junij 2005 1 - Termoelektrarna Trbovlje

junij 2005 1

UVODNIKKAZALOŠola za čarovnikePa smo spet tam. Pred počitnicami. Tudi v TET si bomo lahko malo oddahnili,saj je elektrarna po izvedenih remontnih vzdrževalnih delih spetvklopljena v elektroenergetsko omrežje.Toda investicijskih del za letos še zdaleč ni konec. Jeseni bo namreč pričelaobratovati čistilna naprava, ki bo ozračje razbremenila žveplovega dioksida,sami elektrarni pa omogočila nadaljnje obratovanje.Vendar samo ta ne zagotavlja energetske dejavnosti v Trbovljah, saj bo breznove proizvodne enote ta dejavnost usahnila.Republika Slovenija, ki je večinski lastnik TET, d.o.o., se še ni odločila,kako bo izravnavala svojo elektroenergetsko bilanco in tudi ni sprejela nobeneodločitve o izgradnji nove elektrarne v Trbovljah.Pa ne bodimo preveč pesimistični. Za vsakim dežjem posije sonce. Mordabo v jeseni po dolgem vročem poletju drugače zasijalo tudi v Trbovljah.Prijetne dopustniške dni vam želimo, bodite dobri do drugih in ne bo vamžal, ker bodo potem tudi drugi dobri z vami. In čarovnija je tu.Lahko je povedati lepo besedo tistemu,ki ga ljubiš,toda dober človekni nikoli tako ubog,tako reven,da ne bi našel tople besede za vsakogar,ki je v stiski.Utrinki so glasilo Termoelektrarne Trbovlje, Ob železnici 27, 1420 Trbovlje,telefon (03)565-12-00, faks (03)565-12-32, e-mail: glasilo@tet.si,http://www.tet.si, ki ga izdaja uredniški odbor: glavna urednica BojanaPirkovič Zajc, odgovorna urednica Mojca Turnšek, tehnični urednikMatjaž Paušer, člani uredniškega odbora Vlado Štendler, Mihael Vengustin Franc Žgalin, sodeloval Borut Marolt. Priprava in tisk Multima d.o.o..Prispevkov in slikovnega gradiva ne vračamo. Naklada 700 izvodov.Zasavska energetika ni nepremagljiva ..................................................3Gradnja naprave za razžvepljevanje dimnih plinov ............................4Remont bloka 125MW ............................................................................5Obnova tesnjenja grelnika zraka ...........................................................7Zagonska rezervoarja sta zamenjana ...................................................8Okoljevarstveno dovoljenje .................................................................10Smo v prvem kvartalu letošnjega leta poslovali uspešno ................ 11Prodaja električne energije v obdobjujanuar-marec 2005 ................................................................................13Borzen ....................................................................................................14Finančno načrtovanje ali če nam ne uspe načrtovati,načrtujemo neuspeh .............................................................................16Sedma konferenca slovenskih elektroenergetikov v Velenju ...........17Ali smo dovolj kompetentni .................................................................18Projekt ureditve oskrbe TET s premogom – pretovorna postaja ...19Orodja za skupinsko delo na temelju Windows 2003 strežniškearhitekture ..............................................................................................20Arhiviranje poslovne dokumentacije .................................................22Varstvo osebnih podatkov ....................................................................24Osebna varovalna oprema ...................................................................25Preizkusi znanja ....................................................................................26Preizkus znanja za vodilne in vodstvene delavceElektrogospodarstva Slovenije ...........................................................26Čigavi so pravzaprav sveti delavcev ....................................................27Zanj ni meja ..........................................................................................28Delovno mesto - strojnik turboagregata .............................................29Podeljeni prvojunijski nagradi in imenovan častni občan Trbovelj 31Gasilski izlet v Prekmurje ....................................................................32Poletje že trka na vrata ..........................................................................32Ponovno merjenje športne sreče v NEK Krško ..............................33Počitnice brez počitka .........................................................................34Teroristi v TET .......................................................................................35Dragi in okrasni kamni ........................................................................36Voda-vir življenja ..................................................................................37Druženje za lep spomin .......................................................................37Kadrovske novice ..................................................................................38Nagradna križanka ...............................................................................392 junij 2005

Leto 2005 mejno za odločitev o projektuEnergetske doline TET – Projekt sežigalniceodpadkov začasno ustavili – Energetski holdingZasavja se ujema z idejo novega ministrao drugem energetskem stebruDirektor Marko AgrežZASAVSKA ENERGETIKA NINEPREMAGLJIVAIntervju iz časnika Delo z dne 14.4. 2005Ob prevzemanju vodstva v trboveljskiTermoelektrarni (TET) pred dvema letomaje Marko Agrež, do tedaj tehničnidirektor ljubljanske TE-TOL, predstaviljavnosti svojo vizijo razvoja energetike vZasavju. Poimenoval jo je Energetska dolina,prvotno pa so jo sestavljali sedanjaekološko sanirana 125MW premogovnaenota (TET 2), nova plinsko-parna enota(PPE) z obstoječima obnovljenima plinskimaenotama in objekt za termično obdelavoodpadkov (TOO). Projekt je priprejšnji vladi vse do lanske jeseni uživalpodporo. Tik pred koncem mandata, naseptembrski seji, ga je celo obravnavala,vendar ga ni odobrila, kot so pričakovaliv TET, ampak se je z njim le seznanila.O tem, ali to pomeni konec vizije razvojaTET, zakaj se je projekt naenkrat ustavilin kako nanj gleda nova vlada, smo sepogovarjali z direktorjem TET MarkomAgrežem.Projekt Energetska dolina se je ustavilpred dobrega pol leta. Kje se je zataknilo:pri državi ali v TET?Lani spomladi smo na MOPE poslalipredinvesticijski zasnovi za PRE moči230 do 290MW in za elektrarno na trdagoriva, to je na premog in lesno maso.Poslali smo tudi dopolnitev idejnegaprojekta zanjo in investicijsko zasnovoza objekt TOO. Na temelju strokovne recenzijeteh dokumentov smo priložili šeštudijo o oceni največje možne električnemoči TET na lokaciji Trbovlje, analizopostavitve dinamika za objekta TOO inPPE ter študijo o upravičenosti gradnjenove termoenergetske enote in predlogmodelov financiranja. Oddali smo torejvso potrebno dokumentacijo za sprejemodločitve. Prejšnja vlada je poleg našegaobravnavala tudi predloga razvojnih načrtovHoldinga slovenskih elektrarn inTETOL. Pripravljen je bil tudi sklep, skaterim bi resornemu ministru naložili,da pripravi vse za izdajo energetskegadovoljenja za naš projekt. Žal so potemo njem sprejeli zgolj informacijo, kartežko komentiram, saj nisem bil prisoten.S prejšnjim ministrom za energetiko(Kopačem, op.p.) sva sicer dobro sodelovala.Najbrž so nanj pritiskale interesnezdružbe, kajti naši projekti temeljijo naokoljski sprejemljivosti, ekonomski učinkovitostiin realnih potrebah po energiji.Neuradno je bilo slišati, da naj bi zasavskeprojekte rušil »šaleški lobi«.Če mislite na odgovorne za razvoj v TermoelektrarniŠoštanj ali Rudniku lignitaVelenje, lahko povem, da z njimi dobrosodelujem in so zgled, kako naj kraj aliregija držita skupaj ne glede na dnevnopolitiko. Menim, da ta interesna skupinani nasprotovala razvoju zasavske energetike.Zaradi objekta TOO Energetska dolinatudi v Zasavju ne uživa ravno velikih simpatij.Ali nameravate kljub temu vztrajatipri prvotno zastavljenem projektu, ste odnjega odstopili ali obstaja morda celo tretjamožnost?Projekt še živi, le tisti del, ki se nanaša natermično obdelavo odpadkov, smo se odločilizačasno ustaviti. Dokler se vprašanjesmeti ne reši na državni ravni, bomoz objektom TOO počakali. Rešitev bomoiskali z okoljskim ministrstvom in v okviruevropske zakonodaje. Poudarjampa, da je naš cilj ves čas energetika; odpadkiso bili bolj »zahteva«, da proučimomožnost njihove obdelave. Sicer pa smoprojekt Energetska dolina nadgradili spredlogom za ustanovitev energetskegaholdinga Zasavja, v katerem bi se polegTET in Rudnika Trbovlje-Hrastnik združilevelike proizvodne enote, na primerPPE in TOO oziroma novoustanovljenapodjetja, ki bi se ukvarjala z vsemi oblikamienergije.Oživljen nekdanji kombinat REK EK torejali bolj konkurenca obstoječemu Holdin-junij 2005 3

gu slovenskih elektrarn, v katerega vasdržava nikoli ni hotela vključiti?Ne eno ne drugo. Zasavski holding jezamišljen kot velik gospodarski subjekt– ujema se tudi z idejo novega ministrao drugem energetskem stebru, ki bi povezal,kar je v Zasavju še ostalo ali kar še nipovezano v obstoječ holding, na primerTE-TOL ali ElesGen. S takšno organiziranostjobi omogočili vstop domačega alitujega kapitala v nova podjetja, v holdingupa bi usklajevali skupno strategijo ternabavno, prodajno in vzdrževalno politiko.Slovenija bi tako dobila dodatne količineelektrične energije (do 3000GWh),Zasavje in Trbovlje pa nov gospodarskizagon.Del Energetske doline je tudi elektrarnana premog in lesno maso, ki je v prvotnemprojektu ni oziroma je lesna masa predvidenaza uporabo v TOO. Kaj ta spremembapomeni za domači, zasavski premog?Projekt elektrarne na premog in lesnomaso smo zasnovali na nekdanji lokacijiTET 3, vendar razen te z njo nima skupnihtočk. Že v osnovi je četrtino cenejša,izkoristek je več kot 42%, uporabljalapa bi visoko kaloričen uvožen premog zmalo pepela. Enoto bi priključili na obstoječdimnik vzporedno s saniranim125MW blokom. Tako bi omogočili tudiizrabo domačih premogov, kakor je predvidenodo konca leta 2009. To je po mojemedina rešitev za energetsko oskrboSlovenije. Premog in lesna masa jo omogočata,zemeljski plin žal precej manj.Pa vendar se vam je pred časom kazalaugodna možnost tudi za poceni plinskoelektrarno. Kaj se je zgodilo z njo?Slovenija najbrž ne bo nikoli več dobilatako poceni elektrarne. V TET smo predlagalikonverzijo ruskega klirinškegadolga z njihovo energetsko opremo 230MW PPE, ki se po Siemensovi licenciizdeuje v St. Petersburgu. Projekt je bilpovsem realen, a smo na koncu naletelina problem količine in cene zemeljskegaplina. Pri današnjih cenah zemeljskegaplina v Sloveniji ni mogoče proizvesticenovno konkurenčne enote električneenergije. Končna cena megavatne ure iztakšne enote se namreč giblje okrog 50evrov. Zgolj ekonomsko gledano je to nekonkurenčenoziroma predrag proizvod.Prav zato, ker se zavedamo težav z energetskoodvisnostjo, smo v TET tudi iskalirešitve, ki temeljijo na uporabi različnihenergentov.In kako na te rešitve gleda nova vlada? Ježe padla kakšna odločitev?Minister Vizjak nas je že sprejel. Kerimajo tovrstne odločitve dolgoročne poslediceza vso državo, je logično, da jihni mogoče sprejeti čez noč. Žal pa čas ninaš zaveznik: če v Trbovljah ne bomo investiraliv nove proizvodne zmogljivostiz visokimi izkoristki, ki edini omogočajoekonomsko učinkovito pretvorbo energentav energijo, bo TET konec leta 2009v ekonomsko brezizhodnem položaju. S125MW blokom iz leta 1968, z dragimvzdrževanjem in slabim izkoristkom naprostem energetskem trgu ne bomo preživeli.Razžvepljevalna naprava bo sicerrešila problem SO 2, toda ekonomsko bonaš položaj poslabšala. Na letni ravnito pomeni višje stroške za okrog pet odstotkovsedanje cene električne energije.Če vemo, da traja investicijski cikel noveenergetske enote približno pet let, je leto2005 za nas že mejno. Zasavska energetikanamreč ni nepremagljiv sistem.GRADNJA NAPRAVE ZA RAZ-ŽVEPLJEVANJE DIMNIH PLINOVProjekt NRDP prehaja v fazo, kjer za proizvodnjoelektrične energije uporabljamo dvaventilatorja vleka, ki sta bila dobavljena vsklopu naprave za razžvepljevanje dimnihplinov. Sicer pa so bili prevzemi pri proizvajalcihopreme v glavnem že opravljeni in sedelo nadaljuje z montažo strojno-tehnološkeopreme. Na gradbenem področju je glavninadel končana.Anton UrankarMed letošnjim remontom smo na NRDPmed ostalim opravili dela, ki jih medrednim obratovanjem TET ni mogočeizvesti. Glavna je bila zamenjava obehventilatorjev vleka in njuna vključitev vregulacijsko shemo kotla. Poleg tega jebila opravljena dograditev dimovodnihkanalov pred in za obema ventilatorjemater predelava dimovodnih kanalovza povratne hladne dimne pline. Za nemotenoobratovanje TET in nadaljnjeizvajanje del na NRDP smo vgradili dvopoložajnoloputo pred vstopom v toplotniizmenjevalnik in žaluzijsko loputo naizstopu iz njega. Poleg samih del na naštetihsklopih so bila izvedena obsežnatestiranja pravilnega delovanja vseh naštetihsklopov.Razlog zamenjave dveh ventilatorjev vlekaje zagotoviti ustrezen pretok dimnihplinov skozi napravo za razžvepljevanje.Pred vključitvijo termoelektrarne v energetskoomrežje so se uspešno opravilizagonski preizkusi ventilatorjev vleka vhladnem stanju. Med toplimi preizkusi,ki se lahko izvajajo le med obratovanjembloka, so se občasno pojavile povečanevibracije. Dobavitelj ventilatorjev skupaj4 junij 2005

s strokovnjaki TET nadaljuje z ugotavljanjemvzrokov in odpravo le-teh.Termoelektrarna redno obratuje skladnoz dogovorjeno močjo.6 kV celica v stikališču NRDPPralnik dimnih plinov je v celoti speskan,plastificirana je kapa pralnika do višineizločevalnika kapljic, vari se nerjavečapločevina na vstopu v pralnik, gumira sespodnji del. Pri izpraznilnem rezervoarjuje izvedena težka montaža. Grelnik dimnihplinov (GAVO) je plastificiran v celoti,izdelan je sistem za tesnilni in ogrevalnizrak, v izdelavi je sistem za izpiranjez vodo. Obtočne črpalke in pripadajočimotorji so postavljeni na lokacijo in se izvajajopriključki. Vakuumski tračni filterje montiran na koti +10,80 m. Cevovodise pospešeno montirajo. Dvopoložajnain žaluzijska loputa sta nameščeni indelujeta. Dimovodni kanali so nameščeniin so v funkciji (bypass), predhodnoje bila nameščena jeklena konstrukcija.Elektro oprema za 6 kV stikališče in NNrazvod je nameščena in pripravljena zaožičenje. Nadzorni sistem v komandi bloka4 je v funkciji v obsegu, ki je trenutnopotreben. Gradbene inštalacije (strojnein elektro) se izvajajo po terminskemplanu. Izdelava PZI za zunanjo ureditevje v končni fazi.V okviru projekta NRDP je bilo potrebnoveliko usklajevanja z deli na remontu.Kljub temu, da se že kažejo obrisi čistilnenaprave, nas čaka še obilo dela in usklajevanja,preden bo naprava pripravljenana zagon.REMONT BLOKA 125MWJože AHAC, Anton URANKARBlok 125MW ponovno v obratovanjuLetni remont 2005 bloka 125MW je končan.Od zaključka lanskoletnega letnegaremonta in do pričetka letošnjega remontaje blok 125MW obratoval 5754 ur, proizvedel528,3 GWh električne energije napragu in za to porabil 523.495 t premogater 950 476 l kurilnega olja.Letošnji letni remont se je pričel 9. aprilain končal 5. junija, priprave na remont paso se pričele že v začetku leta. V času remontasmo opravili vsa načrtovana delav predvidenem obsegu na napravah, kjerpa se je ob pregledu ugotovilo slabše stanjeod predvidenega, pa tudi v dodatnemobsegu.V remontna dela je bilo poleg delavcev iztermoelektrarne vključenih še 38 družbzunanjih izvajalcev s skupno 462 delavci(izvajalci del na izgradnji naprave za razžvepljevanjedimnih plinov niso všteti).Obseg delO obsegu del smo že kar nekaj napisali vprejšnji številki Utrinkov. Predvsem smobolj podrobno opisali obseg rutinskihremontnih del, kot so zamenjava izrabljenihdelov transportnih trakov, obnovapremogovnih mlinov, krpanje kanalovdimnih plinov, pregled ležajev turboagregata,pregled hladilnega in napajalnegasistema, pregled visokonapetostnih napravin nastavitev električnih zaščit, pregledvseh večjih elektromotorjev, pregledmerilnih krogov in nastavitev regulacijskihloput in ventilov, sanacija poškodovaneobzidave kotla, pregled, popraviloin kemijsko čiščenje naprav za pripravokotlovske vode in ostala podobna dela.Čeprav so dela rutinska, so nekatera tudistrokovno zelo zahtevna. Opravili smojih skrbno in v načrtovanem času.Ker pa so posebna remontna dela, ki jihne izvajamo tako pogosto kot rutinska,prav tako zanimiva, je prav, da jim tokratnamenimo nekaj prostora. Posebnaremontna dela, ki jih bomo izvedli v letošnjemremontu, obsegajo obnovo var-junij 2005 5

nostnih ventilov na kotlu za naknadnopregreto paro, rekonstrukcijo tesnjenjagrelnika zraka, zamenjavo ionskih mas,zamenjavo zagonskih oljnih rezervoarjevz dvoplaščnima rezervoarjema, zamenjavoodcepnega transformatorja, zamenjavorotorja generatorja z obnovljenimrotorjem povečane moči in v sklopu izgradnjenaprave za razžvepljevanje dimnihplinov zamenjavo ventilatorjev vlekaz novimi, moči 1750 kW.Obnova varnostnih ventilov naknadno pregretepareVarnostni ventili varujejo cevovode innaprave v procesu proizvodnje naknadnopregrete pare v primeru okvare in nekontroliraneganaraščanja pritiska naknadnopregrete pare nad varnostno mejopred poškodbo. Vgrajena sta dva glavnaventila in trije krmilni ventili, ki ob večjempritisku od dovoljenega pripomorejok hitrejšemu odpiranju glavnih ventilov.V Nemčijo smo k renomiranemu proizvajalcuventilov poslali na servis glavniventil in naročili izdelavo treh novih krmilnihventilov. Opravljeni servis ventilaje obsegal zamenjavo izrabljenih delovin novo zatesnitev ter preizkus delovanjaventilov v pogojih delovnega okolja naposebnem kotlu za preizkušanje ventilov.Po uspešnem preizkusu so bili ventili vrnjeniin sledila je vgradnja na pripravljenelokacije.Zamenjava zagonskih oljnih rezervoarjevV zagonskih oljnih rezervoarjih se hranikurilno olje, ki se uporablja kot kurivo prizagonu bloka in pa ob izrednih razmerahobratovanja kotla tudi kot dodatek k premogovnemugorivu. Zagonska oljna rezervoarjasta popolnoma vkopana na južnistrani turbinske strojnice ob reki Savi.Stara rezervoarja sta bila še v solidnemstanju, vendar sta bila enoplaščna, karpomeni, da je nadzor puščanja manjšihkoličin kurilnega olja težko uvesti. Zaraditega nam je inšpektor za varstvo okoljaizdal odločbo o zamenjavi obstoječihrezervoarjev z dvoplaščnima z nadzoromnad puščanjem. Že v začetku leta smonaročili izdelavo dveh dvoplaščnih rezervoarjevs po 50 m3 prostornine. V časuremonta smo stara rezervoarja izkopaliin odstranili, pripravili podlago za novarezervoarja, vgradili nova rezervoarja inju prekrili z zemljo. Nadzorni sistem nadpuščanjem rezervoarja kontrolira padectlaka med obema plaščema ter spremembojavi na lokalnem javljalniku ob rezervoarjih,prav tako pa jo zapiše tudi v nadzornisistem oljnega gospodarstva.Rekonstrukcija tesnjenja grelnika zrakaV grelniku zraka (GZ) se greje zrak s posredovanotoploto dimnih plinov, ki izhajajoiz kotla. Glavni deli GZ so ohišje,rotor in grelni elementi. Dimni plini, kiizstopajo iz kotla, vstopajo v GZ in pripotovanju skozi GZ segrejejo-oddajotoploto grelnim elementom. Grelni elementiso vgrajeni v rotor. Rotor se vrti,s tem tudi grelni elementi, tako pridejosegreti grelni elementi na drugo stran,kjer vstopa zrak. Hladni zrak potuje skozivroče grelne elemente in se pri tem segreje,grelni elementi pa se ohladijo. Kerse rotor ves čas vrti in so grelni elementirazporejeni po celem delu rotorja, se taproces neprenehoma ponavlja. Proces jenačelno zelo enostaven, problem pa nastane,ko prične zaradi slabega tesnjenjahladni zrak zaradi večjega tlaka prehajatina stran vročih dimnih plinov, ohlajatipline, preden oddajo toploto, istočasnopa se zmanjšuje pretok svežega zrakaskozi GZ, kar ima za posledico premalozraka v procesu zgorevanja in zato zahtevopo povečani obremenitvi ventilatorjevza dovod svežega zraka. Zrak naizstopu iz GZ ima zato nižjo temperaturo,kar pa negativno vpliva na celotniizkoristek kotla. V letošnjem remontusmo izvedli novo obodno, aksialno inradialno tesnjenje. Vgradili smo tesnilneplošče, ki se prilagajajo rotorju tudi medobratovanjem GZ. Krmilnik (neke vrsteračunalnik) kontrolira temperaturo GZin na osnovi prednastavljenih vrednostiavtomatsko približa ali odmakne tesnilneplošče od rotorja.Preizkus gašenja odcepnega transformatorja s stabilno gasilno napravoZamenjava ionskih masV krožnem procesu voda – para – voda,ki se izvaja med kotlom, turbino in pomožniminapravami je v obtoku več kot150 m3 izredno očiščene (destilirane)vode. Vodo iz reke Save dovajamo v napravoza kemično pripravo vode, kjer senajprej mehansko očisti skozi filtre, natopa še kemijsko v ionskih filtrih. Ionskifiltri vsebujejo posebno maso, ki preidev procesu čiščenja vode v nasičenje, zregeneracijo pa se ponovno očisti. Z letipa sposobnost mase po regeneraciji padain zato jo je potrebno zamenjati. Medletošnjem remontom smo zamenjali 10 tte mase. Ker je več vrst teh filtrov (kationskiin anionski) je posebna pozornostbila namenjena pravilni polnitvi filtrov.6 junij 2005

