VeÄ kot sto let pridobivanja elektrike UspeÅ¡na prodaja v letu 2007 ...

Marec 2008, številka 30 

Več kot sto let pridobivanja 

elektrike 

Uspešna prodaja v letu 2007 

Zanesljivo devetintrideseto leto

UVODNIK 

Pisalo se je leto 1968. 

V Trbovljah so po skoraj po dve letnem podaljšanju gradnje TET II v 

petek, 13. septembra prvič sinhronizirali novo zgrajeni blok. 

Slavnostni govornik na otvoritvi novozgrajene elektrarne, ki je bila v 

nedeljo, 24. novembra istega leta, je bil podpredsednik Zveznega 

izvršnega sveta Kiro Gligorov. Verjetno v počastitev praznika, 29. novembra, 

Dneva republike takratne SFRJ. 

In od takrat mineva 40. let. 

Bloku je bil prigrajen 360 m visok dimnik in čistilna naprava za čiščenje 

dimnih plinov. Seveda brez rednega tekočega in investicijskega 

vzdrževanja v tem času ne bi bilo mogoče zagotavljati varnega in 

zanesljivega obratovanja elektrarne. 

Kakor koli že, leto 2008 je jubilejno leto v poslovanju trboveljske elektrarne. 

Zato bomo temu jubileju namenili tudi vsebino dela našega 

glasila. Temu primerno je prenovljena tudi podoba našega glasila. 

Z grenkim priokusom pa ugotovimo, da so se v elektrarni menjala vodstva 

in sodelavci, ki kljub ambiciozno postavljenim ciljem niso uspeli 

uresničiti želje po izgradnji novega energetskega objekta. 

Morda bo jubilejno leto tisto, ki bo energetski dolini v Trbovljah namenilo 

odločitev o gradnji novega elektrarne. 

Želimo in upamo. 

Za sedaj pa vam želimo prijetno prebiranje strani, ki bodo obudile 

štirideset let življenja in dela v TET. 

Nekateri bralci se začetkov le-tega sami še dobro spominjate, drugi pa 

takrat še niste bili niti rojeni. 

Še vedno je aktivni sodelavec TET, ki je bil tu zaposlen že v času začetka 

njenega obratovanja, gospod Milan Renko. Upamo, da bo svoje spomine 

na leto 1968 delil z nami v naslednji številki Utrinkov. 

Nadaljevanje uspešnega poslovanja tudi v letu 2008 bo opravičilo naše 

želje. 

Utrinki so glasilo Termoelektrarne Trbovlje, Ob železnici 

27, 1420 Trbovlje, telefon (03)565-12-00, faks 

(03)565-12-32, e-mail: glasilo@tet.si, http://www.tet.si, ki 

ga izdaja uredniški odbor: glavna urednica Bojana Pirkovič 

Zajc, odgovorna urednica Mojca Turnšek, tehnični urednik 

Matjaž Paušer, člani uredniškega odbora: Vlado Štendler, 

Mihael Vengust in Franc Žgalin, sodeloval Borut Marolt. 

Priprava in izvedba:Multima d.o.o. Prispevkov in slikovnega 

gradiva ne vračamo. Naklada: 600 izvodov. 

VSEBINA 

Uvodnik • 2 

Več kot sto let pridobivanja elektrike • 3 

Naši načrti za leto 2008 • 7 

Uspešna prodaja v letu 2007 • 10 

Zanesljivo devetintrideseto leto • 12 

Okolju prijazni • 14 

Pot do čiste energije • 15 

Pomožni parni kotel zamenjan • 16 

Previdno z e-pošto • 17 

Energenti • 19 

Služba ARM • 20 

Izzivi s področja 

varnosti in zdravja pri delu • 20 

Skromen, a v duši bogat • 22 

PIGD TET pod novo taktirko • 24 

Sindikat aktiven • 25 

Kegljanje v TET • 27 

Globoko pod zemljo • 28 

Zanos na deponiji premoga • 29 

Zlata vrtnica 2007 • 30 

Razpis letovanja za sezono 2008 • 31 

Nagradna križanka • 32 

Kadrovske novice • 34 

2 • marec 2008

Več kot sto let pridobivanja 

elektrike 

Roman Rozina 

V nekaj naslednjih številkah bomo objavljali članke o zgodovini Termoelektrarne 

Trbovlje in spreminjanju premoga v električno energijo, ki ima pri nas že več kot 

stoletno tradicijo. Načrtovan izid monografije in članki v Utrinkih bodo le ena 

izmed obeležb 40-letnice delovanja 125-megavatnega bloka. 

