopov. Vsak par je žrebal. Z ženo svaimela srečo, saj nama je žreb namenil prav vrt, ki sva si ganajbolj želela – vodni vrt. Po izvedenem žrebu nama je bilpredstavljen material, ki je bil namenjen za izgradnjo vrta in napodlagi predstavljenega je bilo treba izdelati načrt oz. narisatipredlog kasnejše izvedbe. Nadaljevanje oz. izgradnja pa jepotekala naslednji dan.Materiali za uporabo so bili torej določeni. Je bil določen tudičas za izgradnjo?Absolutno. Temeljni problem ni bil čas, ampak to, da so bilavsa odstopanja izgradnje od izdelanega načrta kaznovana znegativnimi točkami. Drug, tudi velik problem, pa je bil, da simoral vse materiale, ki si jih predvidel za vgradnjo, uporabitiv nespremenjeni obliki in dimenzijah. Torej nič žaganja,razbijanja, delitve … Iskreno povedano zahtevno, a vendar jebilo zanimivo.Zmagovalni vrt nastajani odstopala od oddanega načrta. Zelo pomembno je bilotudi, koliko od ponujenega materiala si pri izgradnji uporabil,nenazadnje pa je bil zelo pomemben tudi sam izgled končnegaizdelka. V najinem primeru odstopanj od načrta ni bilo,uporabila sva vse ponujene materiale, očitno pa je bil izgledvšečen članom komisije. Povem lahko, da sva bila oceneizredno vesela, prav pa je prišla tudi nagrada, ki sva jo bila obtej priliki tudi deležna.Vem, da sta z zmago v Celju dobila tudi priložnost tekmovanjav jeseni na Mednarodnem obrtnem sejmu prav tako v Celju. Žetečejo kakšne priprave v tej smeri?Posredno da. Materiale, ki sva jih poleg denarnih sredstev dobilaza zmago, z veseljem vgrajujem v svoj vrt. Nenehno razmišljam,kako bi ga še polepšal, kaj bi spremenil, da bi bil očem lepši. Stem hkrati tudi »treniram« za jesensko tekmovanje. V sami hišiimam sicer polno dela, veliko načrtov imam namreč z gradnjodveh peči za izdelavo keramike in fuzijo stekla, vendar v temobdobju me vleče ven. Tudi tu imam neuresničenih še velikonačrtov. Blizu sem realizaciji izgradnje bazenčka za kopanje,dograjujem vodni vrt, sadim cvetje in okrasno grmičevje in šein še … Pa kaj, ko ima dan samo štiriindvajset ur.Po končanih postavitvah je komisija izdelke ocenila. Kaj jo jeprepričalo, da vaju je proglasilo za zmagovalca?Najpomembneje pri ocenitvi je bilo to, da dejanska postavitevjulij 2007 23

Zimske športne igre skupine HSEAleš GER^ARTretje športne igre skupine HSE so kljub mili zimi in pomanjkanjusnega konec marca na Rogli uspele.Zaposleni v TET smo se letos teh športnih iger udeležili prvič.Organizator tekmovanja je bil HSE s sedežem v Velenju. Zaradiletošnje precej »pomladanske« zime so bile igre kar nekajkratprestavljene. Tekmovanje v taki obliki je bilo za nekateretekmovalce iz TET povsem novo, drugi pa so se podobnihsrečanj udeležili že pred »davnimi« leti. V konkurenci osmihdružb skupine HSE smo se konec marca na Rogli pomerili vveleslalomu.Čas za izbor tekmovalcev in tekmovalk je bil res kratek.Zagodla pa nam jo je še zima, ki je bila letos tako skopa ssnegom, da kvalifikacij ni bilo mogoče izvesti. Tako nam nipreostalo drugega, kot da je predstavnike TET predlagalakomisija za šport. Izbor tekmovalcev je bil, glede na doseženrezultat, zadetek v polno. Skupno smo med osmimi družbamiosvojili peto mesto.Pa poglejmo, kako je vse skupaj potekaloNa družabno srečanje z obilico športne tekmovalnosti v skupiniHSE so se tekmovalke in tekmovalci odpravili na sončno intoplo soboto konec marca. Že na avtobusu, ki je krenil izpred„naše elektrarne“, je bilo med našimi predstavniki čutiti prijetnovzdušje. Vreme je bilo ugodno za tekmovanje, ki pa so ga zaradinapovedi toplega vremena, pripravili uro prej kot prejšnja leta.Tretje zimske športne igre HSE je zjutraj odprl dr. Jože Zagožen,generalni direktor HSE. Ob odprtju je z veseljem povedal, da sov skupini HSE postali velika družina, saj je tekmovalo skoraj160 zaposlenih.V konkurenci je bilo 157 tekmovalk in tekmovalcev. Razdeljeniso bili v starostne kategorije in sicer v tri ženske in štiri moške.