Po zamenjavi mase je sledil postopekregeneracije nove mase in vključitev napravev obratovanje. Zaradi nove ionskemase se je zmogljivost predelave vodepovečala za 20 %. Predvidevamo, da bonaslednja menjava ionske mase šele čez15 let.Zamenjava ventilatorjev vlekaV letošnjem remontu smo zamenjali obaventilatorja vleka z novima moči 1750kW. Večja moč je potrebna zaradi premagovanjadodatnih tlačnih uporov vkanalih dimnih plinov do vstopa v dimnik,ki bodo nastali z izgradnjo napraveza razžvepljevanje dimnih plinov. Delaso se izvedla v sklopu izgradnje NRDP.Takoj po zaustavitvi elektrarne in ohladitvikotla se je opravila demontaža starihventilatorjev, rušenje starih temeljevin izkop gradbene jame za nove temelje.Nato sta se vgradila nova temelja teropravila montaža novih ventilatorjev.Sledilo je vrtenje ventilatorjev brez prisotnostidimnih plinov in uravnoteženjeosi ventilatorjev.Zamenjava odcepnega transformatorjaPredlansko in lansko leto smo zamenjaliblokovni transformator 150 MVA in mrežnitransformator 20 MVA, v letošnjem remontupa smo zamenjali še zadnjega odtreh najpomembnejših transformatorjevbloka, odcepni transformator (OT). Staritransformator 15 MVA smo zamenjaliz novim 20 MVA. Povečana moč je potrebnazaradi povečane moči lastne porabe,ki bo nastala z izgradnjo napraveza razžvepljevanje dimnih plinov. V časuzamenjave transformatorja smo obnovilitudi temelj, lovilno skledo in temelje podpornihkovinskih konstrukcij stabilne gasilnenaprave in daljnovodnih portalov.Zaradi povečane moči transformatorjasmo položili tudi dodatne 6 kV kable.Zamenjali smo zbiralnice na 6 kV stranitransformatorja in jih povili s posebnimiizolirnimi trakovi. Prav tako smo zamenjalitudi vse signalno krmilne kable. Nastabilni gasilni napravi smo zamenjalipožarno centralo in pregledali vodovodnoinstalacijo. Delovanje stabilne gasilnenaprave smo preizkusili v živo z vodo obizklopljenem transformatorju.Zamenjava rotorja generatorjaGenerator je zadnji člen v verigi pri proizvodnjielektrične energije. Rotor generatorjaobratuje že od samega začetkaobratovanja elektrarne, zato ga je bilonujno temeljito obnoviti. Ker obnova trajanajmanj pol leta, smo se odločili, daga ne obnavljamo, pač pa na Poljskem(tam je več enakih elektrarn kot je naša)poiščemo izvajalca z dobrimi referencami,ki obnavlja rotorje. Izvajalec je pridobilenak rotor kot je naš in opravil nanjem demontažo starega navitja in izolacije.Sledila je preiskava telesa rotorjaz ultrazvočno, magnetofluksno in endoskopskometodo ter metodo penetracije.Nato je sledila vgradnja novega navitja,izolacije, rotorskih kap in novega sistematesnjenja proti puščanju hladilnegasredstva. Na koncu so bile opravljene šeelektrične meritve in uravnoteženje rotorja.Sledil je transport v našo elektrarnoin zamenjava starega rotorja z novim.Stari rotor so odpeljali nazaj na Poljsko.Zaradi sprememb v načinu hlajenja lahkonovi rotor obratuje s povečano močjodo 130 MW.Zadnje dni remonta smo izvedli funkcionalnepreizkuse pravilnosti delovanjavseh tehnoloških sklopov bloka, ki soobsegali tlačni preizkus kotla, preizkusdelovanja transportnih naprav, mlinov,vseh ventilatorjev, vseh črpalk, elektrostatičnegafiltra dimnih plinov, tlačnipreizkus tesnosti hladilnega sistema generatorjain vzpostavljanje režima obratovanja6 kV in 0,4 kV stikališč v pripravljenostza obratovanje.Zagon bloka smo izvedli 5. junija v popoldanskemčasu. Pred sinhronizacijobloka na omrežje smo izvedli še primarnepreizkuse (delovanje zaščite bloka,delovanje hitro zapornih ventilov,meritve na vzbujanju generatorja itd.), skaterimi smo potrdili sposobnost samodejnevarne zaustavitve bloka v primeruvečje okvare. Sledila je sinhronizacijabloka na omrežje in večanje obremenitve.Zaradi občasnih povečanih vibracijventilatorjev vleka je sledila zaustavitevbloka. Po skupnem sestanku dobaviteljevventilatorjev in strokovnjakov TET je slediloponovno uravnoteženje ventilatorjevvleka in ponovni zagon bloka. Od takratblok 125 MW obratuje skladno z dogovorjenomočjo.OBNOVA SISTEMA TESNJENJAGRELNIKA ZRAKAMiran JamšekV letu 2004 smo s Fakulteto za strojništvoizvedli meritve s ciljem ugotoviti kvalitetoobratovanja bloka in locirati tehnološkonajšibkejša mesta. Analize dobljenihrezultatov meritev so, poleg drugih ugotovitev,pokazale na slabo delovanje inveliko netesnost grelnika zraka.V TE Trbovlje smo se v letu 2005 odločiliza investicijo v obnovo sistema tesnjenjagrelnika zraka, s katero bi izboljšali učinkovitostdelovanja grelnika zraka in stem celotnega kotla. Izbrali smo tesnilnisistem podjetja ALSTOM, ki izvaja tudigrelnik dimni plini / dimni plini v sklopujunij 2005 7

Tesnilna rebra na plašču rotorja grelnika zrakarazžvepljevalne naprave. Dela pri obnovitesnilnega sistema je izvajalo podjetjeESOTECH pod nadzorom predstavnikapodjetja ALSTOM v času rednega letnegaremonta.Po odstranitvi grelnih elementov z enegaod obeh grelnikov se je najprej začelademontaža starega sistema tesnjenjagrelnika zraka. Pri tem smo ugotoviliznatno odstopanje dejanskega stanja odtehničnih izhodišč, ki so izhajala iz obstoječetehnične dokumentacije grelnikazraka. Poleg tega se je obstoječi poljskisistem tesnjenja razlikoval od tesnilnihsistemov, s katerimi so se že srečali izvajalcidel. Množica problemov na začetkuizvedbe del nas je navdajala s precejšnjomero zaskrbljenosti. Vendar pa smo spovečano ekipo izvajalca in izvajanjemdel preko celega dne uspeli izvesti vsadela kar nekaj dni pred koncem remonta,seveda pa smo prekoračili predvidenrok dobavitelja novega sistema tesnjenja.Nov sistem tesnjenja je bil tako zaključenin preizkušen v hladnem stanju konecmaja. V prvih dneh obratovanja bloka bonov sistem nastavljen še v vročem stanju,takrat se bo za delo z novim sistemomtesnjenja usposobilo tudi obratno invzdrževalno osebje. Temu sledi še izvedbaprevzemnih meritev, ki jih bo izvajalaFakulteta za strojništvo ter dokončenprevzem novega tesnilnega sistema.Prvi korak k izboljšanju učinkovitosti delovanjagrelnika zraka je tako že skoraj prikoncu. Končni učinek pa bomo dosegli spredvideno zamenjavo grelnih elementovin vgradnjo sodobnega sistema čiščenjagrelnih elementov med obratovanjem vnaslednjem letu, kar bo imelo velik vplivtudi na znatno izboljšanje učinkovitosticelotnega kotla in naprav, ki sledijo grelnikuzraka v smeri toka dimnih plinov.ZAGONSKA REZERVOARJA STAZAMENJANAZagonska rezervoarja, ki sta oskrbovalablok 4 z zagonskim gorivom (odtod tudiime) od pričetka obratovanja, sta bila enoplaščna.Zakonodaja pa že več kot dvajsetlet prepoveduje uporabo takih rezervoarjev,če so vkopani. Po lanskoletni odločbi inšpektorjaza okolje in prostor smo med letošnjimremontom oba zagonska rezervoarja zamenjaliz dvoplaščnima s polovico manjšoprostornino.Metod MRAVLJAKOdločba inšpektorja za okolje in prostorje prvotno določala 60-dnevni rok za izvedbozamenjave obstoječih zagonskihrezervoarjev. Po naši pritožbi na predvidenospremembo lokacije novih zagonskihrezervoarjev smo pridobili čas zaizdelavo potrebne tehnične dokumentacijein najugodnejši termin za zamenjavo.Najboljši ponudnik za izdelavo tehničnedokumentacije je bilo projektantsko podjetjeNAFTA inženiring iz Lendave, kije izdelala tehnično dokumentacijo v 45dneh. Zamenjava zagonskih rezervoarjevje bila praktično mogoča le ob daljši zaustavitvibloka, prva priložnost zanjo paje bila med letošnjim remontom.Za pridobivanje kvalificiranih ponudnikovza izvedbo tega posla smo se odločili,da razpis objavimo v Uradnem listu. Ponudbeso poslali: IBE Ljubljana, KOVITTrbovlje in NAFTA Strojna iz Lendave.Najcenejša je bila ponudba slednjega ponudnikain zato je bila tudi izbrana. Gledena usklajevanje terminov pri izgradnjiNRDP se je spremenil prvotni rok zamenjavezagonskih rezervoarjev od pričetkaremonta na sredino maja. V predvidenemroku smo pričeli z deli. Po programu jebilo najprej treba prečrpati ekstra lahkokurilno olje (v nadaljevanju: KOEL) vpripravljeno avtomobilsko cisterno (v nadaljevanju:AC), ki je služila kot začasnoskladišče goriva za pomožni parni kotel(steam block). AC je bilo potrebno začasnospojiti s črpalko za gorivo in preizkusiti,če začasno napajanje deluje. Koje sistem rezervnega napajanja zanesljivodeloval, je izvajalec del nadaljeval s čiščenjemobeh zagonskih rezervoarjev inodpeljal na ekološko predelavo odpadnimulj, ki se je nabral od zadnjega čiščenja.Ko sta bila zagonska rezervoarja razplinjenain je bilo z meritvami ugotovljeno,da ni nevarnosti eksplozije, smo pričeliz odstranitvijo obstoječih cevovodov innasipane zemlje nad zagonskima rezer-8 junij 2005

voarjema in nato z razrezom. Stara zagonskarezervoarja smo uspeli odpeljativ štirih kosih in ne po koščkih, kot je bilprvotni plan.Nato je sledila odstranitev obstoječegazasipa zagonskih rezervoarjev in izdelavaležišča za nova zagonska rezervoarja.V petek, 13. maja, so iz podjetja NAF-TA Strojna pripeljali oba nova zagonskarezervoarja. Pred pričetkom namestitvenovih zagonskih rezervoarjev je Inštitutza metalne konstrukcije iz Ljubljane prekontroliralprotikorozijsko prevleko obehrezervoarjev. Ugotovljenih je bilo nekajpoškodovanih mest, ki so nastala pritransportu. Te poškodbe je ekipa izvajalcasproti sanirala. Ko je bilo ugotovljeno,da je izolacija brezhibna, smo s pomočjoavtodvigala položili oba zagonska rezervoarjav njuni ležišči. Sledilo je delno zasipavanje,da smo utrdili lego rezervoarjevin opaženje ter betonitanje stene revizijskegajaška. Nato je bil izveden tesnilnipreizkus medplaščnega prostora. Prostormed obema plaščema rezervoarjev so napolniliz dušikom z nadtlakom 0,5 bara.Tesnilni preizkus je trajal 1 uro za vsakzagonski rezervoar. Ko smo ugotovili, dasta rezervoarja tesna, so izvajalci pričeliz montažo novih kovinskih jaškov s pokrovi.Sledilo je ponovno zasipavanje speskom do višine polnilnega cevovoda inopaženje ter betonitanje stene revizijskegajaška. Temu je sledila izdelava novihcevnih povezav za polnjenje zagonskihrezervoarjev in povezava s črpališčem 4(ČG4) ter izvedba cevovoda za izenačevanjepritiska med polnjenjem in praznjenjemobeh rezervoarjev.Izvedle so se povezave za izenačitev električnihpotencialov vseh novo vgrajenihkovinskih elementov s priključitvijo naobstoječo ozemljitveno mrežo. Posebnopozornost smo posvetili kontroli tesnostimedplaščnega prostora obeh zagonskihrezervoarjev. Uporabili smo sodoben sistemkontrole. Medprostor se napolni zzrakom in ustvari nadpritisk 0,3 bara. Tanadpritisk posebna naprava kontrolirain pri padcu tlaka aktivira zvočni in svetlobnialarm, ki se prenese tudi v sistemnadzora celotnega oljnega gospodarstva.Pred prvim polnjenjem z gorivom smo zizvajalcem del pregledali vse naprave inarmature in zapisniško ugotovili, da starezervoarja sposobna za prvo polnitevz gorivom. Pred pričetkom polnjenja jepo našem naročilu prišel strokovnjak izUrada za meroslovje, da je posnel karakterističnemere v notranjosti obeh rezervoarjevza izdelavo prostorninskih tabel,ki so nujne za nadzor količine goriv invodenje evidenc o tem. Najprej smo pretočilipreostalo gorivo iz avtomobilskecisterne v zagonska rezervoarja, tako daje cisterna lahko zapustila gradbišče. Pomožniparni kotel se je pričel oskrbovatiiz novih rezervoarjev.V skladu z Imenovanjem št. 01/2005 smose 30. maja ob 10. uri v upravni zgradbisestali komisija za izvedbo internega tehničnegapregleda v sestavi:Metod Mravljak – predsednikJože Ahac – članMojca Turnšek – članicater pooblaščeni predstavniki izvajalca inpregledali predloženo dokumentacijo inizvedena dela na terenu. Ugotovili smomanjše pomanjkljivosti, ki so bile prilogazapisniku. Glavni sklep komisije je bil,da pomanjkljivosti ne vplivajo na funkcionalnostobeh zagonskih rezervoarjev inlahko dne 30.05.2005 prične teči preizkusnoobratovanje. Rok za odpravo vsehpomanjkljivosti je 06.06.2005. Ko bodovse pomanjkljivosti odpravljene, bo napisanzapisnik o prevzemu in takrat pričneteči garancijski rok.S tem posegom je TET postala okoljuprijaznejša, saj je zmanjšala možnostrazlitja KOEL v reko Savo na minimumin tako zadostila predpisanim okoljevarstvenimzahtevam.Kontrola izolacije pred vgradnjojunij 2005 9

Po oktobru 2007 v Evropski skupnosti ne bomogel brez okoljevarstvenega dovoljenjaobratovati noben objekt, ki lahko povzročaonesnaževanje večjega obsega. Med te objektespada tudi Termoelektrarna Trbovlje.OKOLJEVARSTVENODOVOLJENJEMiloš VengustNa področju varovanja okolja je Slovenijauskladila svojo zakonodajo s smernicamiEvropske skupnosti s ciljem, da bi okoljeohranili sprejemljivo tudi za bodočegeneracije.V maju 2004 je bil sprejet nov Zakono varstvu okolja (ZVO-1), ki je predvideltudi okoljevarstveno dovoljenje zaobratovanje naprav in obratov, ki lahkobistveno vplivajo na onesnaževanje okolja.Z uredbo je bil sprejet tudi seznamdejavnosti, ki morajo vzpostaviti celovitopreprečevanje in nadzor nad onesnaževanjem,tako imenovanimi IPPC zavezanci.Mednje je uvrščena tudi TermoelektrarnaTrbovlje. Okoljevarstveno soglasje bozajelo celotno področje vplivov na okoljeza razliko od prejšnjih dovoljenj, ki so senanašala na posamezna področja (npr.izpust odpadnih voda, izpust toplogrednihplinov).Okoljevarstveno dovoljenje bodo moralipridobiti vsi novi objekti pred pričetkomobratovanja. Za obstoječe objekte pa jebil sprejet naslednji terminski plan:30. april 2005 Prijava naprav2005-2006 Izvedba prilagoditveobratovanja v skladuz zahtevami najboljših razpoložljivihtehnologij31. oktober 2006 Vloga za pridobitevdovoljenja31. oktober 2007 Pridobitev dovoljenjaIz navedenega je razvidno, da je ena najpomembnejšihnalog TermoelektrarneTrbovlje, da pridobimo okoljevarstvenodovoljenje v predvidenem roku.Tako smo v letošnjem aprilu oddali prijavonaprav za okoljevarstveno dovoljenje.V skladu z navodili smo opredelilitri naprave, ki so neposredno povezane zdovoljenjem in sicer 125MW blok TE 2,plinska bloka PE 1 in PE 2 ter deponijoodpadnih produktov Prapretno.V tej prijavi so podani podatki o lokacijiTermoelektrarne Trbovlje z vsemi obstoječimiobjekti. Na kompleksu termoelektrarneje identificiranih 128.Opisani so tehnološki postopki za vsetri naprave in definirane porabe surovin,vode, energije in vzdrževanje naprav.Posebno poglavje je namenjeno emisijamv zrak in vode, hrupu, elektromagnetnemusevanju in ravnanju z odpadki.Glede na to, da v trenutku prijave našenaprave v celoti ne ustrezajo normativomza varovanje okolja, smo izdelali programprilagajanja. Ta se nanaša predvsem naobratovanje 125MW bloka TE 2. V programsmo vključili izgradnjo razžvepljevalnenaprave, zamenjavo zagonskihrezervoarjev za kurilno olje (KOEL), sanacijoodpadnih vod iz transportnih napravodpadnih produktov, kontinuiranemeritve količin odpadne tehnološke inhladilne vode ter zagotovitev deponijskegaprostora za odlaganje odpadnih produktovžlindre, elektrofiltrskega pepelain sadre.Večina teh programov bo uresničena vletu 2005, medtem ko bo program vezanna meritve količin odpadnih vod in zagotovitevdeponijskega prostora končanv letu 2006 oziroma najkasneje v letu2007, pred izdajo okoljevarstvenega dovoljenja.V sklopu naprave za razžvepljevanjedimnih plinov za 125MW blok je bilanarejena ocena vplivov na okolje. Zaključkite ocene kažejo, da bo z izvedbotega projekta obratovanje TE 2 v okvirupredpisanih emisijskih vrednosti za zrakin vode. Od dokumentov, ki opisujejo naj-10 junij 2005