V začetnem nadaljevanju je na bralnem listu hiter sprehod od prvih začetkov do 

šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko so se odločili za gradnjo še vedno delujočega 

bloka. 

Tudi elektrika je zrasla iz 

premoga 

Tehnična uporaba električne energije 

se je na slovenskem začela v začetku 

osemdesetih let devetnajstega stoletja. V 

tej najzgodnejši dobi elektrifikacije sta 

bili zgrajeni dve termoelektrarni in pet 

hidroelektrarn, katerih moč je znašala 

trideset kilovatov. Naslednji mejnik je 

bila leta 1897 zgrajena termoelektrarna 

na Fužinah, ki je prva proizvajala izmenični 

tok, s katerim je oskrbovala vevško 

papirnico. 

V Zasavju sta bili elektrifikacija in 

proizvodnja električne energije povezani 

s premogovništvom in odvisni od 

njega. Trboveljska premogokopna družba 

je leta 1904 v Trbovljah in Zagorju 

marec 2008 • 3

Fototeka Zasavskega muzeja Trbovlje 

bila cementarna: leta 1923, ko so zadnjič 

za dolga leta obratovali na vso moč, so v 

rudniških centralah proizvedli 19,5 milijona 

kilovatnih ur, porabili pa so jo za 

poldrug milijon kilovatnih ur več. 

Med letoma 1924 in 1939 je delo na 

trboveljski elektrarni večinoma počivalo. 

Ker je imela ob koncu prve svetovne 

vojne zgrajena velika hidroelektrarna 

Fala premalo odjemnikov, je gradila daljnovode 

na vse strani, tudi do Zasavja. 

Trboveljska premogokopna družba je z 

njimi podpisala petnajstletno pogodbo, 

po kateri si je zagotovila poceni električno 

energijo, saj je zanjo plačevala manj 

kot je bila lastna cena njihove termoelektrarne. 

V tem obdobju je elektrarna 

delala le, če v Fali zaradi nizkega vodostaja 

ali večje okvare agregatov niso mogli 

oskrbovati vseh svojih kupcev. 

začela graditi električni centrali, ki sta že 

naslednje leto proizvajali pogonski tok 

za rudniške električne naprave. 

V Trbovljah so kalorično centralo 

pozidali ob Trboveljščici, med centralno 

rudniško delavnico in staro steklarno, 

kjer je bilo takrat lesno skladišče. Mogočen 

objekt, saj je kotlovnica merila 

65 x 17 metrov, nekaj manjša strojnica 

pa je merila slabih 36 x 11 metrov, je 

označeval 50-metrski dimnik, ki je po 

povečanju elektrarne leta 1911 dobil še 

dvojnika. Skupaj je bilo v njej nameščenih 

osem parnih kotlov, dva parna stroja, 

ki sta zmogla vsak 600 konjskih moči 

in generatorja s 500 kilovolt-amperi. 

Izbrano mesto, saj potok ni zagotavljal 

dovolj vode, in zmogljivosti elektrarne, 

ki so jih kmalu podvojili, pričajo, 

da so v družbi podcenili rast potreb po 

električni energiji. Zato so že čez nekaj 

let razmišljali o zmogljivejši elektrarni in 

jo leta 1913 tudi začeli graditi. Tokrat so 

jo locirali ob Savi, ob novozgrajeni separaciji 

premoga, kjer je bila edina težava 

prostorska utesnjenost. 

Selitev v savsko sotesko 

Novozgrajeno elektrarno so odprli 

že v vojnem času, marca 1915, pomenila 

pa je novost v slovenskem prostoru, saj 

so batne parne stroje zamenjale turbine. 