Štartne številke so bile izžrebane že dva dni prej na sedežu HSEv Velenju. Na progo so se nastopajoči podali po izžrebanihštevilkah in kategorijah.Najprej so se na progo podale ženske in sicer vse do najmlajšekategorije. Progo so tekmovalke dodobra načele, kajti snegni bil »tisti pravi«, pa tudi temperature so žal naredile svoje.Tekmovanje z mnogo padci in napakami je bilo na mejiregularnega. Vseeno so ženske »odsmučale«. Naša Anita jekrojila sam vrh. V razmerah, kjer je bilo poleg znanja potrebnopokazati še obilico drugih vrlin, ji je uspel izreden dosežek.Bila je druga v absolutni konkurenci žensk.Udeleženci zimskih iger na Rogliki so se neusmiljeno pognali navzdol. Progo so dodobra uničili,kar se je lepo videlo ob koncu tekmovanju, saj se drugače, kotso se, sploh ni dalo peljati. Proga je bila neusmiljena, kar jebotrovalo k množici napak in posledično tudi odstopom. Žrtveso bile pri vseh, na žalost tudi pri nas. Vse skupaj je bilo resna meji regularnega, a izšlo se je tako kot se pač je. Žal za nasmalce bolj stresno, saj se nam je poškodoval Borut. Še enkratmu zaželimo čim hitrejšo vrnitev na bele strmine.Po tekmovalnem delu je sledil še družabni del z zabavnimiigrami na snegu ter uradna razglasitev rezultatov s podelitvijotežko prisluženih, laskavih priznanj. V TET smo z doseženimirezultati lahko zadovoljni. Kot že omenjeno, smo se z osvojenimpetim mestom med osmimi članicami skupine HSE uvrstili vzlato sredino. V „naši elektrarni“ pa imamo še nekaj rezerve inlahko letošnjo uvrstitev v bodoče še malenkost izboljšamo.Za konec pa že sedaj pozivam vse zaposlene v TET, ki jihzanima smučarsko tekmovanje v veleslalomu, naj se pripravijona kvalifikacije za 4. zimske športne igre HSE, ki jih boorganiziral sindikat TET.Kljub toplemu vremenu, ko se je sneg neusmiljeno topil in jeteklo že od vsepovsod, je proga zdržala tudi moške tekmovalce,24 julij 2007

Skrite rezerve smo porabili na letnih športnih igrahNa 4. športnem srečanju skupine HSE v Brestanici se jepomerilo osem ekip. Tekmovali smo v sedmih panogah, ki jihje določil organizator TE Brestanica. Srečanje se je odvijalona zadnjo majsko soboto, sodelovalo pa je preko 300 športnicin športnikov. TET je bila zastopana v prav vseh panogah.Napeto je bilo na vseh tekmovališčih in bil se je boj za vsakotočko. Na koncu se je izkazalo, kako pomembno je bilo bitizbran do zadnjega sodnikovega žvižga, saj so bile razlike resminimalne.VRSTNI RED SODELUJOČIH:1. mesto – PV (Premogovniki Velenje) 50 točk1. mesto – TEŠ (Termoelektrarna Šoštanj) 50 točk3. mesto – TET (Termoelektrarna Trbovlje) 30 točk4. mesto – DEM (Dravske elektrarne Maribor) 29 točk5. mesto – TEB (Termoelektrarna Brestanica) 24 točk6. mesto – HSE (Holding slovenskih elektrarn) 23 točk7. mesto – SEL (Savske elektrarne Ljubljana) 22 točk7. mesto – SENG (Soške elektrarne Nova Gorica) 22 točkV ospredju sta bili ekipi TE Šoštanj in Premogovniki Velenje.Na koncu tekmovanja sta po ogorčenem boju obe ekipi osvojiliprvo mesto. Izenačeni pa sta bili tudi po številu zmag in drugihmestih po posameznih disciplinah, kar je edinstveno in šeposebej zanimivo. S to dvojno zmago so jo zagodli gostiteljem,kajti le ti so imeli pripravljen le en pokal in tako priznanja zaskupno prvo mesto niso mogli podelili.