oljše razpoložljive tehnologije, pa odstopav poglavju doseganja izkoristkov. TE 2obratuje s 33% izkoristkom, dosegati pabi moral izkoristek med 36 in 40%.Plinski turbini sta izvzeti iz programaprilagajanja, ker po letu 2007 ni predvidenoobratovanje preko 100 ur na letooziroma se zanju pripravlja tudi programza dekomisijo.Okoljevarstveno dovoljenje bo izdano naosnovi združevanja postopkov na celotnemkompleksu termoelektrarne in bozajemalo vse vidike varovanja okolja.Vsebina okoljevarstvenega dovoljenja bo:- podatki o upravljavcu,- navedba naprave in kraja,- opis dejavnosti in zmogljivost,- določitev dopustnih vrednosti,- način ravnanja z odpadki,- določitev dopustne rabe vode in energije,- obveznosti za izvajanje obratovalnegamonitoringa in poročanja,- določitev drugih ukrepov za čim višjostopnjo varstva okolja kot celote,- drugi posebni pogoji,- čas veljavnosti dovoljenja.Pred nami je zahtevna naloga za pridobitevokoljevarstvenega dovoljenja, kajtiobratovanje brez tega po oktobru 2007ne bo več možno. Ministrstvo za okoljein prostor mora do tega roka, po trenutnievidenci, izdati okoli 200 dovoljenj. Tudiv drugih državah Evropske skupnostiocenjujejo, da bo večina teh dovoljenj izdanatik pred iztekom roka.Pomembno vlogo v tem procesu ima tudiGospodarska zbornica Slovenije, ki organizirastrokovne delavnice za sprotnorazreševanje problemov, ki nastajajo pripripravljanju vloge za okoljevarstvenodovoljenje.Zaradi kompleksnosti procesa smo v TermoelektrarniTrbovlje v projekt pridobitveokoljevarstvenega dovoljenja vključilitudi EIMV Ljubljana.SMO V PRVEM KVARTALULETOŠNJEGA LETA POSLOVALIUSPEŠNO?Nataša LipovšekPROIZVODNJATET je v obdobju januar – marec leta2005 proizvedla 186.123 MWh električneenergije.V navedenem obdobju je blok 4:• obratoval 2.034,51 ur,• 91,24 ur je bil v rezervi,• 33,27 ur je bil blok zaustavljen zaradiokvar,• znižanja moči zaradi ekoloških omejitevje bilo 4,33 ur.Skupna realizirana proizvodnja v obdobju1-3/2005 je višja od planirane za enakoobdobje za 3,15%.Na področju proizvodnje smo torej zastavljenecilje za to obdobje presegli.PRODAJATET je v navedenem obdobju realiziralaprihodke od prodaje iz naslova prednostnegadispečiranja električne energije, zagotavljanjasistemskih storitev in drugeprihodke od prodaje v skupni vrednosti3.038 mio SIT.Na osnovi letne kupoprodajne pogodbeprednostno dispečirane električne energijeje TET v obdobju januar – marec2005 po napovedanih voznih redih realizirala183.579MW električne energije inpresegla planirani obseg za 1,74%. S temsmo realizirali prihodke v višini 2.813mio SIT.Poleg navedenega smo na prostem trgu vobdobju zelo ugodnih dnevnih cen uspeliprodati 2.544MWh električne energije(EU-PEAK) in iz tega iztržili 37 mio SITprihodkov.V navedenem obdobju smo skladno s pogodboo sistemskih storitvah za leto 2005iz naslova terciarne regulacije prodali377,69MWh električne energije, celotniprihodki iz naslova sistemskih storitevpa znašajo 150 mio SIT.V prvem kvartalu leta 2005 smo realizirališe 38 mio SIT drugih prihodkov odprodaje, med njimi najpomembnejši deležpredstavljajo skladiščnina za kurilnoolje, prihodki od najemnin za naša stanovanjain prihodki od prodaje pepela.Tudi na področju prodaje smo zastavljenecilje presegli za 2,38%.NALOŽBEV letu 2004 je TET pričela z izgradnjo napraveza razžvepljevanje dimnih plinov, vletu 2005 se dela nadaljujejo in bodo vskladu s pogodbo dokončana v zadnjemkvartalu leta. V prvem kvartalu leta 2005smo v izgradnjo čistilne naprave vložili698 mio SIT.Druge investicije letošnjega leta so planiranev višini 1,03 mrd SIT, največsredstev se bo namenilo zagotavljanjuzanesljivega obratovanja (sanacija tesnjenjagrelnika zraka, zamenjava rotorjageneratorja G4, zamenjava odcepnegatransformatorja bloka 125MW,..) in pripravamtako prostora kot dokumentacijeza razvojne projekte družbe.junij 2005 11

Realizacija planiranih investicijskihvlaganj je v obdobju treh mesecev leta2005 dosegla 22,40% porabo planiranihsredstev. Največji del, 91,44% realizacije,pripada izgradnji NRDP, preostalo pazagotavljanju zanesljivosti obratovanja(zamenjava odcepnega transformatorjabloka 125MW), pripravi na razvojne projektedružbe ter ostale manjše investicije.Torej tudi na področju investiranja sledimozastavljenim ciljem.REZULTAT POSLOVANJATermoelektrarna Trbovlje je dosegla vobdobju januar – marec 2005:- za 3.049,34 mio SIT celotnih prihodkov- za 2.861,52 mio SIT celotnih odhodkov- poslovni izid obdobja je pozitiven inznaša 187,82 mio SIT.Dobiček obdobja predstavlja 6,20% vsehprihodkov iz poslovanja v tem obdobju.Kje smo realizirali glavnino prihodkov,torej prihodke od prodaje, ste izvedeli vzačetku tega prispevka. Poleg teh smo vprvem kvartalu leta 2005 uresničili tudiza 10,74 mio SIT finančnih in izrednihprihodkov, predvsem iz naslova prejetihobresti depozitov, prejetih odškodnin zavarovalnicein refundacije takse CO2.Na strani odhodkov pa je bila situacija vprvem kvartalu naslednja:- strošek energenta, ki predstavlja v ob-Struktura odhodkov iz poslovanja v treh mesecih leta 2005 v primerjavi s planiranimi za leto 2005ravnavanem obdobju 60,2% oziromaglavnino vseh stroškov, je nekaj višji odplaniranega, kar pa je glede na višjo realizacijoproizvodnje in prodaje povsemrazumljivo in utemeljeno;- bistveno presegajo planirane drugi stroškimateriala. Vzrok temu preseganju sointenzivne priprave na remont, saj je bilopotrebno določene materiale zagotovitiže v mesecu marcu;- stroški storitev so nižji od planiranih,pričakovano bodo močno narasli v obdobjupo remontu;- stroški dela presegajo planirane za16,78%. Vzrok temu je obračun regresav prvem kvartalu leta (izplačan vaprilu skupaj s plačo), medtem ko jebil planiran za drugi kvartal;- stroški amortizacije so v okviruplaniranih;- drugi poslovni odhodki dosegajo31,29% letne planirane vrednosti oziroma159,66% planirane trimesečnevrednosti.Odstopanje od kvartalnega plana je posledicapremika sicer planiranih stroškov(vodna povračila, takse za varovanje okoljain odlaganje odpadkov) v prvi kvartaltekočega leta.Skupni poslovni odhodki tako presegajoplanirane za 3,5%, torej več kot poslovniprihodki. Zato je poslovni izid slabši odplaniranega.Struktura odhodkov je prikazana v spodnjemgrafu.Poslovni izid v prvem kvartalu izboljšujeugoden finančni izid in izredni prihodki,realizirani v tem obdobju. Celotni dobičektako za planiranim zaostaja samo zaslabe 3%. Ker vemo, da na to zaostajanjenajveč vpliva predčasno izplačilo regresa,lahko zaključimo, da smo v prvemkvartalu poslovali uspešno.Vendar pa nas glavne preizkušnje na področjuobvladovanja stroškov poslovanjaše čakajo oziroma so trenutno v teku, sajsmo ravno v obdobju remonta. Ob koncunaslednjega trimesečja bomo lahko žebolj realno ocenili, ali bomo cilje na področjuobvladovanja stroškov v letu 2005lahko v celoti uresničili.12 junij 2005

PRODAJA ELEKTRIČNE ENERGI-JE V OBDOBJU JANUAR-MAREC 2005Vlado ŠtendlerTermoelektrarna Trbovlje je na osnovipodpisane kupoprodajne pogodbes HSE št.06/05/HSE/N v obdobjujanuar – marec proizvedla na osnovinapovedanih voznih redov 183.57-9MWh električne energije in preseglaplanirano proizvodnjo prednostnegadispečiranja 180.440MWh za 1,74%.Poleg tega smo uspeli na prostem trgupo zelo ugodnih dnevnih cenah prodati2.544MWh električne energije(EU – PEAK) po povprečni ceni 14.65-2,99 SIT/MWh.V navedenem obdobju je TET skladno spogodbo o sistemskih storitvah za leto2005 iz naslova izvajanja terciarne regulacijeproizvedla 377,69MWh električneenergije.Blok 125MW je v navedenem obdobjuobratoval 2.034,51 ur, defektov je bilo33,27 ur, rezerve 91,24 ur in obratovanjana znižani moči zaradi ekoloških omejitev4,33 ur.Za doseženo proizvodnjo v navedenemobdobju leta 2005 smo porabili 182.052toziroma 2.170.032GJ premoga.I/2005 II/2005 I-II/2005 III/2005 I-III/ 20051.Planirana proizvodnja PD - MWh 62.360 55.920 118.280 62.160 180.4402.Dosežena proizvodnja PD - MWh 60.558 60.762 121.320 62.259 183.5793.Proizvodnja za trg- MWh 204 1.312 1.516 1.028 2.5444.Skupaj proizvodnja PD + trg - MWh 60.762 62.074 122.836 63.287 186.1235.Terciarna regulacija PB1, PB2 - MWh 54,92 257,18 312,10 65,59 377,696. % realizacije PD 97,11 108,-658102,57 100,16 101,747. % realizacije PD + TRG 97,44 111,005 103,852 101,81 103,15I/2005 II/2005 III/2005 I-III/20051 .PLANIRANA PROIZVODNJA PD - MWh 62.360 55.920 62.160 180.4402. DOSEŽENA PROIZVODNJA PD - MWh 60.558 60.762 62.259 183.5793. PROIZVODNJA ZA TRG - MWh 204 1.312 1.028 2.5444. SKUPAJ PROIZVODNJA PD+TRG - MWh 60.762 62.074 63.287 186.1235. TERCIARNA REGULACIJA PB - MWh 54,92 257,18 65,59 377,696. % REALIZACIJE PD 97,11 108,66 100,16 101,747. % REALIZACIJE PD + TRG 97,44 111,01 101,81 103,15junij 2005 13

BORZEN – ORGANIZATOR TRGAZ ELEKTRIČNO ENERGIJO VSLOVENIJIVlado ŠtendlerVIZIJA BORZENA JE POSTATIREGIJSKA ENERGETSKA BORZATER VZPOSTAVITEV ENERGET-SKEGA MOSTA MED ZAHODNO INJUGOVZHODNO EVROPO.1. SLOVENSKEMU POSLOVNEMU SVETU STE DOBROPOZNANA DRUŽBA, MALO ALI ZELO MALO PA VASPOZNA POVPREČEN DRŽAVLJAN. BI NAM NA KRAT-KO PREDSTAVILI VAŠO DRUŽBO IN DELOVANJE?Borzen d.o.o. je hčerinsko podjetje podjetjaElektro Slovenija d.o.o. in opravljadejavnost gospodarske javne službe organiziranjatrga z električno energijo. V todejavnost sta zajeti predvsem področjiborze električne energije in organiziranjatrga skupaj z obračunom in poravnavosklenjenih poslov. Širša javnost nas poznapredvsem po borzi, kjer se srečujetaponudba in povpraševanje po električnienergiji in kjer udeleženci trgovanja sklepajoposle z dobavo električne energijeza naslednji dan. Člani borze lahko kupujejoali prodajajo električno energijoza svojo porabo kot del svojega portfelja,lahko nastopajo kot trgovci ali pa si prekoborze le izravnavajo svoj dnevni odjem.Cene električne energije na borzi nisoregulirane, temveč se oblikujejo glede naponudbo in povpraševanje. Oblikujejose v povprečju na nižji ravni kot znašajocene v letnih bilateralnih pogodbahPoslovna stavba Borzen-apodjetij. Prednosti kupovanja električneenergije na borzi je spoznalo že kar nekajpodjetij, ki na trgu aktivno sodelujejo.Poleg borze električne energije Borzenizvaja tudi dejavnost organiziranja trgaelektrične energije, t.j. evidentiranje bilateralnihpogodb, izdelava okvirnih voznihredov, obračun odstopanj od voznihredov in organiziranje trga prenosnihpravic ter trga sistemskih storitev. Vletu 2005 je Borzen za naročnika ELESSOPO pričel izvajati avkcije za pravicedo prenosa električne energije, enkratletno pa je Borzen tudi izvajalec avkcijeza zakup minutne rezerve in pa avkcijeza nakup energije za pokrivanje izgub vprenosnem omrežju.Poslanstvo Borzena je torej, da z razvojemorganiziranega trga električne energije,storitvami s področja trgovanja zelektrično energijo in s svojo širitvijo vmednarodni elektroenergetski prostorzagotovi vsem udeležencem trga kakovostnoin učinkovito poslovanje. VizijaBorzena je postati regijska energetskaborza, na kateri se bo trgovalo z večenergenti in ki bo s svojim delovanjemkrovno pokrivala regijo ter vzpostavljalaenergetski most med zahodno in jugovzhodnoEvropo.2. KAJ IN KDAJ JE NAREKOVALO USTANOVITEVVAŠE DRUŽBE?Prvi korak k nastanku Borzena, organizatorjatrga z električno energijo, je vsekakorpredstavljal oktobra 1999 sprejetenergetski zakon, ki je postavil temeljeza liberalizacijo elektroenergetskega sektorjav Sloveniji. V skladu z energetskimzakonom je bil temeljni pogoj za odprtjetrga z električno energijo ustanovitevOrganizatorja trga z električno energijo.Borzen je bil ustanovljen v marcu 2001kot hčerinsko podjetje ELES-a, trgovanjepa se je na podlagi sprejetih pravil zadelovanje trga električne energije pričelo15. aprila 2001. Od začetka delovanja sije Borzen kot organizator trga z električnoenergijo pridobil pomembno vlogo prisoustvarjanju in razvoju slovenskega terevropskega trga električne energije.3. GLEDE NA SPECIFIKO DEJAVNOSTI PREDVIDE-VAM, DA SO ZA OPRAVLJANJE TEGA POSLA PO-TREBNA TUDI SPECIFIČNA ZNANJA. S KAKŠNIMIKADRI ZAGOTAVLJATE VAŠE POSLANSTVO IN KAKŠ-NA POSEBNA ZNANJA SO ZA TO POTREBNA?V podjetju Borzen imajo zaposleni zelopomembno vlogo. Zavedamo se, da brezzadovoljnih, visoko motiviranih in podjetjupripadnih zaposlenih s sodobnimznanjem in pripravljenostjo za stalno izobraževanjein izpopolnjevanje že pridobljenegaznanja svoje strategije ne bomozmogli uresničevati. Borzenov delovnikolektiv je relativno mlad, ambiciozen,večina zaposlenih ima najmanj Vll. stopnjostrokovne izobrazbe, vsi pa so vključeniv razne oblike dodatnega izobraževanja.Poleg izkušenj pri vzpostavljanjuin upravljanju borze z električno energijov Sloveniji svoje strokovno znanje na Borzenuredno izpopolnjujemo tudi po svetu.Z aktivnim sodelovanjem z najrazvitejšimievropskimi in svetovnimi borzami zelektrično energijo in drugimi mednarodnimizdruženji na področju trgovanjaz električno energijo smo si na Borzenunabrali ogromno izkušenj in strokovnegaznanja. To sta za nas trenutno tudinajvečji strateški prednosti pri projektuvzpostavljanja borze v JV Evropi.4. S KAKŠNIMI PROBLEMI IN TEŽAVAMI STE SESREČEVALI V PRETEKLOSTI IN KAKO USPEŠNI STEDANES?Trg z električno energijo je v Slovenijiorganiziran podobno kot v ostalih drža-14 junij 2005

vah. Tako po razvitosti kot po tehnološkiplati smo na Borzenu povsem enakopravnitujim borzam. Žal pa na obseg prometaBorzena močno vpliva velikost slovenskegatrga in stopnja konkurenčnosti.Težava vseh evropskih trgov z električnoenergijo je namreč nacionalna omejenost.Evropski uniji doslej ni uspelo zgraditienotnega evropskega trga, temveč je tazaradi nezadostnih prenosnih zmogljivostiin pogosto diskriminatornih vzvodovrazdrobljen v 15 manjših trgov. Skupencilj vseh borz pa kljub temu ostaja enotentrg. V ta namen se v sklopu evropskihzdruženj, kjer aktivno sodeluje tudi Borzen,išče in oblikuje rešitve za dosegotega cilja.5. JE KONKURENCA NA DOMAČEM IN TUJEM TRGUZA VAŠE POSLOVANJE OVIRA ALI MORDA SPODBU-DA?Konkurenca na trgu električne energijev Sloveniji je za Borzen vsekakor dobrodošla.Že sama dejavnost borze namrečpredstavlja tržni mehanizem, s katerimse skuša vzpodbuditi konkurenčne razmerein na trg vnesti preglednost. Z liberalizacijotrga električne energije so se natrgu pojavili igralci, ki med seboj delujejopredvsem na dveh ravneh – bilateralnoin preko borze električne energije. Večudeležencev na trgu pomeni večjo konkurencoin hkrati tudi večjo ponudbo inpovpraševanje po električni energiji. VečDejavnosti organizatorja trgakot je konkurence na trgu, večja je torejtudi likvidnost borze in s tem tudi transparentnejšetrgovanje in konkurenčnecene.Širitev borze z električno energijo nasosednje države je že od samega začetkaeden strateških ciljev Borzena, saj bina ta način lahko povečali likvidnost inprispevali k večji živahnosti dogajanj naslovenskem energetskem trgu ter hkratiodprli vrata tudi širšemu gospodarskemusodelovanju v regiji. V želji po razširitviin razvoju Borzena se trudimo vzpostavitimednarodno sodelovanje z drugiminajrazvitejšimi borzami z električnoenergijo in drugimi domačimi ter tujimiposlovnimi subjekti s področja elektrogospodarstva.V letu 2004 smo tako aktivnejesodelovali z mednarodnima evropskimaborzama APX in EEX.6. KAKŠNI SO BODOČI CILJI?Borzen lahko s svojim delovanjem velikopripomore k nadaljnjemu razvoju trgaelektrične energije ne samo Sloveniji,ampak v celotni jugovzhodni evropski regiji.V skladu s tem si prizadevamo, da biLjubljana postala regionalno energetskosredišče za države jugovzhodne Evropein s tem državam s tega območja odprlavrata na trg združene Evrope. Slovenijain z njo Borzen bosta namreč za te državepostala vstopnica na trg Evropskeunije, kar bo razmere v regiji precej spremenilo.Nenazadnje bo to električnemutrgu prineslo še večjo likvidnost in stabilenrazvoj. Prvi korak v smer regionalneborze jugovzhodne Evrope Borzen-Southpoolso že narejeni.Pomemben člen želimo postati tudi pridoseganju okoljevarstvenih ciljev, karbomo poskušali doseči z uveljavitvijotržnih elementov na področju zelenihcertifikatov in kasneje tudi na področjuzemeljskega plina. Pri vsem tem pa bomoporabnikom skušali zagotoviti cenovnokonkurenčnost, transparentno trgovanjein likviden trg. V letu 2004 smo na Borzenuv tej smeri že zastavili projekt borzez lesno biomaso, ki je odlično zaživel.7. KAKO OCENJUJETE SODELOVANJE S TET IN KJEŠE VIDITE MOŽNOSTI ZA DODATNO SODELOVANJEV BODOČE?Sodelovanje Borzena s TET je zelo dobro.Z zaposlenimi v TermoelektrarniTrbovlje komuniciramo dnevno v okvirupošiljanja voznih redov ter bilateralnihpogodb in v okviru sodelovanja TETna borzi električne energije, katere članje podjetje. Z zaposlenimi v TET, ki sotesneje povezani s trgovanjem na borzielektrične energije, smo se srečali tudina usposabljanjih za borzne posrednike,redno pa se srečujemo na odborih članovborze. Veseli nas, da so predstavnikipodjetja TET tudi redni udeleženci našihkonferenc ter srečanj za poslovne partnerje.Podjetji že sedaj zgledno sodelujeta, dodatnosodelovanje bi bilo morda možnona področju trgovanja z lesno biomaso (vkolikor bi bilo podjetje TET zainteresiranoza nakup oz. prodajo na naši trgovalniplatformi za lesno biomaso), prav takoTET vidimo kot možnega udeležencana izravnalnem trgu (minutna rezerva),ki ga nameravamo vpeljati z namenomvzpostavitve preglednejšega pridobivanjacen za izvajanje obračuna odstopanj. Nenazadnjepa si želimo nadgraditi prenosznanja med podjetjema in vzpostaviti sodelovanjena področju izmenjave predavateljevna konferencah, v kolikor bi jihpodjetji organizirali.spremeniti.junij 2005 15

