12.07.2015 Views

junij 2005 1 - Termoelektrarna Trbovlje

junij 2005 1 - Termoelektrarna Trbovlje

junij 2005 1 - Termoelektrarna Trbovlje

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

gu slovenskih elektrarn, v katerega vasdržava nikoli ni hotela vključiti?Ne eno ne drugo. Zasavski holding jezamišljen kot velik gospodarski subjekt– ujema se tudi z idejo novega ministrao drugem energetskem stebru, ki bi povezal,kar je v Zasavju še ostalo ali kar še nipovezano v obstoječ holding, na primerTE-TOL ali ElesGen. S takšno organiziranostjobi omogočili vstop domačega alitujega kapitala v nova podjetja, v holdingupa bi usklajevali skupno strategijo ternabavno, prodajno in vzdrževalno politiko.Slovenija bi tako dobila dodatne količineelektrične energije (do 3000GWh),Zasavje in <strong>Trbovlje</strong> pa nov gospodarskizagon.Del Energetske doline je tudi elektrarnana premog in lesno maso, ki je v prvotnemprojektu ni oziroma je lesna masa predvidenaza uporabo v TOO. Kaj ta spremembapomeni za domači, zasavski premog?Projekt elektrarne na premog in lesnomaso smo zasnovali na nekdanji lokacijiTET 3, vendar razen te z njo nima skupnihtočk. Že v osnovi je četrtino cenejša,izkoristek je več kot 42%, uporabljalapa bi visoko kaloričen uvožen premog zmalo pepela. Enoto bi priključili na obstoječdimnik vzporedno s saniranim125MW blokom. Tako bi omogočili tudiizrabo domačih premogov, kakor je predvidenodo konca leta 2009. To je po mojemedina rešitev za energetsko oskrboSlovenije. Premog in lesna masa jo omogočata,zemeljski plin žal precej manj.Pa vendar se vam je pred časom kazalaugodna možnost tudi za poceni plinskoelektrarno. Kaj se je zgodilo z njo?Slovenija najbrž ne bo nikoli več dobilatako poceni elektrarne. V TET smo predlagalikonverzijo ruskega klirinškegadolga z njihovo energetsko opremo 230MW PPE, ki se po Siemensovi licenciizdeuje v St. Petersburgu. Projekt je bilpovsem realen, a smo na koncu naletelina problem količine in cene zemeljskegaplina. Pri današnjih cenah zemeljskegaplina v Sloveniji ni mogoče proizvesticenovno konkurenčne enote električneenergije. Končna cena megavatne ure iztakšne enote se namreč giblje okrog 50evrov. Zgolj ekonomsko gledano je to nekonkurenčenoziroma predrag proizvod.Prav zato, ker se zavedamo težav z energetskoodvisnostjo, smo v TET tudi iskalirešitve, ki temeljijo na uporabi različnihenergentov.In kako na te rešitve gleda nova vlada? Ježe padla kakšna odločitev?Minister Vizjak nas je že sprejel. Kerimajo tovrstne odločitve dolgoročne poslediceza vso državo, je logično, da jihni mogoče sprejeti čez noč. Žal pa čas ninaš zaveznik: če v Trbovljah ne bomo investiraliv nove proizvodne zmogljivostiz visokimi izkoristki, ki edini omogočajoekonomsko učinkovito pretvorbo energentav energijo, bo TET konec leta 2009v ekonomsko brezizhodnem položaju. S125MW blokom iz leta 1968, z dragimvzdrževanjem in slabim izkoristkom naprostem energetskem trgu ne bomo preživeli.Razžvepljevalna naprava bo sicerrešila problem SO 2, toda ekonomsko bonaš položaj poslabšala. Na letni ravnito pomeni višje stroške za okrog pet odstotkovsedanje cene električne energije.Če vemo, da traja investicijski cikel noveenergetske enote približno pet let, je leto<strong>2005</strong> za nas že mejno. Zasavska energetikanamreč ni nepremagljiv sistem.GRADNJA NAPRAVE ZA RAZ-ŽVEPLJEVANJE DIMNIH PLINOVProjekt NRDP prehaja v fazo, kjer za proizvodnjoelektrične energije uporabljamo dvaventilatorja vleka, ki sta bila dobavljena vsklopu naprave za razžvepljevanje dimnihplinov. Sicer pa so bili prevzemi pri proizvajalcihopreme v glavnem že opravljeni in sedelo nadaljuje z montažo strojno-tehnološkeopreme. Na gradbenem področju je glavninadel končana.Anton UrankarMed letošnjim remontom smo na NRDPmed ostalim opravili dela, ki jih medrednim obratovanjem TET ni mogočeizvesti. Glavna je bila zamenjava obehventilatorjev vleka in njuna vključitev vregulacijsko shemo kotla. Poleg tega jebila opravljena dograditev dimovodnihkanalov pred in za obema ventilatorjemater predelava dimovodnih kanalovza povratne hladne dimne pline. Za nemotenoobratovanje TET in nadaljnjeizvajanje del na NRDP smo vgradili dvopoložajnoloputo pred vstopom v toplotniizmenjevalnik in žaluzijsko loputo naizstopu iz njega. Poleg samih del na naštetihsklopih so bila izvedena obsežnatestiranja pravilnega delovanja vseh naštetihsklopov.Razlog zamenjave dveh ventilatorjev vlekaje zagotoviti ustrezen pretok dimnihplinov skozi napravo za razžvepljevanje.Pred vključitvijo termoelektrarne v energetskoomrežje so se uspešno opravilizagonski preizkusi ventilatorjev vleka vhladnem stanju. Med toplimi preizkusi,ki se lahko izvajajo le med obratovanjembloka, so se občasno pojavile povečanevibracije. Dobavitelj ventilatorjev skupaj4 <strong>junij</strong> <strong>2005</strong>

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!