Športnice in športniki TET smo osvojili tretje mesto, kar jeizvrsten dosežek. Sploh zato, ker kar nekaj paradnih disciplin,v katerih smo izvrstni, gostitelj zaradi pomanjkanja športnihobjektov in rekvizitov ni uvrstil v tekmovalni del. Za skupnotretje mesto med ekipami skupine HSE je bil boj podobnoizenačen, kot za prvo. Naša ekipa TET je prehitela ekipo DEMle za eno samo točko.Seveda pa na tovrstnih družabnih srečanjih ni najpomembnejširezultat, ampak sta na prvem mestu druženje zaposlenih inmedsebojno spoznavanje. Samo tekmovanje so domačinidobro organizirali. Sproti, že pred igrami, so uspešno reševalizaplete okoli nastopajočih. Glede na to, da jim primanjkujeinfrastrukture so morali tekmovalna prizorišča poiskati tudiv okoliških krajih. Prilagajali so termine tekmovanj še tako»zahtevnim željam« in nenazadnje so začetek iger celo nekolikoprestavili, saj bi drugače ekipa SENG morala na pot že obštirih zjutraj. Športni predstavniki smo odlično sodelovalipri pripravi iger in se tudi uspešno ter v splošno zadovoljstvovseh sodelujočih dogovorili glede prevoza vseh 300 športnic inšportnikov na posamezna prizorišča.Podelitev priznanjjulij 2007 25

Pa poglejmo, kako smo se odrezali:TENISTekmovanje v tenisu se je odvijalo na peščenem igrišču vKrškem. Tekmovalci so nastopili v moški in ženski konkurenci.Naša dva predstavnika sta že kar na začetku morala plačatidavek, saj sta z nosilcem skupine morala priznati poraz pozelo izenačeni partiji. Nastopalo je 8 moških dvojic v dvehskupinah. Že na samem žrebu sta bila določena nosilca skupinA - PV in skupine B – TEŠ, ki sta bila lanska finalista. Tako stase morala naša tenisača pomeriti še v »repasažu«, kjer pa stazačela gladko zmagovati, vse do finala. V finalu pa … odličnaigra in osvojitev prvega mesta. Ekipi PV in TEŠ, lanskoletninosilki, sta se presenečeno spogledovali, saj sta bili prepričanina ponovitev lanskega finala.Ženske so nastopale prav tako v dveh skupinah. Nastopalo jepet dvojic. Naši dve tenisačici sta prinesli eno točko v skupnirezultat. Ekipno v tenisu smo dosegli tretje mesto.STRELJANJETekmovanje je potekalo v ženski in moški konkurenci. Našestrelke so kljub neizkušenosti pokazale, da so iz pravega testa inso se uspešno kosale s prekaljenimi strelkami. Moški so dosegliizvrsten rezultat, saj so bili vsi trije med prvimi sedmimi strelciz največ zadetimi krogi. Silvo je bil drugi s 176 zadetimi krogi,Uroš četrti s 172 krogi, Milan pa sedmi s 164 krogi, kar jepomenilo skupno prvo mesto. Zadeli so 512 krogov.Strelke so bile naše univerzalne tekmovalke, saj so po streljanjumetale še pikado. Povprečno so zadele 90 krogov in v skupniizbir prinesle eno točko.RIBOLOVMed našimi strokovnjaki za ribe pa smo dobili priznanje za tretjemesto. Na »suho« smo potegnili skoraj 14 kg rib. Zmagovalecje bila ekipa TEŠ, ki je v primerjavi z nami ulovila 19 kg rib.Posamično se je najbolj izkazal Dušan, saj je prispeval v skupniulov skoraj 9 kg. »Zagorske ribe, pozor! Na vaš ribnik pridejov juniju naši ribiči!«KOŠARKAOsvojili smo tretje mesto. V konkurenci sedmih ekip, ki so bilerazdeljene v dve skupini, so se naši košarkarji v ogorčenemboju z ekipo HSE za tretje mesto odlično odrezali in suverenozmagali. V skupini so morali priznati le en poraz.PIKADOTekmovanje je potekalo samo v ženski konkurenci. Naše»snajperke« so v skupni rezultat prinesle dve točki.ODBOJKA NA MIVKINaša odbojka je po odhodu nekaterih stebrov te igre v pokojše vedno v krizi. Osvojili smo osmo mesto. V skupni rezultatso naši tekmovalci prinesli eno samo točko, ki pa je prav takopripomogla h končnemu skupnemu uspehu.Komisija za šport in ostali tekmovalci, ki so zastopali TETna tem športnem srečanju, so bili z organizacijo in izvedbotekmovanja zelo zadovoljni. Seveda pa smo bili vsi zadovoljnitudi z zabavnim delom. Kar nekaj se nas je pomerilo v zabavnihigrah in tudi tu smo dosegli lepe rezultate.Pred nami pa je že nova naloga, saj smo tik pred igramiTermoproizvodnje, katerih organizatorji smo. Igre se bodoodvijale v športnih objektih v Trbovljah. Ker pa v