»Kovač ima klešče, direktor finančni načrt«,je slikovito opisal pomen finančnega načrtovanjadr. Jožko Peterlin, predsednik združenjaposlovnih finančnikov Slovenije.Marina PoboljšajFINANČNO NAČRTOVANJEALIČE NAM NE USPE NAČRTOVATI,NAČRTUJEMO NEUSPEHMarina PoboljšajGospodarsko okolje je vedno bolj spremenljivoin makroekonomske razmereso zelo nestabilne. Kako se torej odločativ nestabilnih razmerah na trgu, ob nepredvidljivihkonkurentih, ob strategijahs kratko življenjsko dobo, nezahtevnihlastnikih in še bi lahko naštevala? Takšnerazmere so lahko izgovor za odločanjepo občutku, kar so uspešna podjetja žezdavnaj prepoznala in označila kot prevelikotveganje in razvila finančno načrtovanjekot eno najpomembnejših orodijvodenja poslovne politike. Denar se jedo zdaj pokazal kot najuspešnejše meriloposlovnega uspeha. Zato načrtujemodenarne tokove in odmike od načrtovskrbno analiziramo. Poslovne odločitvev vseh poslovnih funkcijah morajo bitiosredotočene na pozitivni denarni tok.Samo z denarjem lahko plačujemo račune,dobiček ni dovolj!Z denarjem se torej začne in konča, vsevmes je samo druga oblika z nespremenjenovsebino.Načrtovanje je pogoj za učinkovitost podjetja.Finančno načrtovanje pa pomeninačrtovanje poti za doseganje finančnihciljev. Načrta ne smemo razumeti le kotnapoved, temveč pomeni zavezo.Finančnega načrta ne oblikuje le finančnik,ki je skrbnik finančne funkcije vpodjetju. Finančna funkcija se opravljatudi v drugih poslovnih funkcijah. Vsakapodpisana naročilnica vede ali nevedeneposredno vpliva na plačilno sposobnostpodjetja. Plačilni pogoji v nabaviali v prodaji določajo vezavo finančnihsredstev. Tehnologi v proizvodnji načrtujejovzdrževanja, opremo, ki je nedvoumnonajboljša za proizvodni proces, ni parečeno, da je tudi ekonomsko upravičena.Oprema skupaj z drugimi sredstvi vežefinančna sredstva, ki zahtevajo nadomestiloza uporabo. Takšnih in drugačnihfinančnih odločitev, ki jih sprejemajodruge poslovne funkcije in z odločitvamivplivajo na denarni tok, je brez števila.Zato je zelo pomembno, da finančnaslužba podjetja oblikuje usmeritve, ki jihimenujemo finančne politike. To so pravilafinanciranja, ki jih morajo spoštovativse poslovne funkcije.Spoštovanje tveganj je bistveno pri načrtovanju.Poslovni načrt podjetja je podlaga za izdelavonačrta denarnih tokov podjetja.Nobeno podjetje ni šlo v stečaj, ker je poslovaloz izgubo, temveč zato, ker ni bilodenarja na računu. V razmerah negotovostije zato treba pri načrtovanju upoštevatitveganja, ki jim je podjetje izpostavljeno.Najvplivnejša tveganja so: plačilnanesposobnost kupcev, sprememba obrestnihmer in tečajev, okoljske zahteve,prevelika odvisnost od kupcev in dobaviteljev,nepravilno ali nekomuniciranjez javnostmi in podobno. Bistveno je, datveganja prepoznamo, z njimi računamoin pripravimo ukrepe oziroma ukrepamoza njihovo obvladanje. Poslovni načrt bimoral najprej določiti tveganja in njihovovplivnost na poslovni izid in denarni tok.To so prave podlage za finančno načrtovanjeplačilne sposobnosti podjetja.Jasno je treba ločiti med dolgoročnim inkratkoročnim finančnim načrtovanjem.Prvo je temeljni instrument obvladovanjatveganj na področju dolgoročne plačilnesposobnosti podjetja in obsega investicijskonačrtovanje, načrtovanje dolgoročnegafinanciranja ter dividendno politiko.Drugo pa je instrument obvladovanjatveganj na področju kratkoročne plačilnesposobnosti podjetja, ki jo zagotavlja do-16 junij 2005

ločen obseg denarja na računu, določenobseg razpoložljivih kreditnih sredstev,limiti porabe itd. Za načrtovanje kratkoročnefinančne plačilne sposobnosti niodgovoren samo finančnik, temveč vsi,ki sprejemajo odločitve, ne glede ali somajhne ali velike, bolj ali manj vplivne.Učinkovitost finančnega načrtovanjavpliva tudi na boniteto podjetja oziromana posojilno sposobnost, kar ima povratnepozitivne učinke na finančni položajpodjetja.Pri finančnem načrtovanju je v ospredjudenarni tok. Njegovo uresničevanje jeeno glavnih orodij nadzora nad izvrševanjemnačrtovanih rezultatov.Zgled nam morajo biti najboljšiTradicionalno načrtovanje upošteva kotglavni cilj nemoteno delovanje proizvodnjeob spoštovanju finančne discipline.Takšno načrtovanje oziroma vodenjepodjetja dobro deluje v stabilnih razmerah.Te že dolgo ne veljajo več. Spremembeso postale način življenja. Temuse prilagaja tudi finančno načrtovanje.Enoletni načrtovalni ciklus se je skrajšalna mesečnega, tedenskega in celo dnevnega.Spremembe so potrebne v smerispodbujanja podjetnih vodij, motivacijeza doseganje višjih ciljev od načrtovanih,izboljšanju operativne učinkovitostikljub »dodeljenemu deležu kolača«, delovanjaza kupce, doseganja trajne uspešnostipodjetja. Tradicionalni cilj: dobičekse preusmerja v koncept zviševanja vrednostipremoženja.Sodobni modeli poslovnega načrtovanja,ki temeljijo na denarnih tokovih, upoštevajovrednost denarja, povezujejo strateškoin izvedbeno raven ter upoštevajotveganja, zagotavljajo tudi boljše finančnonačrtovanje. Ker predstavlja finančnonačrtovanje povezavo celotnega podjetja,kot na primer krvni sistem povezavo vsehdelov organizma, in edino zagotavlja sporazumevanjev enotnem jeziku – denarju,je za učinkovitost finančnega načrtovanjaizjemno pomemben sistem vodenjapodjetja. Brez sodobnega modela vodenjapodjetja ni več mogoče vzpostavitikakovostnega finančnega načrtovanja, kije nujni pogoj za učinkovit nadzor naduresničevanjem zastavljenih ciljev in posledičnosprotno učinkovito ukrepanjeza doseganje vedno bolj zahtevnih načrtovanihnalog in ciljev.SEDMA KONFERENCA SLOVEN-SKIH ELEKTROENERGETIKOV VVELENJUVlado ŠtendlerSlovenija mora razvijati energetsko prihodnostna premogu. Zato mora izdelati strategijoizrabe domačega in tujega premoga. V Velenju je od 30.maja do 3.junija 2005potekala sedma konferenca slovenskihenergetikov. Organizator konference jeSlovensko društvo energetikov, ki zastopaslovensko energetiko v dveh velikihmednarodnih združenjih CIGRE (Mednarodnisvet za velike elektroenergetskesisteme) in CIRED (Mednarodni kongresdistributerjev električne energije) inpredstavlja največje nevladno (civilno)združenje elektroenergetikov v Sloveniji.KAJ JE CIGRE?CIGRE (Conseil International desGrands Réseaux Electriques) je mednarodnozdruženje za velike elektroenergetskesisteme s sedežem v Parizu.Cilj delovanja CIGRE je razvoj tehniškihznanj, izmenjava izkušenj in informacijmed strokovnjaki, ki delujejo na področjuvisokonapetostnega elektroenergetskegasistema. Na področju razvoja opremeter delovanja, razvoja in vzdrževanjaelektroenergetskih sistemov igrajo usmeritveCIGRE pomembno vlogo.KAJ JE CIRED?CIRED (Congres International des RéseauxElectriques de Distribution) jemednarodni forum profesionalnih distributerjevelektrične energije. UstanoviteljCIRED je združenje diplomiranihinženirjev Elektroinštituta Montefiore zUniverze v Liègu. Tehnični program seizvaja v študijskih komisijah. Delo konferencese usmerja in vodi preko mednarodnegaodbora nacionalnih komitejev,katerega člani so predstavniki držav EU(razen Irske in Grčije), Švice, Norveškein ZDA.Na letošnji konferenci, ki jo je odprl ministerza gospodarstvo mag. Andrej Vizjak,je bilo prijavljenih in obravnavanih193 referatov, ki so bili obravnavani v 21-junij 2005 17

ih študijskih skupinah. Teme konferenceso bile vezane na povečanje zanesljivostiin učinkovitosti slovenskega elektroenergetskegasistema, izboljšanje kakovosti,izboljšanje komunikacije z odjemalci, izboljšanjepogojev trgovanja z električnoenergijo in razvojna ter ekološka vprašanja.Predstavil vam bom nekaj glavnih zaključkovomizja »RAZVOJNE MOŽNOSTISLOVENSKE ELEKTROENERGETI-KE PO VSTOPU V EU«, na katerem sopriznani slovenski strokovnjaki podalisvoja mnenja o trenutnih dogajanjih napodročju energetike v Sloveniji in možnostihrazvoja.· Preteklo dveletno obdobje lahkooznačimo za enega najbolj dinamičnihin prelomnih za razvoj slovenskein evropske energetike. Zanesljivostpreskrbe z električno energijo je bilav Sloveniji na visokem nivoju in primerljivaz najbolj razvitimi sistemi vEvropi. Električni mrki v Ameriki,Angliji, Švedski in popolni razpad sistemav Italiji so pokazali, da elektroenergetskisistemi v Evropi niso biligrajeni za trgovanje, da je evropskoomrežje staro v povprečju 30 let, daso prenosne zmogljivosti omejene inda rezerve električne energije kopnijo.· Profesor Gubina s Fakultete za elektrotehnikov Ljubljani je poudaril, dase slovenski elektroenergetski sistemsrečuje z visokim tveganjem izpadaelektrične energije, možnosti zgraditvenovih zmogljivosti v ustreznemčasu pa so majhne.Dodal je, da je natrgu EU opazno kopnenje presežkovelektrične energije, Slovenija pa imatežave pri dostopu do plina in prenosuelektrične energije. Na koncu je šeopozoril, da bo treba definirati, kaj jeenergetska infrastruktura, medtem kobo Slovenija morala razvijati energetskoprihodnost na premogu. Zato moraizdelati strategijo izrabe domačega intujega premoga, za gradnjo novih objektovpa je treba predvsem poenostavitipostopek izdaje potrebnih dovoljenj.· V Sloveniji primanjkuje okrog 700MWelektrične energije, četrtino potrebneenergije pa uvažamo, je na novinarskikonferenci poudaril član programskegaodbora g. Gubina.ALI SMO DOVOLJKOMPETENTNI?Bojana Pirkovi~ Zajc· Predsednik organizacijskega odborakonference Krešimir Bakič pa je poudaril,da elektroenergetski sistemfunkcionira kot človek. Vse kar imamodanes, izvira iz 70-ih let prejšnjegastoletja, od takrat do danes pa se jev sistemu storilo zelo malo. Podal ješe oceno, da stanje ni dobro, vendarje zdaj pravi trenutek , da se stvariobrnejo v drugo smer.V Sloveniji beležimo stalno rast porabeelektrične energije, konična moč pa ježe blizu 2000MW. Samo z varčevanjemenergije ne bomo dosegli cilja, saj je cenaelektrične energije še vedno relativnonizka v primerjavi z drugimi energentiin vlaganja v racionalno rabo ekonomskonajvečkrat še niso upravičena.Naslednja leta, ki napovedujejo intenzivnoizgradnjo elektroenergetskega sistemaSlovenije, predstavljajo velik izziv za celotnostroko. Velik odziv na konferencoin številni prijavljeni referati dokazujejo,da je slovenska stroka pripravljena in motiviranaza izvajanje svojega poslanstva– zanesljive in kvalitetne preskrbe potrošnikovz električno energijo.Torej – ali znanje imamo in smo zmožni, da ga aktiviramo teruporabimo pri svojem delu?Kompetence v zgodoviniŽe od nekdaj želijo imeti delodajalci zaposlenes kompetencami. Usposabljanjeposameznika od vajenca do pomočnikain mojstra v predindustrijski dobi je bilousmerjeno predvsem v razvoj njihovihkompetenc, torej temu, da bi bili sposobnisamostojno delati: komunicirati sstrankami, oblikovati in izdelovati noveizdelke, urejati zadeve z javnimi oblastmiter prenašati lastno znanje in izkušnjena nove vajence. Učna doba vajencev seje v Ljubljani v 2. polovici 17. stoletja šedaljšala, saj je poleg uka moral vajenecna obvezno triletno potovanje, enoletnoprakso in izdelati mojstrski izdelek, predenje zares obvladal svoj posel.Z industrializacijo so se razmere bistvenospremenile. Obrtništvo je temeljilo nakompetentnih posameznikih, industrijapa na nekompetentnih, kot bi lahko rekli.Če bi želeli usposobiti sto tisoče delavcevna obrtniški način, bi to trajalo dolgo inbi bilo tako drago, da industrija ne bi bilasposobna zagotoviti cenenih izdelkov zamnožično porabo. Zato je nastala povsemdrugačna, na tehnični delitvi utemeljenaorganizacija dela.Zaradi visoke stopnje tehnične delitvedela posamezen delavec opravlja čimboljomejeno število delovnih nalog oziromaoperacij, za katere je specializiran. Todanjegova specializacija ne temelji na poglobitvikompentenc, temveč na poenostavitvidela in dekvalifikaciji, ki omogočahitro priučitev in visoko stopnjozanesljivosti.Pri industrijskem delavcu so ostali lesledovi kompetenc: poslušnost, vzdržljivost,delavnost, vztrajnost. Kompetence– inovativnost, identifikacija in reševanjeproblemov, odločanje, komuniciranje ssodelavci in strankami – so postale nepotrebne,celo moteče. Industrijski delavec18 junij 2005

ni za to, da razmišlja, temveč zato, daizvaja natančno določene naloge po navodilunadrejenih. Vprašanje kompetenczaposlenih je postalo nepotrebno.V zadnjih treh desetletjih prejšnjega stoletjaje industrijska družba prešla v svojopozno oziroma poindustrijsko fazo, ko seje pokazalo, da naravni viri niso neomejeni.Model rasti, ki temelji na odpiranjuvedno novih tovarn, ki zahtevajo dodatnoenergijo in surovine za proizvodnjoizdelkov razmeroma slabe kakovosti, dostopnemnožični porabi, je postal vprašljiv.Kompetence danes in v TETMožnosti za preobrat v razvoju so se pokazalev uporabi več znanja in to je bilotudi razumljeno kot potreba po višji stopnjiizobrazbe in kvalifikacije zaposlenih.Vse več potrošnikov si želi in tudi lahkoprivošči izdelke po svoji meri. Potrošnikje postal kralj. Proizvodnja se spreminjaod množične in velikoserijske v vsebolj maloserijsko in individualizirano.»Sestavite svoj avto!« razglaša reklamaza Volvo. »Oblikujte si individualni programizobraževanja!« pozivajo sodobneizobraževalne organizacije.Individualizacija proizvodnje, ki naj bibila varčna z viri in ki ne obremenjujeokolja, zahteva radikalno sprememboNihče v Zasavju si pred desetimi leti nitiv sanjah ni predstavljal, da lahko pridedo zaprtja rudnika RTH. Strokovnjakirudnika RTH so namreč na podlagiopravljenih geoloških analiz napovedovali,da obstaja v podzemnih nahajališčihrudnika RTH zaloga rjavega premogav količini, ki omogoča še nadaljnje obratovanjetermoelektrarne v prihodnjih40 letih. Vendar se je tudi v energetiko,tako kot tudi v vse druge panoge, počasi,tehnologij, postopkov ter načinov dela.Iščejo se delavci, ki imajo široko znanje,ki so sposobni hitro menjati delovne nalogein se pri tem učiti, ki samoiniciativnoprepoznavajo probleme v svojemdelovnem okolju, dajejo predloge rešitevin inovacij, ki so pripravljeni samostojnoodločati in prevzemati ustrezno odgovornost….Torej ponovno potrebujemo posameznikes kompetencami, ki »vedo kako« seprilagajati delovnim razmeram, kjer jevse več nenačrtovanih in netipičnih nalog,ki zahtevajo hitro in samostojno odločanje.Pomembno je, kako znanje, ki je zapisanov knjigah, raznovrstnem učnem gradivu,izobraževalnih programih in tehničnidokumentaciji, čim uspešneje posredovatizaposlenim, da ga ti ponotranijo in dapostane del njihove prakse ter kako skritoznanje, ki ga imajo najboljši zaposleni,zapisati, da bo dostopno drugim ali pakako jim ga posredovati drugače, na primerz vajenstvom, pripravništvom, mentorstvom,timskim delom, prakso ipd.Obseg znanja je mogoče povečevati s pridobivanjemiz okolja: novimi kadri, z njihovimizobraževanjem in usposabljanjemzunaj organizacije, z ustreznimi komunikacijskimipotmi za pretok informacij vorganizacijo, s spodbujanjem posameznikov,naj se samoizobražujejo ipd.Posebno vrednost pa ima znanje, ki nastanev organizaciji in ki je za organizacijospecifično: ustvarjajo ga vsi zaposleni,če delujejo v okolju, ki jih spodbuja k razmišljanjuin dajanju predlogov in idej.Ker poslujemo v takšnem okolju, tudi velektrarni ne moremo obiti njegovih zakonitosti.Ker večino prihodkov pridobimoiz naslova proizvodnje in prodajeelektrične energije v enem samem 125-megavatnem obratu, katerega oprema jestara že več kot trideset let, je še tolikopomembneje znanja in izkušnje, ki jihimajo posamezni sodelavci, prenašatitudi na druge.Ključna znanja je potrebno dokumentiratiin zagotoviti, da se uporabljajo privsakdanjem delu. Prav tako je pomembno,da se znanje prenaša na ustrezen dokumentirannačin.Le kompetentni posamezniki, torej tisti,ki znajo in vedo, kako to znanje uporabiti,lahko zagotovijo nemoteno obratovanjenaše elektrarne. Brez zagotovitvenjenega obratovanja pa ne moremo računati,da bi nam lastniki dali priložnost zauresničitev razvojnih ambicij.Vir: Kompetence v kadrovski praksi, GV izobraževanje,Ljubljana 2005PROJEKT UREDITVE OSKRBE TETS PREMOGOM – PRETOVORNAPOSTAJABoris Moškonvendar zanesljivo zasidral duh tržnegagospodarstva 21. stoletja, ki poudarjapredvsem liberalizacijo in deregulacijo vvseh oblikah trgovanja med potrošniki inponudniki. Z vstopom Slovenije v EU inodpiranjem državnih mej navzven pa seje ta trend globalizacije še bolj povečalin poglobil.Spremembe so torej edina stalnica, kinas spremljajo od nastanka do konca živ-ljenjskega ciklusa podjetja oz. proizvoda,ki ga podjetje proizvaja, zato je zelo pomembno,da smo nanje pripravljeni in jihznamo obvladovati. Eno izmed osnovnihorodij, ki jih uporablja managementuspešnih podjetij za obvladovanje sprememb,so strategije in taktike poslovnegarazvoja podjetja, ki vključujejo tudi primerneprograme za dosego zastavljenihciljev, ki se zastavijo v skladu z osnovnimposlanstvom podjetja in njegovo vizijo.junij 2005 19