Prva parna turbina se je ponašala z 

zmogljivostjo 4.400 konjskih moči, leto 

kasneje pa je začela obratovati še druga 

z enkrat večjo zmogljivostjo. Turbogeneratorja 

sta imela moč 3.750 oziroma 

7.500 kilovolt-amperov. 

Elektrarno sta sestavljala kotlovnica, 

ki je v dolžino merila skoraj 50 metrov, 

njena širina pa je bila med 15 in 18 metri, 

ter strojnica kvadratnega tlorisa z 

okrog 18 metrov dolgimi stranicami. 

Zgradili so še vodni zbiralnik, 400-metrsko 

ozkotirno železnico do separacije, 

deponijo, pa tudi razvejano električno 

omrežje, ki je segalo do Zagorja in Hrastnika. 

Dnevno so v električno energijo 

spremenili 135 ton premoga. Zmogljivosti 

elektrarne so bile dokaj natančno 

usklajene s potrebami rudnikov in njihovih 

industrijskih obratov, kakršna je 

Elektrarno zidajo – kakor nam poročajo iz Trbovelj – na Vodah pred 

staro glažuto. Preskrbovala bo z elektriko tudi Hrastnik in Zagorje. 

Želeti je, da jo napeljejo tudi v Trbovlje. Te bodo potem res moderne. 

Slovenec, 22.12.1904 

Danes v noči od srede na četrtek 

je bil izvršen na rudniško 

električno centralo dinamitni 

atentat, ki je k sreči ostal brez 

večjih posledic. Na poslopju 

so bile razbite vse šipe, streha 

razdejana in poškodovan en 

kotel, eksplozija je povzročila 

tudi še mnogo druge škode. 

Težko ranjen je bil paznik 

Stepišnik, drugih človeških 

žrtev ni bilo. 

Slovenski narod, 31.8.1923 

Elektrarna vstopi v javno 

omrežje 

V tridesetih letih prejšnjega stoletja 

so imeli v Trboveljski premogokopni 

družbi veliko razlogov, da so začeli ponovno 

razmišljati o svoji elektrarni. Veljavnost 

pogodbe, po kateri so se zelo 

ugodno oskrbovali z električno energijo, 

je stopila v drugo polovico. Zatem zahteve 

Zagreba in drugih nižje ob Savi ležečih 

mest, da naj prenehajo s prekomernim 

onesnaževanjem reke, saj so vanjo iz 

separacije dnevno odtekale velike količine 

drobnih vrst premoga, ki bi jih lahko 

kurili v sodobnejših kotlih. Med pomembnimi 

razlogi pa je bil tudi pritisk 

4 • marec 2008

anovinske uprave in njenega podjetja 

Kranjske deželne elektrarne, ki je skrbelo 

za elektrifikacijo dežele, pri čemer mu 

je zaradi malo proizvodnih zmogljivosti 

primanjkovalo elektrike. 

Tako so leta 1933 pripravili program 

modernizacije trboveljske elektrarne, 

kjer so ob tehničnih rešitvah za obstoječe 

postrojenje pretresli tudi možnosti 

postavitve naprave za pridobivanje kuriva 

iz premogove gošče in njegovo uporabo 

v elektrarniških kotlih. Glavna dela 

so potekala med letoma 1937 in 1939. 

Ker v ozki soteski ni bilo dovolj zazidljivega 

prostora, so namesto najstarejših 

naprav, ki so zmogle le tri tisoč kilovatov, 

postavili sodobnejše postrojenje s štirikrat 

večjo močjo. V za tiste čase izredno 

sodobnem in zmogljivem kotlu Borsig, 

največjem v takratni Jugoslaviji, so vsako 

uro skurili 24 ton premoga, s čimer 

so v paro spremenili 60 ton vode. Čudo 

takratne tehnike pa se ni najbolje obneslo 

– krivda je bila v dogovoru s proizvajalcem, 

da v izogib večji rekonstrukciji 

kotlovnice zniža običajno višino kotla. 