Trbovljahna žalost nimamo ribnika, smo si le tega morali »sposoditi«pri naših sosedih Zagorjanih. Ne, ne, ne bomo ga »prelili«v Trbovlje, ampak bomo vse sodelujoče ribiče odpeljali vZagorje, kjer bodo lahko namočili svoje palice in čakali na čimvečje ribice. Le te bodo po tehtanju lahko varno plavale naprej,kajti obljubili smo, da bo »ribičija« izključno športna, se pravihumana, in bodo vse ribice po tehtanju vrnjene nazaj v ribnik!Tudi letos tekmovalnega dela ne bo prav veliko, saj sodelujejona igrah Termoproizvodnje samo zaposleni iz NE Krško, TE-TO Ljubljana in mi, ki smo tokrat domačini. V sredo 6. junijasmo že imeli formalni sestanek, na katerem smo se dogovorilio poteku iger in opravili formalni žreb ekip v vseh trinajstihpanogah. Vodje panog so že pripravili pravila, prav tako pa tudičasovno uskladili tekmovanja.Naša želja je, da bi bile igre čim bolje organizirane, saj sipri takšni množici sodelujočih kakšnih zapletov ne smemoprivoščiti.Za konec pa želim vsem sodelujočim veliko športne sreče inuspeha v svojih panogah! Vse ostale pa vabim, da pridejo v čimvečjem številu na prizorišča tekem in navijajo za naše športnicein športnike, da bomo skupaj dosegli čim boljše rezultate.MALI NOGOMETLe en poraz so v skupini priznali tudi nogometaši in sicerproti že drugo leto zapored najboljši ekipi malega nogometa- PV. Osvojili smo tretje mesto. Sodelovalo je osem ekip v dvehskupinah. Naša ekipa je bila v težji skupini, zato je bil doseženrezultat maksimum, kar je bilo mogoče doseči. Posebno so senaši tekmovalci izkazali v tekmi za tretje mesto s SENG-om.Igra ni bila privlačna, bila pa je igra živcev in šahovsko taktična.Odločila je boljša kondicijska pripravljenost, ki je bila na straniTET. Rezultat pa italijanskih 1:0.26 julij 2007

Potepanje po BarceloniPeter JAMNIKZ veseljem sem se odzval povabilu predstavnikov sindikata TET in seprijavil na potovanje po Barceloni. V pričakovanju novih izzivov indoživetij smo končno pričakali dan odhoda.Odločitev je padla in s potovalno agencijo Potepuh smo odrinilina pot v skladu z njihovim sloganom: »Vi samo uživajte, mivaša potepanja jemljemo resno«. Med prijavljenimi je bilo sicernekaj članov kolektiva, ki so se z zadržkom prijavili na ta izlet,kajti polet z letalom proti Španiji jim ni bil ravno po godu.Tudi trditev, da vsako letalo vedno pristane na zemlji, jih niohrabrila.Po nekaj zapletih s pokvarjenim avtobusom, ki ni hotel na pot sparkirišča TET, nam je končno uspelo kreniti proti Benetkam doletališča Marco Polo. Po opravljenih formalnostih na letališču(sledil je temeljit osebni pregled pred vstopom v letalo), smoodleteli proti Barceloni. Takoj po pristanku, smo se podali naogled katalonske prestolnice Barcelone in njenih znamenitosti.Vožnja na hrib Montjuic nam je ponudila čudovit razgled naBarcelono z njeno okolico. Sledila je vožnja mimo Španskegatrga, stare arene in parka Miro do Gaudijeve nedokončanekatedrale Sagrada familia in novega pristanišča. Ogledali smosi še gotsko četrt s katedralo in se sprehodili po večno živahniin svetovno znani promenadni aveniji Rambli. Nekateri smo siprivoščili tudi znano špansko jed paello. Zaključek dneva smopreživeli na poti proti hotelu na Costa Bravi.Drugi dan smo po zajtrku odrinili na izlet na pogorje Montserrat,kjer smo obiskali tamkajšnji benediktinski samostan, poznanpo "črni Madoni", zaščitnici Katalonije.Ustavili smo se tudi v eni številnih šampanjskih kleti, kjerNa razgledni točkijulij 2007 27