Tudi TET je pred leti opredelila v svojemStrateškem poslovnem načrtu kot enegatemeljnih razvojnih ciljev nadaljevanjeproizvodnje in maksimalno izkoriščanjedanih kapacitet ter tehnološko tehničnihznačilnosti postrojenja TET 2, ki obsprotnem vzdrževanju in posodabljanjuomogoča, da brez večjih problemov izpolnjujemovsakoletne planirane količineelektrične energije in tehnološko lahkoobratuje predvidoma do leta 2015.Za predvideno letno proizvodnjo TET2 je potreben nakup cca. 600.000 tonrjavega premoga s povprečno spodnjokurilnostjo 11 MJ/kg. TET bo s premogomiz RTH obratovala predvidoma doleta 2009, ko se bo popolnoma prenehaloizkopavanje rjavega premoga v rudnikuRTH. Z letom 2007 pa bo RTH že pričeldobavljati manjše količine rjavegapremoga, kot ga TET potrebuje za svojeplanirano obratovanje z objektom TET2, kar je dogovorjeno z Zakonom o zapiranjurudnika RTH Trbovlje, zato bomomorali manjkajočo količino premogauvoziti (predvidoma iz tujine). Predvidevase, da bo v letu 2007 potrebno zaletno planirano obratovanje v obsegu600GWhel. uvoziti cca. 100.000 ton premoga.Količina uvoženega premoga sebo povečevala v skladu z zniževanjem dobavepremoga s strani RTH. Po letu 2009pa se predvideva 100% uvoz premoga zapotrebe obratovanja TET 2, kar pomenido 370.000 ton premoga letno ob predpostavki,da ima uvožen premog spodnjokurilno vrednost od 18 do 20 MJ/kg.Zaradi zagotovitve nemotene oskrbeTET s premogom tudi po letu 2007 se jev začetku leta 2005 pristopilo k projektuureditve oskrbe TET s premogom, kateregaobjektni cilj je postavitev pretovornepostaje z vsemi spremljajočimi sistemi inpodsistemi na lokaciji območja separacijeRTH, namenski cilj pa je nadaljevati sproizvodnjo električne energije v objektuTET 2 do leta 2015.Na podlagi izdelane projektne nalogese že izdeluje predinvesticijska zasnova(PIZ) za ureditev oskrbe TET s premogom.V PIZ bodo obdelane naslednjevariante tehnično-tehnoloških načinovpretovarjanja premoga:· iztresanje vagonov s klasično dvojnozvračalno napravo z dvigovanjemplatforme,· iztresanje vagonov z rotacijsko zvračalnonapravo,· iztresanje vagonov z odvzemanjempremoga iz vagonov s pomočjo specialnerazkladalne naprave (dvigala)z uporabo polža ali prijemala za premog.PIZ bo poleg optimalno izbrane variantepretovarjanja premoga in izbranega sistemaoskrbe TET s premogom podal tudiodgovore na naslednja ključna vprašanja,katerih vsebina bo najpomembnejšaza nadaljnje odločanje glede pretovornepostaje:· vpliv pretovorne postaje na prostor inokolje,· usklajenost z razvojnimi načrti TET,· potrebna investicijska vlaganja v posameznerešitve,· referenčnost posameznih rešitev (izkušnjez obratovanjem),· ekonomska, finančno tržna in razvojnamerila ter usklajenost z normativi,· skupni stroški in stroški na enotoučinka v času obratovanja.Sama velikost pretovorne postaje pa selahko ob potrditvi razvojnega načrtaTET, ki bi šel v smer postavitve objektana trda goriva, ki bi nadomestil enotoTET 2, poveča celo na cca. 600.000 tonpremoga letno ob predpostavki, da imauvožen premog spodnjo kurilno vrednostokoli 25 MJ/kg. Zato bo v PIZ variantnoobdelana tudi pretovorna postaja tega velikostnegareda.S pretovorno postajo bomo lahko uresničilitudi naslednje prednosti, ki izhajajoneposredno iz dobave uvoženega energenta:· boljša kvaliteta energenta neposrednovpliva na izboljšanje zanesljivostiobratovanja TET 2,· nižji stroški vzdrževanja transportnihnaprav (tr. trakovi, dodelilniki, mlini,…),· nižji stroški deponiranja odpadnegaprodukta (pepela in žlindre – do 5%)zaradi nižje vsebnosti negorljivihsnovi v premogu,· uskladitev ekoloških standardov zaradidelne ekološke sanacije.S postavitvijo pretovorne postaje bomozagotovili enega od osnovnih pogojev zaizvajanje dolgoročnega poslanstva TET,katerega osnovni namen je nadaljevanjedolgoročne stabilnosti poslovanja in zadovoljevanjeinteresov poslovnih partnerjevob sočasnem ohranjanju obstoječegakonkurenčnega položaja termoelektrarnena domačem energetskem trgu.ORODJA ZA SKUPINSKO DELONA TEMELJU WINDOWS 2003STREŽNIŠKE ARHITEKTUREMatej Deti~Dinamika poslovanja v podjetjih običajnozahteva veliko stopnjo prilagodljivosti,hitro uvajanje in relativno enostavnovzdrževanje in nadgradnjo informacijskepodpore poslovanja. Rešitve za skupinskodelo na Microsoftovi platformi omogočajohitro pripravo vsebin in združevanjeinformacij, ki so običajno razpršene medrazličnimi sistemi in ljudmi, kar zaposlenimomogoča kvalitetno in hitro reagiranjena nove poslovne priložnosti. Pri temuporabniki uporabljajo že znana orodja,20 junij 2005

ki jim v povezavi z novimi tehnologijamiomogočajo, da bolj učinkovito uporabljajoinformacije in skozi sodelovanje hitrejein bolj kvalitetno sprejemajo poslovne odločitve.Predvsem bi rad omenil Outlook 2003 kotodjemalca za elektronsko pošto in SharePoint Portal servise, ki nam omogočajoenostavno postavitev intraneta.V tej številki bomo na kratko spregovorilio odjemalcu za elektronsko pošto Outlook2003, ki omogoča kar največjo funkcionalnostin integracijo z obstoječim Exchangestrežnikom, ki ga imamo v TET vvlogi stežnika za elektronsko pošto.Z majhno zamudo, zaradi objektivnihokoliščin pri začetku prenove informacijskeinfrastrukture, bomo predvidomado konca poletja lahko Outlook kot odjemalcaza elektronsko pošto uporabljalivsi v TET. Seveda bo na razpolago tudiizobraževanje na to temo. Pripravljamopa tudi kratka navodila za osnove dela, kivam bodo na enostaven način omogočilasamostojno delo s spodaj opisanimi možostmiOutlooka 2003.Učinkovito komuniciranje z OutlookomZ uporabo poštnega strežnika lahko uporabljatepoleg elektronske pošte še osebnikoledar, kontakte, naloge. Poštni strežnikOsnovno okno Outlooka 2003vam omogoča, da imate vso elektronskopošto shranjeno centralno na enem mestu.Prav tako lahko imate na voljo vpogledv poštni nabiralnik sodelavca, če vamto dovoli. Vašo elektronsko pošto lahkoberete kjerkoli (v službi, doma,…) in skaterekoli naprave (prenosniki, dlančniki,mobilni telefoni). Za delo na daljavoimate na voljo ogled v brskalniku (OWA)in v WAP brskalniku (OMA). Tako lahkodo svoje pošte, koledarja in vseh ostalihfunkcionalnosti Outlooka pridete praktičnood koder koli na svetu. potrebujete ledostop do interneta, ki pa ga danes nudiže praktično vsak hotel…Čedalje večji problem postaja tudi spampošta. Z vgrajenimi filtri na strežniku inklientu jo lahko v veliki večini odstranimo.Uporabnikom lahko tudi preprečimoodpiranje določenih prilog v pošti.Morda vam bo dobrodošel še kakšen odnasvetov, kako vam lahko MicrosoftovOutlook pri vašem komuniciranju še boljkoristi.• V času dopustov in drugih odsotnostiiz pisarne lahko sistem za sprejemanjee-pošte samodejno obvesti pošiljatelja,da ste na počitnicah in boste nanjegovo pošto odgovorili kasneje. Čepa gre za posebej pomembno stvar, pabo sporočilo preusmerjeno na vašegasodelavca.• Seveda ste tudi vi prejemnik elektronskihsporočil. Postavite si pregledenin učinkovit sistem dela z vhodno e-pošto – mape, različne barve sporočilod posebno pomembnih pošiljateljev,uporabite brisanje in filtriranje neželenihsporočil in podobno.• Se vam je že zgodilo, da ste pozabiliodgovoriti na pomembno sporočilo?V sporočilu si nastavite alarm ali papretvorite sporočilo v opravilo terspremljate napredek in poročate o tempošiljatelju.• Hkrati, ko si v Outlookov koledar vpišetena primer telefonsko dogovorjenisestanek, lahko tudi pošljete vabiloostalim udeležencem (za sodelavcelahko istočasno preverite tudi njihoveproste termine).Kako naj spremljam obveznosti sodelavcevVsak od sodelavcev naj za načrtovanjesvojih obveznosti uporablja Outlookovkoledar. V Outlooku 2003 naj izbere ukaz»Daj moj koledar v skupno rabo« in določi,komu od sodelavcev dovoli uporabokoledarja in s kakšnimi pravicami (npr.samo vpogled ali pa urejanje koledarja).Če si želite njegov koledar ogledati, medseznamom »Drugi koledarji« označiteustreznega in na zaslon se bo postavilpoleg vašega koledarja – obarvan v drugibarvi. Tako lahko na zaslonu spremljateveč koledarjev hkrati. Sodelavci pa lahkosvoje popoldanske zasebne obveznostiskrijejo pred vašimi ogledi.V Outlooku je vse “pod kontrolo”Opravila v Outlooku so zelo koristen pripomočekne samo za zapis idej, opravilin nalog, ki jih nameravate izvršiti, ampaktudi za spremljanje napredka vseh opravil.Nastavite si lahko različne prioritetein opomnike, tako da vas najpomembnejšaopravila ne pustijo pri miru – sevedapa si lahko mir zagotovite tudi s tem, da siopravil sploh ne zapišete. Ampak ta mirbo kratkotrajen, bolj zatišje pred nevihto.Vaš poslovni partner ali sodelavec vam jena primer poslal elektronsko pošto in odvas pričakuje nadaljnje aktivnosti. Sevedana to ne smete pozabiti, zato boste njegovosporočilo prenesli kar med opravila,določili rok za zaključek opravil in si pisa-junij 2005 21

li vmesne opombe o poteku aktivnosti.Dobro je, da lahko naloge tudi delegiratesvojim sodelavcem. To naredite zelo enostavno,saj samo vpišete elektronski naslovsodelavca, ki mu nalogo dodeljujete,potem pa čakate na njegova poročila onapredku.Outlook lahko uporabljamo za koordinacijeaktivnosti, načrtovanje časa, sledenjalastnim obveznostim in delegiranja.Outlook samostojno obvešča pošiljateljepošte, da smo odsotni ali pa preusmeripošto.Iskanje v outlookuZelo koristna je možnost iskanja po koledarju.Ko na primer želimo videti, kolikokratsmo se v preteklosti sestali s predstavnikikakšnega poslovnega partnerja, namOutlook to informacijo pripravi takoj. Obaktivni uporabi imamo v vsakem trenutkuna voljo zgodovino vseh stikov s katerimkoli partnerjem.S predstavnikom podjetja, ki vam ponujasvoje izdelke, ste se že srečali, pa se žal nemorete spomniti, kdaj in kje. Zveni znano?Če ste srečanje vpisali v Outlook, bota problem takoj rešen, saj je možnost iskanjapo koledarju zelo enostavna in koristna.Ko na primer želite videti, kolikokratste se v preteklosti sestali s predstavnikikakšnega poslovnega partnerja, Outlookv hipu pripravi seznam vseh sestankov spartnerjem – z navedenimi datumi.Edina slaba lastnost Outlooka je, da vamlahko pokaže le tisto, kar je zapisano vnjem. Tistega, kar je v vaših mislih alipa ste celo že pozabili in niste vpisali vOutlook, pa (še) ne more pokazati. ČeOutlook aktivno uporabljate že kakšnoleto ali celo več, imate v vsakem trenutkuna voljo zgodovino vseh stikov s katerimkoli partnerjem. Tudi iskanje po seznamuopravil je zelo udobno. Dovolj je, da poznatevsaj eno besedo, ki ste jo uporabiliv opisu opravila in Outlook vam bo takojpripravil seznam opravil, ki vsebujejo tobesedo.Organizacija časa z OutlookomVnosi načrtovanih aktivnosti v koledarso središče vseh dejavnosti. Koledar (intudi druge pomembne zadeve iz Outlooka)imamo lahko vedno pri roki, saj lahkovsebino koledarja iz Outlooka shranimona dlančnik ali novejši GSM telefon. Takose lahko na primer kadarkoli in kjerkolidogovorite za sestanek – razpored prostihterminov imate na dlani, v dlančnikali GSM vpišete dogovorjeni termin intemo sestanka in po prihodu v pisarno spritiskom na gumb sinhronizirate oba koledarja.Svojim sodelavcem lahko po željiomogočite tudi vpogled v svoj koledar,tako da poznajo vaše obveznosti, svojim“desnim rokam” pa lahko omogočite tudivnos dogovorjenih obveznosti v vaš koledar.Naj vas zasebni dogovori ne skrbijo,saj jih lahko skrijete pred nepooblaščenimipogledi. Elektronsko pošto, ki vas vabina pomemben sestanek, lahko enostavnoprenesete v svoj koledar. Seveda si lahkonastavite tudi opozorila, ki vas v različnihčasovnih obdobjih opozorijo na načrtovanoobveznost – na primer alarm dve uripred sestankom in podobno.Volitve v outlookuVas zanima, kako hitro in brez porabljenegačasa pridobiti mnenje sodelavcev o aktualnihzadevah?Odločate se za izbiro primerne lokacijeza izvedbo zimskega izleta in nihate meddvema privlačnima ponudbama. Zanimavas, za katero od možnosti bi se odločilivaši sodelavci, vendar nimate časa, da bivsakega posebej povprašali o tem. Obstajazelo enostaven in hiter način, s katerimlahko pridobite mnenje svojih sodelavcev,ne da bi pri tem porabili veliko svojega alinjihovega časa. V Outlooku napišete sporočilosodelavcem z opisom obeh lokacij,po možnosti priložite sliko, da si bodo sodelavcilažje predstavljali. Preden pošljetesporočilo na vse naslove, med možnostmiizberite uporabo volilnih gumbov inpojasnite sodelavcem, naj volijo z DA zaprvo, z NE pa za drugo lokacijo.Sodelavci dobijo sporočilo, ki se od običajnihrazlikuje v tem, da jih opozarja, najodgovorijo z uporabo gumbov DA ali NE.Gumbi so seveda dobro vidni del sporočila.Rezultati volitev so na voljo takoj, kosodelavci pritisnejo na gumb. Outlook obtem pripravi zelo jasno poročilo – kakšnaje bila »volilna udeležba«, koliko jih je izbraloDA – prvo lokacijo – in koliko NE –drugo lokacijo in vaša naloga je samo, dapošljete e-rezervacijo ustrezne lokacije.ARHIVIRANJE POSLOVNEDOKUMENTACIJEVojka Cankar Miklav~i~Vodstvo TET je oktobra 2004 v skladu zustreznimi zakoni sprejelo PRAVILNIKO ARHIVIRANJU POSLOVNE DO-KUMENTACIJE, ki je osnova za:- Urejanje arhiva splošne dokumentacijeUreditev arhiva smo zasnovali tematsko,kar pomeni da smo tudi fizično združiliisto pomensko dokumentacijo, npr. Dokumentacijas področja stanovanjskegafonda, posojil zanje, dodelitve stanovanj.V prvi fazi izločanja dokumentov smo tesnosodelovali s službami in posamezniki,ki dokumente »proizvajajo«. Med odbiranjemdokumentov za izločanje sem tudiposameznike, skrbnike področij dela,s katerimi sem sodelovala, seznanila zosnovnimi merili za hrambo, odbiranjein označevanje dokumentacije.Poskrbeli smo za popis vseh dokumentovza izločitev. Organizirali smo prevoz dokumentovza uničenje v zaprtem kontejnerjuna varno uničenje. Pridobili smopotrdila o uničenju zaupne dokumentacije.Za gradivo, ki nima zaupne vrednosti,smo naročili klasičen odvoz odpadnegapapirja.Arhiv splošne dokumentacije je bil včasu urejanja arhiva prebeljen, na temeljitočiščenje pa še čaka.Pri arhiviranju novejše dokumentacijesta sodelovali ga. Milena Topolšek inga. Darja Zupan, ki sta v okviru TETzadolženi za arhiviranje poslovne doku-22 junij 2005

mentacije.- Urejanje arhiva tehnične dokumentacijePopis arhiva tehnične dokumentacijesmo začeli z lokacijsko označitvijo v arhivutehnične dokumentacije. S podrobnooznačitvijo polic zagotovimo možnost žev svoji pisarni določiti lokacijo iskanegagradiva. Popisali smo celoten arhiv tehničnedokumentacije, tudi malo sobo.Mape in registratorje, ki vsebujejo tehničnodokumentacijo, smo označili z identifikacijskimiin skrbniškimi številkami.Te so nam posredovali skrbniki področij.Približno četrtini map tehničnega arhivase skrbniško področje še določa. Tehničniarhiv bo zasnovan področno, saj le nata način lahko dosežemo preglednost.- Predaja dokumentov Zgodovinskemu arhivu vCeljuV sredo, 04. maja 2005, smo z go. Milenoin go. Darjo, ki sta v okviru TET zadolženiza arhiviranje, predale arhivsko dokumentacijov Zgodovinski arhiv Celje.Sprejel nas je dr. Mikula, ki je v prostoriharhivov TET tudi svetoval, katero dokumentacijobo Zgodovinski arhiv republikeSlovenije, Zgodovinski arhiv Celje,prevzel. Gre za dokumente s področjaupravljanja podjetja, zapisnike sej, tudidelavskega sveta.V nadaljevanju prevzema arhivske dokumentacijenas je sprejel prof. Bojan Cvelfar.Direktor Zgodovinskega arhiva Celjeje pozdravil odločitev vodstva TET, daposkrbi za predajo dokumentov družbenegapomena v trajno hrambo instituciji,ki je za to usposobljena in pooblaščena.Pojasnil je tudi nekaj najbolj perečih problemovpri hrambi arhivskega gradiva, kiizvirajo predvsem iz pomanjkljivega znanjaljudi, ki se z arhiviranjem v podjetjihali družbenih skupnostih ukvarjajo.Kot alternativo je prof. Cvelfar ponudilenodnevno izobraževanje, ki bo organiziranospomladi prihodnje leto. Poudarilje pripravljenost vseh zaposlenihv Zgodovinskem arhivu Celje na pomočob morebitnih nejasnostih in odgovorena vsa zastavljena vprašanja s področjaarhiviranja in trajnega shranjevanja dokumentov.Direktor g. Bojan Cvelfar je v imenuZgodovinskega arhiva prosil za predajofotografij in knjig, tudi CD, s področjadelovanja TET, predstavitve objektovTET in prireditev v okviru TET ali širšeskupnosti.Fotografije imajo izredno pričevalnovrednost, zato jih je treba skrbno varovati.Tudi zato, ker so zelo občutljive takona svetlobo kot tudi na temperaturnespremembe. Za ustrezno varstvo fotografijje potrebno zagotavljati tudi čimnižjo relativno vlažnost prostora, česeveda hočemo, da bodo v njih kot pomembnemin slikovitem pričevalcu časalahko uživali tudi naši zanamci. Sevedatudi fotografsko gradivo, nastalo pri poslovanjuTermoelektrarne Trbovlje, predstavljapomemben kamenček v slovenskipreteklosti. Niso samo zgodovina neke»fabrike«, so tudi ljudje, življenje, kraj.So mnogo več. Trenutki, ki jih fotografskaroka in oko nista zabeležila, so šli, jihni več. Morda so ostali le še v spominihnekaterih udeležencev. Tisti, ujeti s fotografskokamero in preneseni na fotografskipapir, pa bodo govorili o nekem časuali konkretnem dogodku še vrsto let tuditistim, ki niso imeli te časti, da bi jih doživeli.Toda le pod pogojem, da bomo zanjih ustrezno poskrbeli.- Osrednja knjižnica CeljeV Osrednji knjižnici v Celju nas je sprejelabibliotekarka ga. Gabrijela Aškerc.Odgovorila nam je na nekaj zastavljenihvprašanj: katere knjige so pripravljeni vOsrednji knjižnici sprejeti, kakšni so pogojiza sprejem knjig, kdaj imajo knjigearhivsko in kdaj bralno vrednost ...Ga. Aškerc je izpostavila lokalno pristojnost.Dogovorili smo se, da v Osrednjoknjižnico v Celju pošljemo seznam naslovovin avtorjev knjig, saj tak popis vTET že obstaja.POVZETEK:- tematsko in časovno ter lokacijskosmo uredili centralni arhiv v kletiposlovne stavbe, narejen je elektronskipopis,- lokacijsko, tekoče in skrbniško smooznačili mape in registratorje v arhivutehnične dokumentacije, narejen jeelektronski popis,- v Zgodovinski arhiv Celje je bilo odpeljanoarhivsko gradivo, za kateregaje arhivski svetnik, dr. Mikula, obstrokovnem ogledu dokumentacije,ki jo hrani TET, navedel, da so todokumenti zgodovinske vrednosti inširšega družbenega pomena,- v Osrednji knjižnici v Celju je stekelpogovor o načinu in vsebini prevzemaknjižnega gradiva TET,- v Knjižnici Toneta Seliškarja vTrbovljah smo zagotovili čitalniški inarhivski prostor glasilu TET-a,- o oddaji fotografskega fonda se je potrebno dogovoriti z vodstvom TET.Darja in Milena pri predaji arhivskega gradivajunij 2005 23

