date za člane sveta delavcev) in- nadzorno (pravica predlagati odpoklicneaktivnih ali drugače neprimernihčlanov sveta delavcev, ki so jih samipredlagali).Vsak sindikat ima torej načeloma na svetdelavcev v svojem podjetju toliko vpliva,kolikor je v resnici močan in kolikor si zato prizadeva. Če pa sindikati podjetij navedenihfunkcij v praksi ne uresničujejo(in številni jih, roko na srce, žal ne, karkažejo tudi nekatere raziskave), komu jeRadioamater Jože Kovačič.potemtakem mogoče naprtiti krivdo, čev posameznem podjetju svet delavcevsploh ni oblikovan, če v njem ni sindikalnihzaupnikov, ali če se tu in tam kakšenod njih potem tudi dejansko spridi v »rumenisindikat«?ZANJ NI MEJAFranc ŽgalinVem, naslov ne pove veliko. Lahko bipomenil marsikaj, toda v tem primerupomeni le nekoga – radioamaterja. Zanjresnično ni meja. V nekaj sekundah obidezemljo, se dotakne nekoga tisoče alidesettisoče kilometrov daleč in v istemhipu je že doma. Ne fizično – le njegovglas. In občutek je tak, kot da se ga resničnodotakne. To je neznaten opis občutenj,ki jih doživi radioamater, ko muuspe vzpostaviti novo zvezo. Zvezo z nekomna drugem koncu sveta, ki ga nikoline bo spoznal, nikoli videl njegovega obrazaali mu stisnil roke.In veliko takšnih občutkov dnevno doživitudi moj sogovornik – Jože Kovačič.Poznam ga že več kot trideset let. Človekne more prezreti njegove postave. Ko gabolje spozna, uvidi, da ne more prezretitudi njegovega značaja in duha. Pa vendarse ne morem znebiti občutka, da jekljub vsemu nekako prezrt. Morda zato,V podjetjih z dobrim sindikatom teh problemovobičajno ni, kajti sindikat in svetidelavcev vsestransko dobro in tesno sodelujejo,se med seboj podpirajo in skupajustvarjajo enoten in močan delavskiblok v razmerju do delodajalca po principihpartnerskega delovanja obeh vrstdelavskih predstavništev. Morebitna politika»dvigovanja rok« sindikatov nad svetidelavcev, ignoriranja njihovega obstoja indelovanja ali celo načrtnega izpodrivanjaz različnih področij, ki bi sicer po logikisodila v njihovo (ne v sindikalno) pristojnost,češ da so tako ali tako postali »odnekoga drugega«, pa zagotovo ne vodi vnič dobrega ne za ene ne za druge. Še najmanjpa za delavce, katerim naj bi obevrsti delavskih predstavništev služili.povzeto iz Industrijske demokracijeker je njegov glas kljub njegovi veličastnipostavi nekako tih. Glas morda, misel paje glasna, jasna in zgovorna.Ko sem zapuščal srednjo šolo, si ti šelepričel guliti srednješolske klopi. Spomnimpa se, da si se že takrat ukvarjal zradioamaterstvom. Kako se je vse skupajzačelo?Hm, bolj slučajno, bi lahko rekel. Ljudskatehnika Trbovelj se je odločila obnovitinekoč dejaven radioklub. In prostore sodobili ravno v naši šoli. Take priložnostipač ne spustiš iz rok, še posebej ne, čegre za stvari, ki te zanimajo. Sedeli smotam, prvi tečajniki na telegrafskem tečaju.Učil nas je policaj Ciril (takrat sevedaše v uniformi) in za tistimi zamreženimikletnimi okni smo izgledali kot kopicaprestopnikov. Pa kaj, prve zveze na postajiso odtehtale vse pikre pripombesošolcev…. Panama, Kongo, Brazilija,Japonska, Kalifornija…. sanje.Očitno ti ta hobi ogromno pomeni, da tolikočasa vztrajaš. Kaj je najprivlačnejše?Težko se odločim, kaj je ravno tisto »naj«.Vse skupaj! Občutek svobode, občutekpripadnosti in sprejemanja, občutek, dazmoreš nekaj, kar ni dostopno prav vsakomur.Poleg tega, da na leto vzpostavim prekotisoč zvez, sem seveda aktiven tudi v konstruiranjunovih naprav, računalnikov zadelo z radijskimi postajami, anten, skratkavse opreme, ki jo uporabljam.In zelo težko opišem občutke, ko delaš z28 <strong>junij</strong> <strong>2005</strong>
opremo, ki si jo sam skonstruiral in naredil…Včasih sem sodeloval tudi pri izobraževanjunovih članov. Da, mnogo tega se jenabralo v teh mojih letih amaterščine.Predvidevam, da ti radioamaterstvo vzameveliko časa, nenazadnje tudi denarja.Te domači pri tem razumejo, te podpirajo,te vzpodbujajo ali morda nasprotujejo?No ja, vedno je kakšna pripomba, vendarbolj ‘zaradi kontinuitete’, bi rekel, pravresnega nasprotovanja še nisem doživel.Niti takrat ne, ko sem na strehi domačehiše postavljal stolp in nanj ‘velikansko’anteno. Kup žic okoli hiše tudi ne pripomoreravno k estetiki okolice, ampakdomači nekako tolerirajo moj dolgoletnihobi. Več čudnih