Utrinek s potepanjaso nam predstavili postopke pridelave, sami pa smo lahko sskromno degustacijo ocenili njihovo letino. Popoldan smopreživeli na vožnji s panoramskim avtobusom po Barceloni insi ogledali znamenitosti. Zvečer smo obiskali tipično španskoprireditev Španski večer.nogometnem stadionu, drugi pa v mestnem akvariju, kjer smosi ogledovali čudesa narave pod morjem.Organizatorju izleta je potrebno izreči vso priznanje in zahvaloza trud pri organizaciji izleta.Tretji dan našega potepanja po Španiji so se eni naužili topleklime ob morju, drugi pa smo se podali na izlet proti severuKatalonije v Figueres, rojstni kraj ekscentričnega umetnikaSalvadorja Dalija in si ogledali njegovo galerijo.Nato smo si v srednjeveškem mestu Gironi ogledali mogočnogotsko katedralo in dobro ohranjeno židovsko četrt.Po večerji v hotelu Lloret de Mar smo si nekateri privoščiliše ogled predstave Viteški večer, od koder smo se zaradisrednjeveško postreženega prigrizka vračali mastnih rok in ustna zaslužen počitek.Zadnji dan smo preživeli v pričakovanju vrnitve domov, eni na28 julij 2007

Biser Indijskega oceanaPo pripovedovanju Bogdana BIDERMANA zapisala Mojca TURNŠEKSi želite idiličnih počitnic na otoku z bistrimi lagunami, pozibavajočimise kokosovimi palmami, belo peščeno obalo, obsežnimi koralnimigrebeni, mavrično pisanim podvodnim svetom in s sproščenimnačinom življenja? Vse to in še več vam ponujajo Maldivi, kamorse je letos podal na aktivno raziskovanje morskega in otoškegaživljenja naš sodelavec Bogdan Biderman.Pred začetkom našega sanjskega popotovanja si osvežimospomin s sicer suhoparnimi, vendar pomembnimi podatki, kioznačujejo to otočje.Otoška muslimanska Republika Maldivi leži v IndijskemOceanu, 800 kilometrov jugozahodno od Šri Lanke. Otočje serazteza na površini, ki meri 120 km v širino in 850 km v dolžino.Najjužnejši atoli ležijo južno od ekvatorja (do 1 stopinjo južnegeografske širine). Koralni otoki se v povprečju dvigujejo 1 do2 metra nad morsko gladino in so obdani s koralnim grebenom.Republiko Maldivi sestavlja približno 1.200 koralnih otokov, kiso razdeljeni v 26 atolov. 202 otoka sta naseljena z domačini, na90 otokih se nahajajo turistična naselja.Podnebje je zelo, zelo ugodno - sončno z vetrom, ki odpihnesoparo. V trenutku se lahko vlije, čez pet minut pa je vse suhoin spet vroče - nobene ohladitve. Temperature so ponavadi nad30 °C tako zraka kot morja. Največ sonca je med decembromin aprilom, ko je suha-visoka sezona. Primeren čas za obisk(cenejši) pa je vsekakor od maja do novembra. V tem času jepodnebje malce bolj vlažno, a vlago hitro odpihne veter. Čese želite potapljati, pa naj bi bila najboljša meseca za obisknovember in april.Zaradi globalnih podnebnih sprememb se gladina oceana naobmočju države dviguje za 0,9 cm letno. Znanstveniki zaraditega opozarjajo, da bo glede na višino otokov v 100 letih toGostinski lokal iz koraljulij 2007 29

Na obali indijskega oceanapodročje nenaseljivo. Tega se zavedajo tudi prebivalci, zato soMaldivi prva podpisnica Kjotskega sporazuma. Glavno mestoMale je pred tsunamiji zaščiteno s 3 metre visokim obzidjem.Glavne gospodarske panoge so ribolov, kmetijstvo (banane,papaje, mango) in ladjarstvo. V času ribolovne sezone odhajana Indijski ocean polovica moškega prebivalstva, letni ulov padosega 40.000 ton rib.Maldivi so eni najlepših otokov na svetu. Ponujajo idiličnepočitnice, ki jih lahko preživi vsak po svoje. Tisti, ki se radipredajo sončnim žarkom, namenijo dneve počitku na prekrasnihobalah, kdor pa ima rad aktivne počitnice, pa se pridružiskupinam, ki jih domačini popeljejo na koralne grebene, kjeruživajo v potapljanju, deskanju na vodi ali potapljanju na dih(snorkljanju).