Osebni podatki sodijo v krog varovanih podatkov,saj že Ustava Republike Slovenije v35. členu zagotavlja nedotakljivost človekovezasebnosti ter osebnostnih pravic. Nanjeni podlagi je bil sprejet Zakon o varstvuosebnih podatkov (ZVOP-1), ki opredeljujeosebni podatek kot katerikoli podatek, ki senanaša na posameznika, ne glede na obliko,v kateri je izražen. Zakon je stopil v veljavos 01.01.2005.Vsebina zakonaZ ZVOP-1 se določajo pravice, obveznosti,načela in ukrepi, s katerimi se preprečujejoneustavni, nezakoniti in neupravičeniposegi v zasebnost in dostojanstvoposameznika pri obdelavi osebnih podatkov.Obdelava osebnih podatkovOsebni podatki se lahko obdelujejo le, čeobdelavo osebnih podatkov in osebne podatke,ki se obdelujejo, določa zakon, aliče je za obdelavo osebnih podatkov podanaosebna privolitev posameznika.Ne glede na prejšnji odstavek pa se v zasebnemsektorju lahko obdelujejo osebnipodatki posameznikov, ki so z zasebnimsektorjem sklenili pogodbo ali pa so napodlagi pobude posameznika z njim vfazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če jeobdelava osebnih podatkov potrebna inprimerna za izvedbo pogajanj za sklenitevpogodbe ali za izpolnjevanje po-VARSTVO OSEBNIH PODATKOVNina Li~argodbe, poleg tega se lahko v zasebnemsektorju obdelujejo osebni podatki tudi,če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitihinteresov zasebnega sektorja in tiinteresi očitno prevladujejo nad interesiposameznika, na katerega se nanašajoosebni podatki.V javnem sektorju pa se osebni podatkilahko obdelujejo le, če njihovo obdelavodoloča zakon, ki pa lahko določi, da sedoločeni osebni podatki obdelujejo le napodlagi osebne privolitve posameznika.Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejoosebne podatke na podlagi osebneprivolitve posameznika brez podlage vzakonu, kadar gre za izvrševanje njihovihnalog kot nosilcev javnih pooblastil.Poleg tega se lahko obdelujejo tudi osebnipodatki posameznikov, ki so z javnimsektorjem sklenili pogodbo ali pa so napodlagi pobude posameznika z njim vfazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če jeobdelava osebnih podatkov potrebna inprimerna za izvedbo pogajanj za sklenitevpogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.Če je obdelava osebnih podatkov nujnopotrebna za varovanje življenja ali telesaposameznika, se lahko njegovi osebnipodatki obdelujejo ne glede na to, da zaobdelavo teh podatkov ni druge zakonitepravne podlage.Upravljavec osebnih podatkov pa lahkoposamezna opravila v zvezi z obdelavoosebnih podatkov s pogodbo zaupa pogodbenemuobdelovalcu, ki je registriranza opravljanje takšne dejavnosti in zagotavljaustrezne postopke in ukrepe za zavarovanjeosebnih podatkov.Določeni pa so še posebni pogoji za obdelavoobčutljivih osebnih podatkov.Varstvo posameznikovOsebni podatki, ki se obdelujejo, morajobiti točni in ažurni. Upravljavec osebnihpodatkov mora posameznika obveščatio njihovi obdelavi, in sicer mu mora pravilomasporočiti podatke o upravljavcuosebnih podatkov in njegovem morebitnemzastopniku ter namen obdelaveosebnih podatkov.Osebni podatki se lahko shranjujejo le tolikočasa, dokler je to potrebno za dosegonamena, zaradi katerega so se zbirali alinadalje obdelovali. Po izpolnitvi namenaobdelave se zbrišejo, uničijo, blokirajoali anonimizirajo, če niso na podlagi zakona,ki ureja arhivsko gradivo in arhive,opredeljeni kot arhivsko gradivo oziromače zakon za posamezne vrste osebnih podatkovne določa drugače.Zavarovanje osebnih podatkovUpravljavci osebnih podatkov in pogodbeniobdelovalci so dolžni zagotoviti zavarovanjeosebnih podatkov, ki obsegaorganizacijske, tehnične in logično-tehničnepostopke in ukrepe, s katerimi sevarujejo osebni podatki, preprečuje slučajnoali namerno nepooblaščeno uničevanjepodatkov, njihova sprememba aliizguba ter nepooblaščena obdelava tehpodatkov.Postopki in ukrepi za zavarovanje osebnihpodatkov se predpišejo z notranjimaktom, s katerim se določijo tudi osebe,ki so odgovorne za določene zbirke osebnihpodatkov in osebe, ki lahko zaradinarave njihovega dela obdelujejo določeneosebne podatke.SklepGlede na določbo 25. člena ZVOP-1, damora vsak upravljavec zbirk osebnih podatkovz notranjim aktom predpisati postopkein ukrepe za zavarovanje osebnihpodatkov ter določiti osebe, pooblaščeneza manipulacijo z osebnimi podatki terglede na dejstvo, da Termoelektrarna Trbovljed.o.o. takšnega internega akta šenima, je potreba po njem postala nuja.Interni pravilnik ne bi bil potreben le vprimeru, da bi TET d.o.o. imela v drugemstatusnem ali internem aktu urejeno problematikozavarovanja osebnih podatkov.Ker pa takšne ureditve nimamo, je edinarešitev interni pravilnik o zavarovanjuosebnih podatkov. Poleg tega je nezavarovanjeosebnih podatkov prekršek, ki sekaznuje z globo od 1.000.000,00 SIT do3.000.000,00 SIT za pravne osebe.24 junij 2005

Uporaba osebne varovalne opreme odpravljaali zmanjšuje tveganja za nastanek poškodbali zdravstvenih okvar.Na področju osebne varovalne opreme (vnadaljevanju: OVO) sta bila v letošnjemletu sprejeta dva nova pravilnika: Pravilniko osebni varovalni opremi (Ur.l. št.29/05) in Pravilnik o spremembah in dopolnitvahPravilnika o osebni varovalniopremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu(Ur.l. št. 39/05).Z majem 2004, ko je postala Slovenijapolnopravna članica EU, je naša državaprevzela popolno odgovornost članstva,kar se kaže tudi na področju varnosti pridelu.Najpomembnejše direktive novega pristopaEU na področju OVO so:- okvirna direktiva 89/391/EEC, ki vsebujeukrepe za dvig ravni varnosti inzdravja pri delu,- direktiva 89/656/EEC, ki podaja minimalnezahteve za varnost in zdravjeza OVO, ki jo delavci uporabljajo pridelu,Osebna varovalna oprema.OSEBNA VAROVALNA OPREMAMojca Turn{ek- direktiva 89/686/EEC o prilagajanjunacionalnih predpisov, ki se nanašajona OVO.OVO je vsaka oprema, ki jo delavec nosi,drži ali kako drugače uporablja pri delu,da se zavaruje pred eno ali več istočasnonastopajočimi nevarnostmi. Vsa OVO jerazvrščena v tri kategorije. Kategorije semed seboj razlikujejo glede na tveganja,pred katerimi naj OVO varuje.Tako je kategorija I preprosta OVO, namenjenaza varovanje pred minimalnimitveganji. V to kategorijo sodi oprema, kivaruje pred mehanskim delovanjem s površinskimučinkom, blažjimi udarci invibracijami, atmosferskimi vplivi, ki nisoekstremne narave ipd.Kategorija II je navadna OVO, ki zajemaopremo, ki ni zajeta v kategoriji I alikategoriji III. Med to opremo najdemovso opremo za varovanje sluha, pa tudičelade, ki niso namenjene uporabi v visokotemperaturnihokoljih ali zaščiti prednevarnostmi zaradi elektrike.V kategorijo III sodi zahtevna oprema,ki varuje pred smrtno nevarnostjo ali nevarnostmi,ki lahko resno in nepovratnoškodujejo zdravju. Med tako opremo jenpr. uvrščena oprema za varovanje predpadci z višine, varovalne dihalne naprave,ki zagotavljajo popolno izolacijo predatmosfero,…Uporaba še tako kvalitetne OVO pa predstavljaza delavce dodatno obremenitev.Zato se OVO uporablja le pri takšnihdelih, kjer nastopajo tveganja, ki jih stehničnimi in organizacijskimi ukrepine moremo odpraviti. Osnova določanjuustrezne OVO je ocena tveganja, kjer sonatančno opredeljena tveganja, ki jihkljub uvedenim varnostnim ukrepom nimogoče v celoti odpraviti. Ustrezna OVOpa je tista, ki varuje delavca pred nevarnostmi,ki jim je izpostavljen pri svojemdelu. To lahko enostavno ponazorimoz uporabo rokavic: če jih uporabljamozato, da nas varujejo pred odrgninami,so to varovalne rokavice kategorije I, čepa nas varujejo pred opeklinami, so tovarovalne rokavice kategorije III.Da lahko določimo, katera OVO je zanas ustrezna in nas varuje pred določeniminevarnostmi, pa potrebujemo praveinformacije. Potrebne informacije olastnostih določene OVO je dolžan podatiproizvajalec ali njegov pooblaščenizastopnik v obliki navodil, ki morajo bitipriložena najmanjšemu komercialnemupaketu OVO. Vsebina navodil mora vsebovati,poleg učinkovitosti OVO, še vsetiste podatke, ki se nanašajo na shranjevanje,uporabo in omejitev uporabe, čiščenje,vzdrževanje, popravljanje in razkuževanjeopreme, primernost dodatkovin ustreznost rezervnih delov. Poleg vsehteh podatkov mora biti naveden tudi rokzastaranja opreme ali njenih sestavnihdelov.Da bo učinek uporabe optimalen, morabiti OVO pravilno izbrana, vzdrževana inskladiščena, delavca pri delu ne sme ovirati,za njeno uporabo pa mora biti usposobljen.To pomeni, da morajo biti delavciseznanjeni z razlogi za uporabo OVOin v katerih primerih jo morajo uporabljati,kdaj zamenjati ali dati v popravilo,kakšne in katere so omejitve pri njeniuporabi in kako se jo vzdržuje. UporaboOVO je potrebno tudi nadzorovati, zelopomembna pa je tudi povratna informacija,ki jo predstavlja mnenje delavcev, kito opremo uporabljajo.Po mnenju podsekretarja Direktorata zanotranji trg, ki nadzoruje skladnost proizvodovna našem trgu, dajejo uvoznikiin slovenski proizvajalci v promet oziromauporabo le kakovostne proizvode,usklajene z nacionalnimi standardi. Takoje dosežen namen nadzora – varnost proizvodovOVO na trgu in v uporabi.junij 2005 25

»Znanje je zaklad, ki povsod spremlja svojegalastnika.«kitajski pregovorOd lanske jeseni pa do konca maja je potekalousposabljanje iz varnosti in zdravjapri delu ter varstva pred požarom. Vtem času je bilo organiziranih 12 skupindelavcev, ki so poleg teoretičnega dela obnavljanjaznanja opravljali tudi praktičnidel s področja varstva pred požarom.Usposabljanje je predpisano in tematskoter vsebinsko določeno s programom teoretičnegain praktičnega izobraževanja vprilogah internih pravilnikov. Praktičnidel pomeni, da se vsak zaposleni preizkusitudi v gašenju začetnega požara podbudnim očesom poklicnih gasilcev.Usposabljanje delavcev za varno delo jezakonska obveza delodajalcev. Zakondelodajalcu predpisuje zgornjo mejo zapreizkuse znanja, ki znaša dve leti. Rokiso lahko tudi krajši, za kar se odloči delodajalecali pa to predpiše inšpektor zadelo z ureditveno odločbo.V upanju, da bo vedno ostalo le pri vajiHitro je minilo obdobje dveh let, ko smo nazadnjeobnovili znanje s področja varstva pridelu in požarne varnosti.PREIZKUSI ZNANJAMojca Turn{ekDelavec tako ne sme biti razporejen nadelo, dokler ni usposobljen za varen načindela na delovnem mestu. Zato obstajav TET karton uvajanja v delo, ki dokazuje,da je posameznik seznanjen s svojimdelom, s tveganji, z nevarnostmi, z načinomzaščite delovnega mesta, z osebnovarovalno opremo ter načinom uporabein vsemi ostali potrebnimi ukrepi, ki sonamenjeni temu, da delavec lahko opravljasvoje delo varno. Varno delo pa pomenidelo, ki ne ogroža varnosti in zdravjadelavca in sodelavcev.Namen usposabljanja je predvsem preventiven.Med usposabljanjem se zaposleniseznani z novimi predpisi, internimipravilniki, ki urejajo to področje,izdanimi obvestili, navodili, s priporočili,poročili,…Cilj obdobnega usposabljanja je dosežen,ko skozi vsakoletno analizo dogodkovugotovimo, da se nivo varnosti in zdravjaPeter JamnikV Portorožu je v organizaciji IVD Maribor12. in 13. maja 2005 potekal seminariz varstva pri delu in požarne varnostiza prvo skupino. Predstavljeni so bilireferati iz posameznih dejavnosti proiz-pri delu v TET ohranja oziroma se s pomočjouvedenih ukrepov, tako organizacijskihkot tudi tehničnih, rahlo izboljšuje.Temu cilju sledi tudi zakonska zahteva,ki predpisuje preizkus praktične usposobljenostina delovnem mestu. Z upoštevanjemkonkretnih zahtev posameznegamesta in individualizma (sposobnost delavca,dosedanje izkušnje,…) neposrednonadrejeni ugotavlja usposobljenost delavcev.Kadar je to možno, mora biti izvedenpreizkus praktične usposobljenostina samem delovnem mestu pri konkretnihdelovnih operacijah. Zaradi samegatehnološkega procesa proizvodnje električneenergije to ni možno izvesti, zatoneposredno nadrejeni spremlja delo svojihdelavcev v določenem obdobju (npr.tri mesece) in jih ocenjuje po njihovihreakcijah v različnih situacijah ter takodobi končno oceno. Zaradi primerljivostiocen vseh zaposlenih imajo ocenjevalcipripravljen poseben obrazec, ki ga podpišetatako ocenjevalec kot delavec, ki jebil ocenjen.Z občasnimi preizkusi znanja se takoizognemo dejstvu, da se delavčeva usposobljenostza varno delo lahko zmanjša,če delavec določenih spretnosti in znanjne potrebuje stalno, ampak le občasno.S tem pa ne le zadostimo zakonskim zahtevam,ampak tudi uspešno zmanjšujemokritične točke in situacije, ki lahkovodijo do poškodb in zdravstvenih okvardelavcev.PREIZKUS ZNANJA ZA VODILNEIN VODSTVENE DELAVCE ELEK-TROGOSPODARSTVA SLOVENIJEvodnje, prenosa in distribucije električneenergije Slovenije. S strani republiškihorganov s področja varstva pri delu inpožarne varnosti so sodelovali že znanieminentni strokovnjaki, katerih podaja-26 junij 2005

nje gradiva je pritegnilo pozornost vsehprisotnih slušateljev. Vseskozi je bil poudarekna varnem delu, upoštevanju inspoštovanju zakonov s tega področja,predvsem pa skrb za zagotovitev pogojevza varno delo.Kot vedno je bilo po napornem seminarskemdelu tudi letos poskrbljeno za sprostitevob večernem dogodku na kmečkemturizmu. Prišlo je do izmenjave izkušenjin spoznanj med kolegi iz naše dejavnosti.Obujali smo spomine na preteklo dveletnoobdobje, izmenjevali izkušnje in sespominjali dogodkov iz našega vsakdanjegaživljenja. Po dveh napornih dnevihsmo se zopet podali domov.Skupina udeležencev TET pozorno sodeluje naseminarju v dvoraniČIGAVI SO PRAVZAPRAV SVETIDELAVCEV?Dušan LucuDušan LucuSveti delavcev nikoli niso bili zamišljeniko »podaljšana roka sindikatov«, ampakkot splošno delavsko predstavništvo, kinaj vsem zaposlenim, tako članom kot nečlanomsindikata, omogoči organiziranvpliv na urejanje lastnega ekonomskegain socialnega položaja znotraj podjetij.To pomeni, da so to v vsakem primerupredstavniki oziroma organi »vseh delavcev«,ki so jih izvolili, torej niso niti samopredstavniki sindikatov niti delodajalcevali koga drugega. Glede na svoje zgodovinskodružbeno poslanstvo pa naj bi jihsindikati vsestransko podpirali, kajti greza institucijo, ki je brez slehernega dvomav interesu delavstva kot celote. Sindikatinamreč lahko za najširši krog delavcevv resnici storijo največ prav s tem, das svojim prizadevanjem za vzpostavljanjesplošne industrijske demokracije, zlastioblikovanja voljenih delavskih predstavništevter z ustrezno podporo učinkovitemudelovanje le-teh, omogočijo organiziranovključevanje v procese odločanjavsem zaposlenim, torej tudi nečlanom,ne da morda poskušajo sami odločati namestonjih s pozicije nekakšne monopolne»delavske oblasti«. To pomeni, da najbi delovali kot (vsekakor nujno potreben)»notranji agens« in po potrebi tudi kot»udarna sila« delavskega gibanja znotrajsistema splošne industrijske demokracije.Samo na ta način, torej s t.i. mobilizacijskostrategijo delovanja, ne pa mordas takšnimi ali drugačnimi zakonskimidelavsko zastopniškimi monopoli zase inprivilegiji izključno za svoje člane, lahkonamreč sindikati danes v resnici krepijotudi lastno moč ter ugled in podporomed najširšim delavstvom kot svojo naravnobazo.Prav iz navedenih razlogov je zakon dalsindikatom v roke zelo močna orodja, spomočjo katerih lahko, če so res »pravi«sindikati, v praksi učinkovito obvladujejodelovanje svetov delavcev, saj imajo v odnosudo njih po zakonu zagotovljene trinajbolj ključne funkcije:- iniciativno (pravica sklicati zbordelavcev zaradi oblikovanja svetadelavcev),- kadrovsko (pravica predlagati kandi-junij 2005 27

date za člane sveta delavcev) in- nadzorno (pravica predlagati odpoklicneaktivnih ali drugače neprimernihčlanov sveta delavcev, ki so jih samipredlagali).Vsak sindikat ima torej načeloma na svetdelavcev v svojem podjetju toliko vpliva,kolikor je v resnici močan in kolikor si zato prizadeva. Če pa sindikati podjetij navedenihfunkcij v praksi ne uresničujejo(in številni jih, roko na srce, žal ne, karkažejo tudi nekatere raziskave), komu jeRadioamater Jože Kovačič.potemtakem mogoče naprtiti krivdo, čev posameznem podjetju svet delavcevsploh ni oblikovan, če v njem ni sindikalnihzaupnikov, ali če se tu in tam kakšenod njih potem tudi dejansko spridi v »rumenisindikat«?ZANJ NI MEJAFranc ŽgalinVem, naslov ne pove veliko. Lahko bipomenil marsikaj, toda v tem primerupomeni le nekoga – radioamaterja. Zanjresnično ni meja. V nekaj sekundah obidezemljo, se dotakne nekoga tisoče alidesettisoče kilometrov daleč in v istemhipu je že doma. Ne fizično – le njegovglas. In občutek je tak, kot da se ga resničnodotakne. To je neznaten opis občutenj,ki jih doživi radioamater, ko muuspe vzpostaviti novo zvezo. Zvezo z nekomna drugem koncu sveta, ki ga nikoline bo spoznal, nikoli videl njegovega obrazaali mu stisnil roke.In veliko takšnih občutkov dnevno doživitudi moj sogovornik – Jože Kovačič.Poznam ga že več kot trideset let. Človekne more prezreti njegove postave. Ko gabolje spozna, uvidi, da ne more prezretitudi njegovega značaja in duha. Pa vendarse ne morem znebiti občutka, da jekljub vsemu nekako prezrt. Morda zato,V podjetjih z dobrim sindikatom teh problemovobičajno ni, kajti sindikat in svetidelavcev vsestransko dobro in tesno sodelujejo,se med seboj podpirajo in skupajustvarjajo enoten in močan delavskiblok v razmerju do delodajalca po principihpartnerskega delovanja obeh vrstdelavskih predstavništev. Morebitna politika»dvigovanja rok« sindikatov nad svetidelavcev, ignoriranja njihovega obstoja indelovanja ali celo načrtnega izpodrivanjaz različnih področij, ki bi sicer po logikisodila v njihovo (ne v sindikalno) pristojnost,češ da so tako ali tako postali »odnekoga drugega«, pa zagotovo ne vodi vnič dobrega ne za ene ne za druge. Še najmanjpa za delavce, katerim naj bi obevrsti delavskih predstavništev služili.povzeto iz Industrijske demokracijeker je njegov glas kljub njegovi veličastnipostavi nekako tih. Glas morda, misel paje glasna, jasna in zgovorna.Ko sem zapuščal srednjo šolo, si ti šelepričel guliti srednješolske klopi. Spomnimpa se, da si se že takrat ukvarjal zradioamaterstvom. Kako se je vse skupajzačelo?Hm, bolj slučajno, bi lahko rekel. Ljudskatehnika Trbovelj se je odločila obnovitinekoč dejaven radioklub. In prostore sodobili ravno v naši šoli. Take priložnostipač ne spustiš iz rok, še posebej ne, čegre za stvari, ki te zanimajo. Sedeli smotam, prvi tečajniki na telegrafskem tečaju.Učil nas je policaj Ciril (takrat sevedaše v uniformi) in za tistimi zamreženimikletnimi okni smo izgledali kot kopicaprestopnikov. Pa kaj, prve zveze na postajiso odtehtale vse pikre pripombesošolcev…. Panama, Kongo, Brazilija,Japonska, Kalifornija…. sanje.Očitno ti ta hobi ogromno pomeni, da tolikočasa vztrajaš. Kaj je najprivlačnejše?Težko se odločim, kaj je ravno tisto »naj«.Vse skupaj! Občutek svobode, občutekpripadnosti in sprejemanja, občutek, dazmoreš nekaj, kar ni dostopno prav vsakomur.Poleg tega, da na leto vzpostavim prekotisoč zvez, sem seveda aktiven tudi v konstruiranjunovih naprav, računalnikov zadelo z radijskimi postajami, anten, skratkavse opreme, ki jo uporabljam.In zelo težko opišem občutke, ko delaš z28 junij 2005