Zaradi prenizkega kurišča izgorevanje v 

njem ni bilo popolno, tako da so uspeli 

izkoristiti le dve tretjini njegove zmogljivosti, 

hkrati pa je prihajalo do velikega 

zapraševanja in onesnaževanja okolja 

vzdolž Save in v višjih naseljih, kar je 

kmalu sprožilo prve odškodninske zahteve 

okoliških kmetov. 

Precejšnje težave so imeli tudi z zgoščevalnikom, 

sistemom usedalnih bazenov 

za pridobivanje drobnih vrst premoga 

iz separacijskih odplak. Zapleten 

sistem s cevovodi, črpalkami in rezervoarji 

je povezoval separacijo in mline pred 

samimi kotli, njegovim načrtovalcem pa 

je spodrsnilo na temeljnem principu, saj 

so hoteli vodo iz gošče iztiskati. Stvari 

se niso izšle, zato so bili prisiljeni kuriti 

predvsem prodajne vrste premoga, 

dokler niso naredili križa čez celoten 

sistem in pri separaciji uredili preproste 

usedalnike. 

Konec leta 1939 so naložbo zaokrožili 

z gradnjo 19-kilometrskega daljnovoda, 

ki je omogočal prenos elektrike z 

napetostjo 60 tisoč voltov do Podloga v 

Savinjski dolini, kjer so se priključili na 

omrežje Kranjskih deželnih elektrarn. 

O pomembnosti tega dogodka priča 

dejstvo, da se je slovesnosti v elektrarni 

udeležil tudi ban dravske banovine 

Marko Natlačen. Govorniki so poudarjali, 

da je s tem zaključena prva faza 

elektrifikacije Slovenije in da se začenja 

nova doba, ko bodo Kranjske deželne 

elektrarne s pomočjo velikih zasebnih 

elektrarn razpolagale z dovolj elektrike 

za vsakršen razcvet države. 

Termoelektrarna Trbovlje se je tako 

iz industrijske elektrarne, ki je proizvajala 

električno energijo zgolj za svoje 

potrebe, prelevila v pomemben del javnega 

sistema. Leta 1940 je postala tudi 

samostojen obrat v okviru Rudnika 

Trbovlje, pred tem je bila namreč le del 

elektro-strojnega obrata. Njeno moštvo 

se je tega leta iz nekaj deset ljudi povečalo 

na 160 zaposlenih, proizvedli pa so 

že 57 milijonov kilovatnih ur električne 

energije. 

Seveda pa je ta parni kotel, 

ki ga kurijo s premogovnim 

prahom, nekaj prav posebnega. 

Pod kotlom si navadno mislimo 

veliko posodo, pod katero 

kurimo. Ta je seveda drugačen. 

V velikem, sobi podobnem 

prostoru, ki je pravo ognjišče, 

se vije cev pri cevi. Vsega 

skupaj je v njem zloženih z 

majhnimi razmaki nad 12.000 

metrov cevi. Ta parni kotel je 

s turbogeneratorjem največji 

agregat v državi, vendar 

je zanimivo, da parni kotel 

upravlja en sam mož, ki si niti 

rok ne umaže. Ima namreč 

opravka samo z aparaturami 

in merilnimi instrumenti in 

nobenega drugega težjega 

dela. Vse drugo delo se opravi 

avtomatično. 

Slovenec, 21.11.1939 

Fototeka Zasavskega muzeja Trbovlje 

marec 2008 • 5

Vojno in povojno nadaljevanje 

Razvojnih vlaganj ni pretirano zmotila 

niti druga svetovna vojna, ko so 

Nemci zaplenili vse energetske vire in 

naprave na okupiranem ozemlju ter jih 

združili pod upravo Energie Versorgung 

Südsteiermark s sedežem v Gradcu, saj 

so zaradi velikih potreb po elektriki obstoječe 

načrte le nekoliko preoblikovali. 

Leta 1943 so vgradili še drug velik kotel, 

ki je vsako uro zmogel upariti kar sto ton 

vode ter 24-megavatni turbogenerator. 