Že sam prihod na Maldive je nekaj posebnega. Polet z letalom,ki za evropska letališča ne predstavlja kakšne posebnosti gledevelikosti, se na otočku, namenjenem pristajanju, spremeniv umetnost, saj se kolesa letala skoraj dotaknejo morja nazačetku in koncu pristajalne steze, ki je ravno za centimeterdaljša od poti zaustavljanja letala. Obilico turistov pričakajonasmejani domačini, ki nato skupinice radovednežev odpeljejodo kraja, ki so si ga izbrali med več kot 90 različnimi lokacijamipočitnikovanja. Maldivski taksi je hidrogliser ali hidroplan.Na kakšno prevozno sredstvo te spakirajo, pa je odvisno odtega, kako daleč od centralnega letališča je otoček s počitniškohišico, ki si si jo rezerviral.Ko odložiš prtljago, obenem odložiš tudi čevlje, ki jih nepotrebuješ do povratka domov. Vsepovsod je namreč peščenapodlaga tudi v restavracijah, zato obutvena industrija nima kajiskati na tem lepem koščku kopnega. Ko osvojiš prvo praviloMaldivov in si do nadaljnjega bosopet, se seznaniš še z njihovokulturo, ki ne vsebuje svinjine in alkohola in je zelo stroga karse tiče oblačenja. Ker pa je to turistično napredna dežela, znajoposkrbeti za svoje goste. Zanimivo je tudi to, da imajo otočkeposejane s trgovinicami, vendar v njih lahko dobiš le spominke,ampak ne v petek, kajti to je dan počitka. Za prehrano poskrbijov restavracijah, ki so nekatere celo pod morjem, tako da skozistekleno steno opazuješ morski vrvež pisanih tropskih ribic, kise jim od časa do časa pridruži malo manj pisan morski pes.Značilno za Maldive je, da imajo zanimiv podvodni svet innajboljše možnosti za potapljanje. Tako za začetnike kot zaizkušene potapljače. Na vseh kotičkih kopnega so potapljaški(diving) centri, ki vsakodnevno vozijo turiste na koralne30 julij 2007

grebene. Skrivnost njihove lepote je v samem nastankugrebenov oziroma atolov. Atoli se po velikosti precej razlikujejo,ponavadi pa niso povsem pravilne okrogle oblike. Znotraj atolaje laguna, kjer morje doseže globino do približno 50 metrov.Zunaj atola pa se koralne stene spuščajo strmo navzdol 1000in več metrov. Običajni premer takih atolov je med 20 in 70kilometrov. Pri kopanju in potapljanju pa ni odveč poslušatinasvetov domačinov, ki povedo, kje so močni tokovi, ki telahko ponesejo daleč, predaleč stran od kraja počitnikovanja.S pomočjo maske, dihalke in plavutk lahko začneš spoznavatiraznovrstne ribe in korale, ki živijo tja do globine 5 metrov.V kristalno čistem in toplem morju, v kraljestvu podvodnegasveta, kjer je dovolj sončne svetlobe, kaj hitro pozabiš na časin se ujameš v mrežo mavričnega spektra, ki je iz trenutka vtrenutek drugačen, čudovit in neponovljiv.Ko se poln vtisov raznobarvnega morskega sveta spet vrneš nakopno, kaj hitro opaziš, da imajo na Maldivih tudi insekti dobrepogoje za življenje. Zato kakšna zaščitna krema ne škodi, pa šekomarji se te izogibajo. Pri počivanju na plaži lahko opazuješstotine rakcev, ki se lovijo po pesku, na skalah v bližini pa sesončijo veliki martinčki. Najbolj zanimiv med njimi je beloglavileguan. V vodi nepremično stoji siva čaplja, v večernih urahpa po zraku leta ogromni netopir, ki mu pravijo »flying fox«(leteča lisica).Teden dni počitnikovanja mine v sproščujočem in brezskrbnemvzdušju. Ko si zopet natakneš čevlje, si še vedno poln vtisovlepih in nepozabnih naravnih danosti, ki si si jih sproti beležils fotografskim aparatom. Z letala se še zadnjič ozreš na otočjevulkanskega izvora, ki v grebenih skriva celotno paleto barvnihodtenkov in v mislih slediš delfinom, ki igrivo poskakujejov okolici čolnov. Realnost pa je takšna, da se po petih urahletenja vrneš v skoraj črno-beli svet in da potrebuješ nekaj dni,da se spet prilagodiš kopenskim razmeram.Bogdan je svoje doživetje in fotografije pripravljen deliti znami, tako da je tudi nam, ki ne odpotujemo na tako zanimivepočitnice, omogočil vsaj miselni preskok v mavrično deželo.Mogoče nas bo prihodnje leto spet presenetil s čudovitimiposnetki z dopusta.Starodobniki med namiBranko PODBEVŠEKOb občinskem prazniku je društvo Magnet organiziralo gorskohitrostno preizkušnjo “Bivičev memorial” 2007 za starodobnemotocikle.Leto 1956 - nekoč...Zasavčani smo že od nekdaj veliki ljubitelji motorjev inavtomobilov. Ker ne moremo pozabiti nekdanjih lepotcev,jih posamezniki še vedno čuvamo, popravljamo, obnavljamo,čistimo, skrbimo zanje in jih ob posebnih priložnostih tudiponosno razkazujemo. Kar nekaj deset let ni bilo v Zasavjuprireditev, na kateri bi svoje lepotce lastniki lahko predstaviliin se med seboj pomerili na gorski dirki. Leta 2003 pa se jenekaj članov društva ZŠAM Trbovlje odločilo, da dirko spetoživi.V prvih povojnih letih je bilo zanimanje za motociklizem resveliko in skorajda ni bilo kraja, kjer ne bi tudi tekmovali. Tudiv Trbovljah je tako, saj so motoristi iz celega Zasavja v 50letih prirejali celo dirke z mednarodno udeležbo. Udeleževaliso se je tudi domači tekmovalci, med katerimi sta bila najboljznana Trboveljčan Mirko Bivic in Hrastničan Janez Draksler.Potem pa so šli motocikli v pozabo. Razmah motociklizmav osemdesetih in spoznanje, da je tudi tehnična dediščinapomembna, sta bila humus za novo rast zanimanja za motorje.Tudi tekmovanja, gorske preizkušnje so zagnanci v različnihdruštvih oživeli. Tako je bilo tudi v Trbovljah leta 2004ustanovljeno društvo ljubiteljev starodobnih vozil Zasavja– Magnet Trbovlje. Ustanovnih članov je bilo 39, danes padruštvo šteje 85 članov. Od leta 2005 je društvo Magnet članzveze Slovenskih društev ljubiteljev starodobnih vozil (SVS).Člani društva se zavzemamo za ohranjanje tehnične kulture indediščine raznovrstnih starodobnih vozil.Ob občinskem prazniku smo letos pripravili že petospektakularno prireditev, ki smo jo poimenovali »Bivičevjulij 2007 31

memorial«. S tem projektom smo obogatili tradicijo našihprednikov in promovirali mesto Trbovlje. Uspešnost izvedenegaprojekta je dokazala, da znamo in zmoremo ljudje odprtegasrca, sodobnih nazorov in prepričanja v lastne sposobnostidružno doseči še tako vizionarske in nemogoče cilje. Dirka vTrbovljah poteka na isti progi, ki je v petdesetih letih veljala zaeno imenitnejših dirk v Sloveniji in Evropi. Vendar so razmereza tekmovalce danes precej drugačne kot nekoč. Cesta jeobnovljena in naravnost idealna za tovrstna tekmovanja. Vzponje ravno pravšnji, ovinkov, kolikor jih srce poželi, in asfaltprijemlje odlično od starta do cilja na Katarini. Proga je dolga2100, široka 6 metrov, višinska razlika med startom in ciljempa znaša 190 metrov.Letošnji organizacijski odbor, ki je štel več kot 25 članov, seje logistično dobro organiziral, tako da mu je uspelo na progoTrbovlje–Katarina privabiti natanko 80 starodobnih motociklov,starejših od 25 let, in nekaj čez sedemsto obiskovalcev ingledalcev. Na zadnji dirki, ki je potekala 2. junija letos, sobili najštevilnejši domači tekmovalci, nekaj pa jih je bilo tudiiz tujine. Potrebno je omeniti, da takšna organizacija zahtevaogromno odrekanja v prostem času, dobre volje in nenazadnjeveliko finančnih sredstev. Ta dobimo z letno članarino insponzorstvom ljubiteljev tovrstnih športov.Društvo Magnet poleg gorsko hitrostne preizkušnje, ki šteje zadržavno prvenstvo AMZS-ja, organizira tudi vseslovenski zborstarodobnih vozil, ki bo letos že tretje. Srečanje bo potekalo vseptembru.Člani društva upamo in želimo, da bomo ohranili tradicijoorganiziranja dirke na Katarino za Bivičev memorial inhkrati pozivamo vse ljubitelje starodobnih vozil, da se nampridružite.In kar je še posebej pomembno: Trboveljčanke in Trboveljčaniše vedno radi sprejmejo goste od vsepovsod, še posebejmotoristke in motoriste.... in danes32 julij 2007