pogledov sem bildeležen od sosedov. Saj veste, vse od‘manj zelene solate’ do težav s spanjemin dejavnostmi v postelji, vse poskušajonaprtiti vplivu radijske postaje in mojihanten. Vpliv je tako mogočen, da so imelitežave tudi, ko sem bil na morju in dokazanonisem mogel oddajati. No ja, tudi tose je umirilo in sedaj imam svoj mir.To je hobi, ki od človeka zahteva nenehnoizobraževanje, izpopolnjevanje. Bi lahkoto znanje koristno uporabili tudi v tvojidelovni sredini?Verjetno, saj pri tem nenehnem izobraževanjune gre ravno za tisto, v kar setrenutno poglabljaš, ampak za način življenja,za sprejemanje izzivov in pripravljenostizpopolnjevati se neprestano inne kloniti pred navidezno še tako zahtevnimproblemom, za nenehno iskanje potiza reševanje problemov, ki si jih v bistvusam postavljaš. Z napredkom tehnike sevse bolj briše meja uporabe elektronikein računalnikov, vse več je avtomatike instvari, ki jih ne moreš reševati s kladivomin grobo silo tudi pri naši, nekoliko zastareliopremi.Vem, da se lahko takšno znanje uspešnounovči na ladjah – vsaj nekoč je bilo tako.Si kdaj razmišljal o tem, da bi postal ladijskitelegrafist?Mladostne sanje! Prva stvar, ko sem imeldiplomo tehnika v žepu in seveda že davnoopravljen izpit za telegrafista, je biltelefonski pogovor s Splošno plovbo Piran.Uredil sem si vse potrebno, samo nazdravniški pregled sem še čakal. Potempa sta me oče in mati vzela ‘v obdelavo’in me prepričala, da bo bolje zame, če sevpišem na Elektro fakulteto. Nikoli nebom vedel, ali bi mi bilo boljše in lepšeali morda slabše. Mogoče je celo boljšetako ali pa je to samo tolažba…. lisičinokislo grozdje.Radioamaterji neštetokrat sodelujejo vrazličnih akcijah, npr. pomoč v naravnihnesrečah, iskanje pogrešanih oseb ali določenihživljenjsko potrebnih stvari,… Sikdaj tudi ti sodeloval v takšnih akcijah?Velikokrat. Seveda pomagaš, posreduješkak klic, poiščeš kak telefon in kličeš, dostavišiskano blago in podobno. Na hitrose spomnim vsaj dveh takih primerov.Enkrat je šlo za ponesrečenca v gorah,drugič je bil to osamljen radioamater,voznik, ki je ponoči pobral štoparja, ki jedobil epileptični napad pri 100km na uro.No ja, oboje se je končalo še kar srečno.Je pa to, vsaj zame, taka stvar, ki jo pačnarediš in ne obešaš na veliki zvon.Veliko je še stvari, ki bi jih Jože lahkoobesil na veliki zvon. Na primer to, da jeza konstruktorstvo dosegel najvišjo »klaso«.To lahko doseže samo nekdo, ki samizdela postajo moči 5 mW in frekvence10 GHz. Ali pa, da je skupaj z dobrimkolegom dr. Matjažem Vidmarjem postavilradijsko-računalniško vozlišče naMrzlici. Pa še in še bi lahko obešal nazvon, toda Jože je skromen, saj ve, da vživljenju ne štejejo besede, ampak dejanjain teh je bilo pri njem dovolj.Za opravljanje dela strojnika TAG so potrebnedolgoletne delovne izkušnje, odlično poznavanjenaprav, natančnost in zanesljivost,sposobnost hitrega reagiranja in ukrepanja.V članku bi vam rad na kratko predstavildelovno mesto turbinskega strojnika bloka4 v okviru tehničnega sektorja Termoelektrarne<strong>Trbovlje</strong>.Navedeno delovno mesto zahteva zelodobro poznavanje tehnološkega procesabloka 4, kolektivno delo, sposobnostpravilnega in pravočasnega ukrepanja vkritičnih situacijah, sposobnost komuniciranjaz zunanjimi institucijami in naDELOVNO MESTO - STROJNIKTURBOAGREGATAAleš Žagarkoncu tudi pravilen odnos do sodelavcev.Čeprav delo poteka v izmenah in je natrenutke tudi zelo stresno, ga z veseljemopravljam ob pomoči ostalih sodelavcevna izmeni.V termoelektrarni se pretvarja kemičnaenergija goriva (premoga) v toploto, ta vmehanično energijo (parna turbina), mehaničnapa v električno (generator). Prigorenju goriva (premoga) se segreva vodain pretvarja v paro. Para s svojo energijopoganja parno turbino, ta pa generator,ki proizvaja električno energijo.IN KAJ JE NALOGA TURBINSKEGA STROJNIKA?Predvsem ta, da spravi turbino v pogon,jo med obratovanjem nadzira in ustreznoukrepa v kritičnih situacijah .Splošni opis turbineTurbina TK-120 je triokrovna, kondenzacijska,enakotlačna z vmesnim pregrevanjemin 6-stopenjskim regenerativnimsistemom, ki ga napajajo nereguliraniodjemi na njej. Z generatorjem je vezananeposredno s togo sklopko.Turbina sestoji iz treh delov:· visokotlačni del (VT)<strong>junij</strong> <strong>2005</strong> 29