opremo, ki si jo sam skonstruiral in naredil…Včasih sem sodeloval tudi pri izobraževanjunovih članov. Da, mnogo tega se jenabralo v teh mojih letih amaterščine.Predvidevam, da ti radioamaterstvo vzameveliko časa, nenazadnje tudi denarja.Te domači pri tem razumejo, te podpirajo,te vzpodbujajo ali morda nasprotujejo?No ja, vedno je kakšna pripomba, vendarbolj ‘zaradi kontinuitete’, bi rekel, pravresnega nasprotovanja še nisem doživel.Niti takrat ne, ko sem na strehi domačehiše postavljal stolp in nanj ‘velikansko’anteno. Kup žic okoli hiše tudi ne pripomoreravno k estetiki okolice, ampakdomači nekako tolerirajo moj dolgoletnihobi. Več čudnih pogledov sem bildeležen od sosedov. Saj veste, vse od‘manj zelene solate’ do težav s spanjemin dejavnostmi v postelji, vse poskušajonaprtiti vplivu radijske postaje in mojihanten. Vpliv je tako mogočen, da so imelitežave tudi, ko sem bil na morju in dokazanonisem mogel oddajati. No ja, tudi tose je umirilo in sedaj imam svoj mir.To je hobi, ki od človeka zahteva nenehnoizobraževanje, izpopolnjevanje. Bi lahkoto znanje koristno uporabili tudi v tvojidelovni sredini?Verjetno, saj pri tem nenehnem izobraževanjune gre ravno za tisto, v kar setrenutno poglabljaš, ampak za način življenja,za sprejemanje izzivov in pripravljenostizpopolnjevati se neprestano inne kloniti pred navidezno še tako zahtevnimproblemom, za nenehno iskanje potiza reševanje problemov, ki si jih v bistvusam postavljaš. Z napredkom tehnike sevse bolj briše meja uporabe elektronikein računalnikov, vse več je avtomatike instvari, ki jih ne moreš reševati s kladivomin grobo silo tudi pri naši, nekoliko zastareliopremi.Vem, da se lahko takšno znanje uspešnounovči na ladjah – vsaj nekoč je bilo tako.Si kdaj razmišljal o tem, da bi postal ladijskitelegrafist?Mladostne sanje! Prva stvar, ko sem imeldiplomo tehnika v žepu in seveda že davnoopravljen izpit za telegrafista, je biltelefonski pogovor s Splošno plovbo Piran.Uredil sem si vse potrebno, samo nazdravniški pregled sem še čakal. Potempa sta me oče in mati vzela ‘v obdelavo’in me prepričala, da bo bolje zame, če sevpišem na Elektro fakulteto. Nikoli nebom vedel, ali bi mi bilo boljše in lepšeali morda slabše. Mogoče je celo boljšetako ali pa je to samo tolažba…. lisičinokislo grozdje.Radioamaterji neštetokrat sodelujejo vrazličnih akcijah, npr. pomoč v naravnihnesrečah, iskanje pogrešanih oseb ali določenihživljenjsko potrebnih stvari,… Sikdaj tudi ti sodeloval v takšnih akcijah?Velikokrat. Seveda pomagaš, posreduješkak klic, poiščeš kak telefon in kličeš, dostavišiskano blago in podobno. Na hitrose spomnim vsaj dveh takih primerov.Enkrat je šlo za ponesrečenca v gorah,drugič je bil to osamljen radioamater,voznik, ki je ponoči pobral štoparja, ki jedobil epileptični napad pri 100km na uro.No ja, oboje se je končalo še kar srečno.Je pa to, vsaj zame, taka stvar, ki jo pačnarediš in ne obešaš na veliki zvon.Veliko je še stvari, ki bi jih Jože lahkoobesil na veliki zvon. Na primer to, da jeza konstruktorstvo dosegel najvišjo »klaso«.To lahko doseže samo nekdo, ki samizdela postajo moči 5 mW in frekvence10 GHz. Ali pa, da je skupaj z dobrimkolegom dr. Matjažem Vidmarjem postavilradijsko-računalniško vozlišče naMrzlici. Pa še in še bi lahko obešal nazvon, toda Jože je skromen, saj ve, da vživljenju ne štejejo besede, ampak dejanjain teh je bilo pri njem dovolj.Za opravljanje dela strojnika TAG so potrebnedolgoletne delovne izkušnje, odlično poznavanjenaprav, natančnost in zanesljivost,sposobnost hitrega reagiranja in ukrepanja.V članku bi vam rad na kratko predstavildelovno mesto turbinskega strojnika bloka4 v okviru tehničnega sektorja TermoelektrarneTrbovlje.Navedeno delovno mesto zahteva zelodobro poznavanje tehnološkega procesabloka 4, kolektivno delo, sposobnostpravilnega in pravočasnega ukrepanja vkritičnih situacijah, sposobnost komuniciranjaz zunanjimi institucijami in naDELOVNO MESTO - STROJNIKTURBOAGREGATAAleš Žagarkoncu tudi pravilen odnos do sodelavcev.Čeprav delo poteka v izmenah in je natrenutke tudi zelo stresno, ga z veseljemopravljam ob pomoči ostalih sodelavcevna izmeni.V termoelektrarni se pretvarja kemičnaenergija goriva (premoga) v toploto, ta vmehanično energijo (parna turbina), mehaničnapa v električno (generator). Prigorenju goriva (premoga) se segreva vodain pretvarja v paro. Para s svojo energijopoganja parno turbino, ta pa generator,ki proizvaja električno energijo.IN KAJ JE NALOGA TURBINSKEGA STROJNIKA?Predvsem ta, da spravi turbino v pogon,jo med obratovanjem nadzira in ustreznoukrepa v kritičnih situacijah .Splošni opis turbineTurbina TK-120 je triokrovna, kondenzacijska,enakotlačna z vmesnim pregrevanjemin 6-stopenjskim regenerativnimsistemom, ki ga napajajo nereguliraniodjemi na njej. Z generatorjem je vezananeposredno s togo sklopko.Turbina sestoji iz treh delov:· visokotlačni del (VT)junij 2005 29

· srednjetlačni del (ST)· nizkotlačni del (NT)Turbinski rotor je elastičen, sestavljen iztreh delov, visokotlačnega, srednjetlačnegain nizkotlačnega, ki so povezani s togimisklopkami. Smer vrtenja je desna.Nekaj tehničnih podatkov turbine:· maksimalna trajna moč pri temperaturisveže pare in za naknadnimpregrevalnikom , začetnem tlaku 127bar in temperaturi hladilne vode …125 MW· število vrtljajev 3000 vrt/min· poraba pare na uro pri moči 120 MWin temperaturi hladilne vode…341,2t/h· poraba pare na uro pri moči 125 MWin temperaturi hladilne vode…356,7t/hStrojnik TAG Aleš ŽagarPODROČJE DELA TURBINSKEGA STROJNIKAPodročja dela, ki jih upravlja in nadzirastrojnik turboagregata ter ob nepravilnostih(neustrezna temperatura, tlak, nivo,pretok olja, pare, vode ali plina, neustreznodelovanje črpalk,…) v čim krajšemčasu ustrezno ukrepa :· turbina in glavni krožni tok pare (zagon,razbremenitev in izklop turboagregata)· mazalni sistem (zagonska, pomožna,zasilna in dvižna oljna črpalka, obračalnanaprava, glavna oljna črpalka,glavni oljni rezervoar, drenažni oljnirezervoar, oljna centrifuga)· hladilni sistem (glavni črpalki hladilnevode, evakuacijski črpalki, sistemčistilnih kroglic ocevja kondenzatorjev,črpalki za dvig tlaka hladilnevode, hladilci turbinskega olja, hladilnisistem vodika)· kondenzacijski in vakuumski sistem(kondenzator, kondenzatni črpalki,NT grelnika, napajalni rezervoar,vakuumske črpalke, vakuumski predčrpalki)· sistem stisnjenega zraka (kompresorja,lopute, ventili)· regenerativni sistem (NT grelnika 1 in2, hladilec pare, ST grelniki 4, 5 in 6,napajalni rezervoar, razplinjevalnika)· vodikova omara, polnjenje, praznjenje,tesnjenje in hlajenje generatorja· sistem parnih tesnilkZa kakovostno in zanesljivo obratovanjemora strojnik TAG upoštevati navodilaza delo, standarde, predpise, zakone,tehnično dokumentacijo ter obratovalnanavodila, kjer pa se teorija in praksa velikokratrazhajata.Moje mnenje je, da bi bilo potrebno posvečativeč pozornosti in časa izobraževanjukadrov (priučevanje na delovnemmestu) – rezultat je kakovostnejši kader.Delavce je potrebno izobraziti in motivirati,da bodo inovativni in bodo tudisami uporabljali svoje rešitve. Pomembnoje medsebojno srečevanje zaposlenihin izmenjava idej. Ideje so gonilo celotnegagospodarstva.Vrzeli, ki nastajajo ob odhodih delavcev(in upam si trditi, da so to strokovnjakina svojih področjih) v pokoj, je potrebnokakovostno zapolniti.Zakaj nenehno poudarjam kakovost in kaj prinašakakovost?V vsaki tekmovalni ekonomiji sta kontinuiranozmanjševanje stroškov in izboljšanjekakovosti najpomembnejši nalogiza uspešno delovanje in obstoj podjetja .Raziskave stroškov kakovosti kažejo, daizboljšanje kakovosti pomeni zmanjševanjestroškov zaradi zmanjšanja napak inseveda hkrati povečanje dobička.Tako postaja kakovost eno najpomembnejšihtekmovalnih “orožij” za povečanjeprodajnega deleža na trgu zaradi boljšegazadovoljevanja potrošnikovih potrebtako glede kakovosti kot tudi cene izdelkaali storitev.Za opravljanje dela strojnika TAG sopotrebne dolgoletne delovne izkušnje,odlično poznavanje naprav, natančnostin zanesljivost, sposobnost hitrega reagiranjain ukrepanja, interni izpit (teoretičniin praktični) ter energetski izpit, kiga je potrebno vsakih pet let obnavljati.Zaradi odvisnosti in povezanosti procesaje zelo pomembno tudi sodelovanje inkomuniciranje z ostalimi sodelavci, kajtiv nasprotnem primeru lahko pride do poškodbzaposlenih ali velikih materialnihškod na napravah.Svoje znanje nadgrajujem na Višji strokovnišoli za strojništvo, kjer me čaka šezadnje, tretje študijsko leto. Ob tej priložnostibi se rad zahvalil sodelavcem, ki miz menjavami službe omogočajo obiskovanjepredavanj in izpitov na šoli. Prostičas posvečam svojima hčerkama in ženi,rad pa igram tudi nogomet, kjer že četrtoleto s prijatelji iz kolektiva uspešno zastopamoTET v mali nogometni zasavskiligi.30 junij 2005

Podelitev prvojunijskih nagrad in imenovanječastnega občana Trbovelj je del proslave, izvedenena predvečer občinskega praznikaTrbovelj.Letošnji nagrajenciPODELJENI PRVOJUNIJSKINAGRADI IN IMENOVANČASTNI OBČAN TRBOVELJFranc ŽgalinŽe ob prihodu v kulturno ustanovo, malopred pričetkom proslave, sem opazil večljudi kot običajno. Na vseh proslavah ponavadisrečujem iste obraze. Tokrat semsrečal precej drugih, takšnih, katerih okoni vajeno videti ob podobnih priložnostih.Sprva si tega nisem znal razložiti,ko pa se je pričela podelitev nagrad, mije postalo jasno. Veliko le-teh srečujemv tem predelu našega mesta, vendar nikoliv tej zgradbi. Srečam jih na poti vzgradbo na drugi strani ulice. Tokrat paso prišli čestitat svojemu prvojunijskemunagrajencu gospodu Francu Mlakarju,župniku Marijine Kapele v Trbovljah. Inprav je tako, saj gospod podeljeno nagradonedvomno zasluži. Veliko, resničnomnogo je napravil za ohranitev narodnein kulturne dediščine v Trbovljah. In kernisem imel prilike, da bi mu osebno stisnilroko, mu čestitam tokrat.Tudi drugonagrajenemu iskrene čestitke.In kdo je drugonagrajeni? Društvo invalidovTrbovlje. Veliko sem slišal zanj, velikovedel o njegovi dejavnosti, vendar semšele ob prebrani obrazložitvi spoznal, kajvse pomeni njegovim članom in drugimtrboveljčanom. Med drugim so tudi znjegovo pomočjo postale mesto Trbovljeprijazne invalidom.Obrazložitev za imenovanje častnega občanaTrbovelj pa je bila dolga. Mož počneogromno stvari. Je kulturnik, planinec,pesnik, pisatelj, humanist in kronist. Inkdo ne pozna Tineta Lenarčiča? Njegovopostavo skoraj vsak dan srečujem na cesti.Vedno kam hiti. Pa vendar ima vednočas za kakšno besedo, prijazen nasmehin pozdrav. Ni ga dogodka v Trbovljah,da se ga Tine ne bi udeležil in ni dogodka,da Tine tega ne bi vedel. V mojih očehje Tine nekakšen novodobni Valvasor.Aplavz ob imenovanju je jasno dal vedeti,da smo vsi navzoči veseli njegovegapriznanja in da smo nanj vsi ponosni.In na marsikaj smo tudi še lahko ponosni.Na pokončno držo, na dejstvo, da soravno Trbovlje dajale in še dajejo državiogromno. Iz Trbovelj izhajajo mnogi priznaniraziskovalci, strokovnjaki, gospodarstveniki,športniki, kulturniki, politiki,humanisti in dobri in pridni rokodelci.Cela država zaradi njih in mnogih drugihstvari ve za Trbovlje, zato se mora zavedati,da ne sme samo jemati, ampak moraTrbovljam tudi kaj dati. Vse to in še velikolepega je v svojem izjemnem govorupovedal župan Bogdan Barovič.Kaj namerava za naše mesto storiti, je(vsaj kar se cest tiče) na kratko orisalslavnostni govornik, minister za prometg. Božič.Iz zgoraj navedenega bi bralec lahko sklepal,da je bila proslava dolgočasna. Pa nibilo tako. Med vsem dogajanjem so zakulturno in vedro razpoloženje poskrbeliše povezovalka Mateja Grošelj, nam dobropoznani pisatelj satir in predvsem veseloigerTone Partljič ter Mešani pevskizbor Svoboda.junij 2005 31

estavracijo, picerijo, kavarno, kavni bar,restavracijo s hitro pripravljeno hrano,samopostrežno trgovino. V sklopu naseljase nahaja tudi rekreativno-zabavnosredišče z raznovrstno plažo, otroškimigriščem, s tremi tobogani, z več teniškimiigrišči, igriščem za košarko, rokomet,z namiznim tenisom, mini golfom intrim stezo.Možna je tudi izposoja koles, čolnov navesla, motornih čolnov, jadralnih desk.Poskrbljeno je tudi za celodnevno in večernoanimacijo za odrasle in otroke. Tuditukaj je na voljo še nekaj prostih terminovin sicer od 12.6. – 20.6.2005 in 29.8.– 8.9.2005.Počitnice nas resnično naredijo bolj svobodnein brezskrbne. Zato ne čakajte, davas čas prehiti, ampak še danes premisliteo obisku jadranskih biserov. Morje,sonce, topel veter in veseli obrazi so tistačarobna kombinacija, ki nam daje energijoše dolgo po tem, ko smo se s počitnicže vrnili.Naj vas misel na umirjena jutra ob klicihgalebov in na vse tople utrinke s počitnicgreje vse leto.PONOVNO MERJENJE ŠPORTNESREČE V NEK KRŠKOPeter JamnikLepega jutra, 11.junija 2005, smo se podalina pot proti Krškem. Nuklearnaelektrarna Krško je bila gostiteljica udeležencevšportnih iger delavcev termoproizvodnjeSlovenije. Po krajših zapletihje le uspelo na pobudo in s pomočjoSDE Slovenije organizirati tradicionalneigre. Čeprav v okrnjeni udeležbi, so sesrečanja udeležili predstavniki TOL,TET in NEK. Vreme nam je bilo naklonjeno,dani so bili idealni pogoji za tekmovanje.Srečanje je potekalo na različnih lokacijahod Hrastnika, Brestanice do širšeokolice in samega mesta Krško.Predstavniki tekmovalcev s prejetimi odličjiPredstavniki TET smo se udeležili tekmovanjav vseh disciplinah in dosegliekipno dve prvi mesti, pet drugih in pettretjih mest.Po razglasitvi rezultatov je sledilo družabnosrečanje ob prijetni glasbi gostujočegaansambla in harmonikarjev. Slediloje skratka prijetno druženje starih znanceviz tovrstnih srečanj preteklih let.Udeležencem iger ni bilo žal naporov pritekmovanju, kajti prijeten zaključek dnevanam je ostal v lepem spominu.Gasilska slika udeležencev iger iz TETTovariškega vzdušja in razpoloženja očitno nimanjkalojunij 2005 33

Naš sodelavec Bogdan BIDERMAN si vsakoleto zaželi počitnice z avanturističnim priokusom.Počitnice, ki nimajo veliko skupnegaz besedo počitek, ko sleherni dan prinesenekaj novega, zanimivega, enkratnega, čudovitega,nekaj, kar jemlje dih,… Le kam jeBogdana njegov raziskovalni duh popeljal topomlad?Devetdnevno potovanje je, tako kot ženekajkrat doslej, začel z letalom. Iz avstrijskeprestolnice je poletel v deželonajrazličnejših kultur, deželo s številnimiobrazi, deželo nasprotij, za katero so značilneneskončne peščene plaže, vednozelen deževni gozd, edinstvene igre narave.Da, prav imate – to je Mehika, ki ležiob treh morjih, Pacifiku, Atlantiku in obKaribih. Dežela, ki ne nudi le čudoviteplaže, ampak tudi edinstveno raznolikostnarave: s snegom pokrite vulkanske vrhove,mogočne gorske cone, rodovitna polja,pa tudi puščave, gozdove kaktej, močvirjain pragozdove, ki očarajo vsakegaobiskovalca. Na eni strani so milijonskamesta, na drugi pa prvotno vaško življenje.V tej deželi vlada zanimivo sožitjeverskih religij in staroindijskih verskihpredstav v vsej svoji pestri barvni paleti,izvirnost praznovanj in tržnic,…Za turiste najzanimivejši kraji se nahajajona polotoku Yucatan, ki ga imenujejotudi dežela Majev. Ta pokrajina je idealnaza vse tiste, ki jih zanima arheologija,saj so se glavne kulture začele razvijatiže pred dobrimi tremi tisočletji, njihovidobro ohranjeni dosežki pa še dandanesburijo duhove.Mehiška obalaPOČITNICE BREZ POČITKAMojca TURNŠEK po pripovedovanju Bogdana BIDERMANAMesto Cancun leži ob obali Karibskegamorja. V njegovi neposredni bližini je letališče,kjer turisti prejmejo prve atomeMehike. Samo mesto Cancun je povsemmoderniziran raj za obiskovalce, pravijomu kar karibski Las Vegas. Hotelsko naseljese razteza vzdolž čudovite obale inpo celotnem koralnem grebenu, peščeneplaže so kot iz pravljice, domačini pa sozelo prijazni, vedno nasmejani. Zaradineposredne bližine morja obiskovalcavzdolž obale spremljajo ponudbe za vodnešporte. Možnosti je ogromno: rafting,kajak in kanu, potapljanje, smučanje navodi, vožnja z vodnimi skuterji ali bananami,jadranje, surfanje, ribolov…Kdorpa ni pristaš vodnih »uživancij«, se lahkosprehodi mimo akvarijev za delfine,si ogleda flaminge v ogromnih parkihali se preprosto namesti v prijetno sencoin z izbranim koktajlom v roki opazujeogromne legvane, ki se prosto potepajopo turističnem naselju.Po čudovitem sončnem zahodu pa sezačenjajo predstave. Show program jeposvečen Majem in ohranjanju njihovihnavad ter ritualov. Skozi predstavo setako obiskovalcu počasi odstira tančicaskrivnosti, ki še danes uspešno ovijamajevsko kulturo. Obenem pa je takšnasprostitvena atrakcija namenjena tudi posredovanjuosnovnih informacij, ki jih jeBogdan in celotna skupina, s katero si jeogledoval Mehiko, potreboval naslednjegadne.Ko se kot turist znajdeš v Mehiki, sevedane moreš mimo njenih zgodovinskihzanimivosti. Res je, da se lahko sprehodišskozi džunglo, plezaš na vulkan, nemoreš in ne smeš pa izpustiti obiska arheološkegamesta. Kar 155 jih je odprtihza javnost, najneverjetnejše arhitekturnedosežke pa si lahko ogledaš v mestih Palenque,Chichen Itza in Tulum. Zgodovinav teh predelih tako rekoč leži na dlani.Pisati se je začela pred več kot 10.000leti, ko so na tem področju nastajale prvevasi. Civilizacije, ki so ustvarjale na tehtleh, so za seboj pustile presenetljive dosežke.Olmeki so bili prvi znani prebivalci,za njimi pa so se tu naselili Maji. Ti sozgradili tudi nekatera neverjetna mestapo severni in centralni Ameriki, ukvarjaliso se z astronomijo, poznali so koledar,imeli so izredno razvit čut za umetnostin nenazadnje izjemne arhitekturne sposobnosti.Imeli so tudi svojo pisavo, poznaliso številke. Najimenitnejše mestomajevske civilizacije je bilo verjetno Tenochtitlan,ustanovljeno leta 200 prednašim štetjem. Kot klasično majevskocivilizacijo je tudi to mesto prizadelakriza. Zaradi pretiranega izkoriščanjanaravnih virov so mnoga mesta propadlaali so bila uničena. Tako se je majevskiimperij končal v 12. stoletju.Vse te zanimivosti so zares enkratne,obenem pa se, ko hodiš med ogromnimipiramidami in templji, še predobro zavedašsvoje lastne majhnosti. Celodnevnopostopanje in odkrivanje zgodovine pritemperaturi, ki sredi dneva doseže tudi400C, je tako navdihujoče in utrujajoče.Ohranjeni ostanki kulture Majev pazbudijo domišljijo, ki v različnih templjih,grobnici Majev, piramidi Sonca inLune,… doseže neslutene višine in razsežnosti.Prijetno utrujena in z veliko novimi vtisise v večernim urah skupina prav prijetnovrne v našo civilizacijo, ki ponujapredvsem veliko udobja. Tako lahko obvečerni sapici na peščeni obali vsakdo šezadnjič pred spanjem uredi vtise in doživetjacelega dne.Poleg bogate zgodovine in ohranjeniharhitekturnih znamenitosti ima Mehikasvoje bogastvo tudi v favni in flori. Predstavljanamreč pravi paradiž, saj skrivaveč kot 30.000 vrst rastlinja in več kot450 vrst sesalcev ter 1.000 vrst ptic. Takaraznolikost je možna predvsem zaradirazličnosti naravnih okolij, ki jih najdemov tej deželi.Turistom pa uživanje v naravi omogočajonarodni tropski parki in plavanje vtoplem karibskem morju, kjer se ti pridružijodelfini. V bližini Calcuna so trivečje lokacije, kjer imajo organiziranoplavanje z delfini:34 junij 2005