Natečaj za najboljšo amaterskofotografijo »Naj fotka 2007«Tematika letošnjega natečaja je VROČICA POLETNEGA DNE.Upoštevali bomo fotografije v digitalni obliki, poslane do 17. 9. 2007 naelektronski naslov glasila Utrinki (glasilo@tet.si v okence Zadeva, vpišite:»NAJ FOTKA 2007«) ali priložene na CD-ju v službo SOI.Poslane fotografije lahko po želji opremite s komentarjem, obvezno padodajte svoje ime in priimek.Vsak posameznik lahko pošlje več fotografij.Najizvirnejše fotografije bomo objavili v našem glasilu.NAGRADA za NAJ FOTKO 2007, ki bo po mnenju komisije osvojila1. mesto, je podaljšan vikend paket v Termah Čatež (3 nočitve).julij 2007 33

Kadrovske noviceSabina DOLENCV Termoelektrarni Trbovlje d.o.o. je bilo na dan 18. 05. 2007zaposlenih 234 delavcev. V podjetju je zaposlenih 41 žensk in 193moških. Povprečna starost zaposlenih je 44 let.IZOBRAZBENA STRUKTURA ZAPOSLENIHStopnja zahtevnostidejanska izobrazbašt. %I. 28 11,97II. 4 1,71III. 1 0,42IV. 65 27,78V. 82 35,04VI. 24 10,26VII. 28 11,97VIII. 2 0,85SKUPAJ: 234 100KADROVSKE SPREMEMBEFEBRUAR 2007Prihod1. PERME Polona (TS) – določen časAPRIL 2007Odhod1. LUKANČIČ Viljem (TS) – poslovni razlogMAJ 2007Odhod1. PISTOTNIK Branko (TS) – poslovni razlogPrihod1. JELEN Tomaž (TS) – določen časRazpisane nagrade za nagradno križanko št. 27:1. nagrada: vikend paket v Čatežu (2 nočitvi)2. nagrada: denarna nagrada - 30 EUR (7.189,20 SIT)3. nagrada: denarna nagrada - 20 EUR (4.792,80 SIT)Nagrajenci prejšnje križanke:Prejeli smo 77 pravilnih rešitev nagradne križanke št. 26.Nagrade prejmejo:1. nagrado (vikend paket v Čatežu, 2 nočitvi) Boštjan DOLENŠEK2. nagrado (30 EUR) Boštjan KASTELIC3. nagrado (20 EUR) Ivan SIMONČIČPravico do žrebanja imajo samo prejemniki GLASILA. Pri žrebanju bomoupoštevali samo en izvod rešene križanke posameznega pošiljatelja. Rešitveoddajte v nabiralnik GLASILA do vključno petka, 31. 08. 2007.Ime in priimek:Naslov:Pošta in kraj:ISKANOGESLO:1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13K U P O N 2 734 julij 2007

Nagradna križankaKEMIJSKI ELEMENT, ŠIROKOUPORABNA NEKOVINA SSIMBOLOM “S”VZVRATNOZRCALO PRIAVTOMOBILU1IZUMITELJTELEFONA(ALEXAN -DERGRA-HAM)ZNAMENITABEETHOV-NOVA TRETJASIMFONIJASLOVENSKIPISATELJ INDRAMATIK(IVAN)ODRASELSAMEC PRIKONJIH6DRUGI PLANETNAŠEGAOSONČJANATANČENVZOREC MERE,PRAMERA8PRIMOŽRAMOVŠRAVN. GEOM.TVORBAKRAJ PRIVRHNIKISESTAVIL DAKKOS KOVINE,KI PRIVLAČIŽELEZO"NAŠA" CELINAPOKRAJINA VSEVERO-VZHODNISLOVENIJISLOVENSKIVESLAČ(IZTOK)ŽELATINAIZ ALG ZAGOJENJEMIKROBOVNATAŠARALIJANSL. PISEC FRAN(V KRVI)JAP. BORIL.VEŠČINAPLENITEVDIVJADI7KALCIJSL. - AVSTR.GOROVJEPREBIVALKAURBANEGANASELJARIMSKABOGINJA JEZEJUHI PODOBNA JUGOVZHODNIJED IZ MESA IN DEL PANONSKEZELENJAVE NIŽINESVOJEROČNIPODPISSOTESKA, JAREKVELIK AFRIŠKIPTIČ TEKAČGRADITELJTROJANSKEGAKONJAŽIVAHEN JUŽNOITALIJANSKIPLESRISBA TETSLAŠČICAIZ KAKAVA,MLEKA, ZAČIMBIN SLADKORJANEKDANJIIZRAELSKIPOLITIK (ABBA)KEMIJSKISIMBOL ZAELEMENTLUTECIJNAPAD, NASKOKDELOVNOALI VOJAŠKOZAŠČITNOPOKRIVALOKONFLIKTIZDELKI ZAZAŠČITO NOG4 AM. SLIKAR20. STOLETJA(BEN)NIZEK ŽENSKIGLAS3MATIOLIMPSKIHBOGOVDEŽELA VZHA-JAJOČEGASONCA9 GROBO MLETOZRNJEPOLOŽAJTELESA PRISTRELUKAMBOŠKIPOLITIK LONUDAREC PRIBOKSUPREPROST PLUGPODROČJEZABAVNEKULTURE10MANJŠI KRTRUSKATENISAČICASAFINAGLAVNO MESTOARMENIJEUDELEŽENECSINJSKE ALKEAMERIŠKAIGRALKA(GOLDIE)13 FRANCOSKIMATEMATIKABRAHAMARMEN. SKLAD.HAČATURJANANTON OCVIRKROMULOV BRATDVOJČEKSL. GLED.IGRALKA(ANČKA)NASPROTJEPLIMESLOVENSKAIGRALKASTARCŽUPNIJA1MERILNIKPRETOKA, NPR.ELEKTRIKEBALKAN.DOMAČESUKNOERVIN FRITZNADZEMNIDEL REPEESTONCIPRIPADNIKAFRIŠKIHHIMOV12BRANE OBLAKUROŠ LAJOVICVSTOPRUSKO OTOČJENA DALJNEMVZHODU5PRIPADNIKSTROGER-MANSKEGAPLEMENAALEMANOV2AMERIŠKAZVEZNADRŽAVA (GL.MESTO: DOVER)NEVARNAAFRIŠKAMRZLICAŽOGA IZVENIGRIŠČAAMERIŠKIJEZIKOSLOVECCHOMSKYFRANCOSKIKIPAR(AUGUSTE,“MISLEC”)11julij 2007 35

Bogati nismo zaradi tega,kar posedujemo,marveč zaradi tega,kar smo sposobnidostojanstveno pogrešati.Immanuel Kant36 julij 2007