junij 2005 1 - Termoelektrarna Trbovlje

date za člane sveta delavcev) in- nadzorno (pravica predlagati odpoklicneaktivnih ali drugače neprimernihčlanov sveta delavcev, ki so jih samipredlagali).Vsak sindikat ima torej načeloma na svetdelavcev v svojem podjetju toliko vpliva,kolikor je v resnici močan in kolikor si zato prizadeva. Če pa sindikati podjetij navedenihfunkcij v praksi ne uresničujejo(in številni jih, roko na srce, žal ne, karkažejo tudi nekatere raziskave), komu jeRadioamater Jože Kovačič.potemtakem mogoče naprtiti krivdo, čev posameznem podjetju svet delavcevsploh ni oblikovan, če v njem ni sindikalnihzaupnikov, ali če se tu in tam kakšenod njih potem tudi dejansko spridi v »rumenisindikat«?ZANJ NI MEJAFranc ŽgalinVem, naslov ne pove veliko. Lahko bipomenil marsikaj, toda v tem primerupomeni le nekoga – radioamaterja. Zanjresnično ni meja. V nekaj sekundah obidezemljo, se dotakne nekoga tisoče alidesettisoče kilometrov daleč in v istemhipu je že doma. Ne fizično – le njegovglas. In občutek je tak, kot da se ga resničnodotakne. To je neznaten opis občutenj,ki jih doživi radioamater, ko muuspe vzpostaviti novo zvezo. Zvezo z nekomna drugem koncu sveta, ki ga nikoline bo spoznal, nikoli videl njegovega obrazaali mu stisnil roke.In veliko takšnih občutkov dnevno doživitudi moj sogovornik – Jože Kovačič.Poznam ga že več kot trideset let. Človekne more prezreti njegove postave. Ko gabolje spozna, uvidi, da ne more prezretitudi njegovega značaja in duha. Pa vendarse ne morem znebiti občutka, da jekljub vsemu nekako prezrt. Morda zato,V podjetjih z dobrim sindikatom teh problemovobičajno ni, kajti sindikat in svetidelavcev vsestransko dobro in tesno sodelujejo,se med seboj podpirajo in skupajustvarjajo enoten in močan delavskiblok v razmerju do delodajalca po principihpartnerskega delovanja obeh vrstdelavskih predstavništev. Morebitna politika»dvigovanja rok« sindikatov nad svetidelavcev, ignoriranja njihovega obstoja indelovanja ali celo načrtnega izpodrivanjaz različnih področij, ki bi sicer po logikisodila v njihovo (ne v sindikalno) pristojnost,češ da so tako ali tako postali »odnekoga drugega«, pa zagotovo ne vodi vnič dobrega ne za ene ne za druge. Še najmanjpa za delavce, katerim naj bi obevrsti delavskih predstavništev služili.povzeto iz Industrijske demokracijeker je njegov glas kljub njegovi veličastnipostavi nekako tih. Glas morda, misel paje glasna, jasna in zgovorna.Ko sem zapuščal srednjo šolo, si ti šelepričel guliti srednješolske klopi. Spomnimpa se, da si se že takrat ukvarjal zradioamaterstvom. Kako se je vse skupajzačelo?Hm, bolj slučajno, bi lahko rekel. Ljudskatehnika Trbovelj se je odločila obnovitinekoč dejaven radioklub. In prostore sodobili ravno v naši šoli. Take priložnostipač ne spustiš iz rok, še posebej ne, čegre za stvari, ki te zanimajo. Sedeli smotam, prvi tečajniki na telegrafskem tečaju.Učil nas je policaj Ciril (takrat sevedaše v uniformi) in za tistimi zamreženimikletnimi okni smo izgledali kot kopicaprestopnikov. Pa kaj, prve zveze na postajiso odtehtale vse pikre pripombesošolcev…. Panama, Kongo, Brazilija,Japonska, Kalifornija…. sanje.Očitno ti ta hobi ogromno pomeni, da tolikočasa vztrajaš. Kaj je najprivlačnejše?Težko se odločim, kaj je ravno tisto »naj«.Vse skupaj! Občutek svobode, občutekpripadnosti in sprejemanja, občutek, dazmoreš nekaj, kar ni dostopno prav vsakomur.Poleg tega, da na leto vzpostavim prekotisoč zvez, sem seveda aktiven tudi v konstruiranjunovih naprav, računalnikov zadelo z radijskimi postajami, anten, skratkavse opreme, ki jo uporabljam.In zelo težko opišem občutke, ko delaš z28 junij 2005