- otok Isla Mujeres, ki je očarljivo domovanjedelfinov. Otok je v neposrednibližini Cancuna, nanj pa obiskovalcepopeljejo s čolnom.- Cozumel, ki je največji koralni otokv Karibskem morju. Tu so čudovitapodročja za vse, ki uživajo v pisanempodvodnem svetu – raj za potapljače.- Puerto Aventuras, ki se nahaja vsredišču popularne Riviera Maya vprekrasnem karibskem morju.Za hotelske goste po predhodnem naročiluorganizirajo 30-minutni program zdelfini na Rivieri Maya, točneje v Xcaretu.V tem času ima obiskovalec možnost,Ostanki majevske kultureV mesecu aprilu je na območju TET, v opuščenistanovanjski stavbi, potekala taktičnavaja Specialne enote slovenske policije.Reševanje krizne situacijeda preizkusi svojo stabilnost na vodi. Podva delfina potiskata obiskovalce po gladinimorja, da zgleda tako kot bi smučalina vodi. Za tiste manj pogumne pa obstajanežnejša varianta druženja s temilepimi živalmi. Delfini ponudijo svojoplavut in obiskovalca nesejo po prekrasnimorski vodi, na koncu pa mu »pripopajo«slan poljubček.Xcaret pa ni znan le po delfinih, ampakponuja celodnevno zabavo. V tem delunaravnega parka se lahko obiskovalecsprehodi po vrtu orhidej, obišče majevskovas, se obda z množico pisanih tropskihmetuljev medsprehodom skozistekleni tunel alipa si izbere adrenalinskiužitek,ki ga nudijo podzemnereke, kjerlahko z obveznimrešilnim jopičemstopiš v podzemnisvet. V večernihurah pa pripravijona ulicah zanimivprogram, ki obiskovalcepopelje iz»TERORISTI« V TETStane Podbregarzgodovine v današnji čas. S prepletanjemstarih kultur in množice novitet, ki so jihprinesli španski priseljenci, pričarajo čudovitovzdušje, kjer ne manjka majevskihiger z ognjenimi kroglami, nogometa,kjer žogo lahko vodiš le z boki ter nitipravih španskih konjenikov s sombreriv spremstvu lepih dam. Skozi dveurnispektakel tako predstavijo celotno Mehiko,njihove navade, značilnosti in posebnosti,na katere so prebivalci izredno ponosni.Zaključek pa mora biti v pravembučnem stilu, pravi mexico party, ki trajain traja…Mehika je tako raznolika in ponuja tolikorazličnih možnosti, da je največja težavaodločiti se, kam se podati. Zanjo soznačilni prijazni ljudje, udobnost nastanitvein nizke cene. Njena magija je tudiv sproščenem in naravnem ritmu življenja,ki je idealen za počitnice. Naravnalepota in arhitekturne znamenitosti pa selahko kosajo z najbolj turistično obiskanimikraji sveta. Bogdanu je bil ta del svetazelo všeč, zato je poskušal tudi vsemnam naslikati podobe pisane Mehike inobčutke veličastnosti, ki jih je doživel.Najboljše pa je, če se opogumite in vse topoizkusite in doživite tudi sami!V četrtek, 14.4.2005, se je v dopoldanskemčasu na območju TermoelektrarneTrbovlje odvijala prava drama, ki jo vidimole na tujih televizijah. V TermoelektrarnoTrbovlje, natančneje v opuščenostanovanjsko stavbo na desnem bregureke Save, so se zatekli teroristi. Situacijaje bila zelo resna, saj so teroristi imeli zajetetudi talce. Obveščena je bila policija,ki je na mesto dogodka poslala Specialnoenoto slovenske policije. Ta je takoj pristopilak taktičnemu reševanju nastale situacije.Takoj so zaprli celotno območjein se pripravili za ukrepanje. Ker pogajanjas teroristi niso uspela, so se specialciodločili za vstop v stavbo. Akcija je bilazelo odločna in učinkovita, žal pa ni šlobrez žrtev tako na strani teroristov kottalcev in pripadnikov specialne policije.K sreči seveda ni šlo za resnično dejanje,ampak je bila to le taktična vaja Specialneenote slovenske policije. Z vodstvaspecialne enote slovenske policije so nasprosili za dovoljenje, da bi na obstoječemopuščenem objektu TET, ki je lokacijskoin funkcionalno primerno za vadbo, izvedliprej opisano akcijo. Vodstvo TET jeprisluhnilo željam in omogočilo izvedbovaje, na kateri je bil poleg vodstva TETprisoten, prvič po nastopu dolžnosti, tudivršilec dolžnosti generalnega direktorjaslovenske policije dr. Bojan Potočnik.Po končani vaji je poveljnik Specialneenote slovenske policije mag. SrečkoKrope izrazil zadovoljstvo tako s samoizvedbo vaje kot gostoljubnostjo s straniTermoelektrarne in ob tej priliki povabilpredstavnike Termoelektrarne na ogledSpecialne enote v Ljubljano in izrazilupanje po nadaljnjem tovrstnem sodelovanju.junij 2005 35

Znanstveno je dokazano, da so dragi inokrasni kamni (v nadaljevanju kristali) nosilcienergije, ki ugodno vpliva na človekovozdravje.DRAGI IN OKRASNI KAMNIMojca TURNŠEKV današnjem času se čedalje več ljudi zanimaza naravno zdravljenje, tako da senam počasi odkrivajo tudi stara znanja ouporabi kristalov. V kristaloterapiji takoterapevti uporabljajo okrog 50 različnihvrst zdravilnih kristalov, po starih vedahpa obstaja 3500 različnih vrst pozitivnihzdravilnih kristalov.Ob omembi kristalov večina ljudi najprejpomisli na nakit. Dejstvo pa je, da so žev starih civilizacijah izdelovali ter uporabljalipredmete iz kremenovih kristalov,vdelanih v palice in žezla. Različnekristale so uporabljali za meditacijskenamene, znamenja moči in ceremonialninakit. O resničnih učinkih dragocenihkristalov pa so ogromno vedeli le posvečeniljudje, kot so šamani, svetniki, mistiki,duhovniki, zdravilci…Kremenov ježekKljub izjemnemu tehnološkemu napredkučloveštva pa danes poznamo le nekateredrobtinice o fizikalnih in kemičnihznačilnostih različnih kristalov. Vidimo,da se kristali ločijo ne samo po barvi, obliki,prozornosti ali prosojnosti, ampaktudi po samosvoji energiji, ki je v vsakemkamnu nekoliko drugačna. Toda te njihoveenergije še vedno ne poznamo dovolj,da bi jo znali uporabljati tako, kot bi siželeli. Dinamična energija kristalov, kije večina ljudi ne more videti ter pogostokrattudi ne občutiti, leži onkraj materialnega,v energetski ali duhovni sferinašega intelektualnega spoznanja in jo jetežko pokazati na preprost način. Znanstveneraziskave pa so potrdile dejstvo, dana človekovo zdravje zelo ugodno vplivaelektromagnetno nihanje frekvence 8 Hzin da takšno nihanje oddajajo kremenovikristali. Večina kristalov, ki so dandanesna voljo, pa vsebuje kremen ter različneprimesi, ki jim dajejo specifično barvo,po kateri se med seboj razlikujejo.Tako lahko delovanje kristalov primerjamoz majhnim transformatorjem, ki sprejemaenergijo in jo pošilja v prostor. Zatoje zelo primerno uporabljati večje kristalekot okrasne kamne v bivalnih prostorih,kjer nam s svojo lepoto in vibracijoizboljšujejo razpoloženje. Kakšen kristalje primeren za posamezen prostor pa jepovsem odvisno od namena posameznegaprostora:- v delovne sobe nameščamo energijskoaktivne kamne (kamena strela terkamni živahnejših barv),- v dnevno sobo postavimo kamneumirjenih tonov,- v spalnico namestimo izrazito nežnekamne.Seveda pa je še vedno zelo priljubljena inPrstan z zvezdnim rubinomtudi učinkovita uporaba kristalov v oblikinakita. Ti so lahko vdelani v zlato,srebro, platino, baker, ali pa so prostonanizani na primerno vrvico. Kristali solahko vdelani tudi v prstane, broške, uhane,zapestnice,…Ko izbiramo kristale, moramo ravnati polastni presoji. Ne pustite se zavesti trgovcem,ki vam ponujajo razne preglednice,kateri kristal vam ustreza glede na astrološkoznamenje, glede na bolezen,… Zaupajtesvoji intuiciji in si izberite kristal,ki vam je najbolj všeč! Pomembno pa je,da kristal, ki ga kupimo, najprej ustreznoočistimo. Kristali se namreč navzamejovibracij ljudi, ki so si ga podajali iz rok vroke in so lahko energijsko onesnaženi.Zato je nujno potrebno kristale čistiti.Pred prvo uporabo ga za nekaj ur položimov vodo, v kateri je raztopljena sodabikarbona. Nato pa je pogostost čiščenjakristalov odvisna od njihove uporabe. Polegčiščenja kristalov v raztopini morskevode je še posebej zaželeno, da jih vsajenkrat tedensko za nekaj ur izpostavimosoncu, saj se pozitivni kristali takratenergetsko obnavljajo ali polnijo, pa tudičistijo.Zdravilni učinek kristalov je različen.Čisti kremenovi kristali (kamena strela)so univerzalno zdravilni, ostali pa zaradiprimesi delujejo na specifična področjazdravja. Kamni, ki vsebujejo baker, srebro,včasih tudi železo (hematit), delujejorazstrupljajoče, prisotnost različnih oblikželeza (magnetit, hematit, limonit,…)jim da lastnost, da pomagajo pri slabo-36 junij 2005

krvnosti, tisti, ki vsebujejo kalcij, krepijokosti in spomin itd. Kristali seveda nedelujejo samo na fizično telo, temvečvplivajo tudi na naš čustveni, mentalni induhovni svet. Rdeči kamni, ki vsebujejoželezo, krepijo voljo do življenja, rumenisamozavest, zeleni in rožnati pomagajo kčustveni odprtosti, črni ščitijo pred tujimivplivi,…Kristali so večni, njihove vibracije ne moremouničiti, četudi jih raztreščimo nakoščke. Ves čas sprejemajo in oddajajoenergijo. Na nas vplivajo v celoti, sevedane vsak kristal enako, temveč v skladu ssvojo vibracijo. Vplivajo na druge organizme,ne glede na to, če se mi tega zavedamoali ne. Zato se velikokrat zgodi, daljudje ne znajo ceniti in zaznati vibracij,ki jih oddajajo pozitivni kristali. Vednopa velja, da se v prostoru, kjer so pozitivnikristali, dobro počutimo, čepravjim ne namenjamo posebne pozornosti.Naredite nekaj malega za svoje dobro počutjein se obkrožite s samimi pozitivnimikristali!Namesto zaključka pa še nekaj za razmislek:Morje je sestavljeno iz samih kapljic.Vsaka kapljica ima vse lastnosti morja.Toda ali to pomeni, da je že ena samakapljica morje?Voda je naravna prozorna tekočina brez barve,vonja in okusa, sestavina zemeljskegapovršja in vseh organizmov, ki kroži po vsehsferah njenega površja in ga preoblikuje.Nenadomestljiva je za vsako življenje in zavse dejavnosti. Voda je za življenje nujna invsestransko koristna. Brez vode ni življenja.Vrtni ribnikVODA – VIR ŽIVLJENJAAlenka Barli~Vsestranska koristnost, uporabnost inživljenjska pomembnost vode se kaže vvseh dejavnostih človeškega življenja.Igra glavno vlogo tudi na drugih področjihčlovekovega življenja kot so higiena,zdravje, rekreacija in vodni športi, hidroenergetskoizkoriščanje potencialne inkinetične energije vode. Voda je življenjskookolje.Vsakdanji in vse hitrejši ritem življenjanas vse pogosteje ustavi šele takrat, koje že skorajda prepozno. Takrat se zazremovase, razmislimo, kaj nam pomeniveč – ali je to nenehno strmenje zamaterialnimi dobrinami ali smo to mi.Mi kot oseba, ki se je izgubila v ritmudanašnjega dne, ki je pozabila na otroke,prijatelje, sorodnike in znance. Skorajdasmo pozabili na to, da naše življenje nekrojijo le avtomobili, mobiteli, računalniki….Takrat se odločimo, da bomo nekajnaredili zase, za svojo dušo. Nekateri seodločijo za različne športne aktivnosti,drugi za sprostitvene aktivnosti.Ena izmed oblik sprostitve je lahko tudidelo v vrtu, okolici doma in nenazadnjetudi delo z našim malim balkonom v stanovanjskembloku. Če imamo to srečo,da imamo v bližini doma kaj prostegaprostora, lahko le-tega izkoristimo tako,da vanj pripeljemo vodo. Voda v vrtu imaposeben čar, hkrati pa je tudi koristna,ker z njo v vrt privabimo številne koristnežuželke in tako pripomoremo k naravnemuravnotežju. Z malo truda si naredimomajhen ribnik, v njem zasadimo različnevodne rastline in vanj naselimo ribice.Urejanje takšne okolice pomeni delo,sprostitev in sodelovanje celotne družine.Žuborenje vode pa nam bo v vročihpoletnih dneh in nočeh nudilo kotiček zasprostitev, prijeten prostor za pogovore znašimi najdražjimi.Prav vsakič, ko se vrnem domov, mi pogledseže k ribniku, v katerem se ravnosedaj odpira lokvanjev cvet, v kateremplava gruča zlatih ribic in poslušam šumenjevode, ki se nežno preliva med kamenjem.Mirna sem in sproščena, skrbiso odšle. Naberem si novih moči in sezavem, kako srečna sem, da lahko vse tovidim, slišim in občutim.junij 2005 37

DRUŽENJE ZA LEP SPOMINSlavi Jordan Simon~i~Komaj se človek dvakrat obrne okoli, paje že pol leta mimo. V tem času so naszopet zapustili naši bodoči upokojenci,zato smo se 07.04.2005 zbrali v jedilniciTET na kosilu, da obeležimo ta dogodekob prijetnem druženju in dobri jedači.Na kosilo so bili povabljeni: Stojan Zalaznik,Alojzij Mikolič, Franc Dolenc,Viljem Ceglar, Janez Golob, Ivan Zupančičin Srečko Kukovič ter Egon Holešek,ki pa se žal srečanja nista mogla udeležiti.Čas, namenjen kosilu in našemu druženju,je hitro minil ob klepetu o trenutnihdogodkih v podjetju, saj vse še vednozanima, kaj se pri nas dogaja, čeprav tuniso več zaposleni.Direktor je vsem skupaj v spomin razdelildarila in vsakemu posebej želel ševeliko zadovoljstva in uspeha na njihovinadaljnji življenjski poti.V Termoelektrarni Trbovlje d.o.o. je bilo nadan 27.05.2005 zaposlenih 255 delavcev. Vpodjetju je zaposlenih 44 žensk in 211 moških.Povprečna starost zaposlenih je 44let.KADROVSKE NOVICESrečanje z vodstvom pred odhodomSabina DolencIZOBRAZBENA STRUKTURA ZAPOSLENIHStopnja zahtevnostidejanska izobrazbašt. %I. 34 13,33II. 4 1,57III. 2 0,78IV. 84 32,94V. 84 32,94VI. 17 6,67VII. 29 11,37VIII. 1 0,39SKUPAJ: 255 100Dejanska izobrazbaKADROVSKE SPREMEMBEMAREC 2005Odhod1. KUKOVIČ Srečko (TS) – prenehanjeiz poslovnega razlogaAPRIL 2005Odhod1. PAJER Samo - sporazumna odpovedpogodbePrihod1. TOPOLŠEK Maja (SE) – pripravnikMAJ 2005Odhod1. ZALAZNIK Bogdan (TS) – prenehanjeiz poslovnega razloga38 junij 2005

STARI VEKV GEOLOŠKIZGODOVINIZEMLJEMAJHNAAUSTRAL.PAPIGA, PRI NASSOBNI PTIČDUŠEVNABOLEZENBESEDA IZ ZAČ. UPOGNJENA PA-ČRK ALI ZLOGOV, LICA ZA IGRANJEKRATICA NA GODALATROPSKODREVOS TRDIM-ČRNIMLESOMOLGAČ EHOVA10TOČKA NAD OPA-ZOVALCEM,NADGLAVIŠČEARH. NAJD. NAKRETIZAPREKANAŠNEKDA-NJISMUČARSKISKAKALEC,SVETOVNIREKORDER l.19-61(JOŽE;141 m)LETEČE TELOZ REAKTIVNIMPOGONOMNEMŠKIPISATELJ(WIL-HELM,»LAČNIPASTOR«)SLOVENSKAPEV-KAKRAŠEVECAZIJSKA OPICA,BELOROKIGIBONALBAN BERGGR. OTOČJEAZIJSKA OTOŠKADRŽAVA (GL. M.:KOLOMBO)UMIVALNIKBAJE –SLOVNI-PRVILETALEC8 SLO. PESNICA(MAJDA)4OCVRTO PUSTNOPECIVORIBA IZ DRUŽ.KRAPOVCEVAM. IGR. (DEMI)SPOJNI KREBERPRI OBOKUNEKDANJIKANADSKISPRINTERJOHNSONBRITANSKIKOMIK(ROWAN,-»MR.BEAN«)6 2IGNACIJBORŠTNIKŠPANSKABIKOBORBAFRANCJERMANNAGRADNA KRIŽANKANAJVEČ.REKANA SVETUPREBIVALKEIRSKEPOLOŽAJ TELE-SA V JOGIČEBELJI STRDPREDEL GRLA ZA USTNO VOTLINO;TUDI ZGORNJI DEL PLAVŽAKEM.SIMB.ZAEL.hOLMIJNIG.DENARNAENOTAPRIPADNIKBIBLIJSKIHENAKITOV13LESENA STEN-SKA OBLOGANAŠ VESLAČ ČOP15POVELJEOSEBA,KI SE NO-ČEALINE MOREIMENOVATIVELIKŠPORTNIOBJEKTKRVNO TELESCE9 5RUTENIJPRIPRAVA ZANIVELIRANJE711HR. OPERNAPEVKA KUNCMILANOVVRHUNSKIŠPORTNIKIZRITI KUPČEK-ZEMLJEMESTO V SRED-NJEM EGIPTU,STARODAVNAPREST.FARAONAAMENOFISA IV.SREDSTVO ZA KVAŠENJEREČICA JUŽNO-ODLJUBLJANEMEH. ŽGANAPIJAČAGL. M. ANGOLEVPREŽNO VOZILONASLOVNI JUNAK DRAMESAMUELABECKETTAGL.M. TIBETADRŽAVA. NAARABSKEMPOLOTOKURISBA TETŽGANJE IZ BRIN.JAGODPRITLIKAVADOGA3/14SL. PUBL. (RAPA)ANGLEŠKI MATE-MATIK (JOHN)NAŠ KOREOGRAFJUSTINREKA VSRBIJI,PRITOKZAHODNEMORAVETIBETANSKO GO-VED GODRNJAVIBIVOLCELOTNOSTMO-TIVOV, ZLASTI VUMETNOSTIŽLAHTNI PLIN SKEM. SIMB. HeOSKAR DEV1PODOČNIK PRIPRAŠIČUENOCELIČNAŽIVAL,MENJA-ČICALOJZE ROZMANEDOUARDMANETOBIČAJNOLESENO VA-ROVALO OKNA,NAOKNICAKOVANECALI-BANKOVEC ZADESET ENOT12DEL LISTANEKDANJA VRHUNSKA ROMUNSKAORODNA TELOVADKA(SIMONA)SESTAVIL DAKRazpisane nagrade za nagradno križanko št. 19:1. nagrada: Vikend paket v Čatežu (2 nočitvi)2. nagrada: 7.000 SIT3. nagrada: 5.000 SITNagrajenci prejšnje križanke: Prejeli smo 46 pravilno rešenih kuponov nagradnekrižanke št. 18.Nagrade prejmejo:1. nagrada: Vikend paket v Čatežu (2 nočitvi): Bojan Las2. nagrada: 7.000 SIT: Martin Fakin3. nagrada: 5.000 SIT: Franc StradarIme in priimek:Naslov:Pošta in kraj:ISKANOGESLO:1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15K U P O NPravico do žrebanja imajo samo prejemniki GLASILA, ki so zaposleni v TET in upokojenciTET. Pri žrebanju se bo upošteval samo en izvod rešene križanke na posameznika.Rešitve oddajte v nabiralnik GLASILA do vključno petka, 12.08. 2005.junij 2005 39

40 junij 2005