Oba kotla so opremili z elektrofiltri za 

čiščenje dimnih plinov in zgradili 110 

metrov visok dimnik. 

Kmalu po osvoboditvi se je termoelektrarna 

prvič izločila iz rudniškega 

kombinata in pristala v okrilju Državnih 

elektrarn Slovenije, kamor je Narodna 

vlada Slovenije združila vse z elektriko 

povezane obrate in podjetja, od proizvajalcev 

električne energije do upravljavcev 

električnih naprav. Prva povojna leta 

so minila predvsem v krpanju v veliki 

meri porušenega sistema in prenavljanju 

obrabljenih in odsluženih naprav, pri 

čemer so prevladovali manjši gradbeni 

posegi in improvizirana popravila opreme 

v lastni režiji. V petdesetih letih pa so 

začeli uresničevati še zadnji del velikopoteznega 

predvojnega načrta, vgradnjo 

tretjega velikega kotla s pripadajočim 

turbogeneratorjem. V začetku leta 1956 

je bila naložba končana, dvema kotloma 

Borsig se je pridružil še Pauker, katerega 

zmogljivost je bila 125 ton pare na uro. 

Zmogljivost elektrarne se je povečala na 

56,5 megavata. Tega leta so proizvedli 

že blizu 230 milijonov kilovatnih ur, v 

za preskrbo najbolj kritičnem zimskem 

času pa je njihova proizvodnja že presegala 

količine električne energije iz sistema 

dravskih elektrarn. 

Neljuba posledica vse večje proizvodnje 

so bili porazni vplivi na okolje. 

Zapraševanje okolice je bilo vse hujše, 

ukrepi, ki so se jih lotevali, pa niso 

prinesli učinkov. V šestdesetih letih je 

občasno že prišlo tudi do javnih kritik, 

okoliškim kmetom pa so ponovno začeli 

izplačevati odškodnine. Le nekoliko 

manjši problem je bilo onesnaževanje 

Save s pepelom, saj so ga v reko letno 

odplavili nekaj deset tisoč ton. Tudi zato 

so konec petdesetih let zgradili tovarno 

zidne opeke, katerih glavna sestavina naj 

bi bil prav elektrofiltrski pepel. Zaradi 

premalo prostora, izključne navezanosti 

na železniški promet in tudi težav 

s kakovostjo pepela, ni nikoli dosegla 

načrtovane proizvodnje, kljub temu pa 

so zaposleni v dvanajstih letih delovanja 

izdelali okrog 85 milijonov zidakov in 

tako pomagali gasiti takratno pomanjkanje 

gradbenega materiala. 

Letošnji 15. marec bo ostal delovnemu kolektivu trboveljske 

termoelektrarne, ki že 41. leto obratuje v soteski umazane Save, še 

dolgo v spominu. Tega dne je namreč začel teči nov turboagregat, ki bo 

odslej dajal naši industriji in široki potrošnji 20.000 kW nove električne 

energije. To ni bil samo pomemben praznik za podjetje in trboveljsko 

dolino, ampak za vso našo skupnost. Industrija in njeni stroji so dobili 

novo kri. Zmaga je popolna in številni, ki so lani započeli veliko delo, 

so se oddahnili. Težka, toda zmagovita pot je za njimi. 

Zasavski tednik, 24.3.1956 

6 • marec 2008

Nataša Lipovšek 

Naši načrti za leto 

2008 

Poslovni načrt za leto 2008 je za 

družbo pomemben dokument, saj nam 

daje smernice za operativno delovanje 

v tem letu. Vsa odstopanja od načrtov 

bomo vsake tri mesece s kvartalnimi poročili 

morali razložiti nadzornemu svetu 

naše družbe. Da pa je poslovni načrt le 

okvir poslovanja najbolje kaže dejstvo, 

da smo že en dan po končni potrditvi 

tega dokumenta s HSE dobili predlog 

za spremembo termina letnega remonta. 

Kot kaže po dosedanjih pogovorih, bo 

remont v TET letos potekal v času od 1. 

do 25. maja in ne v septembru in oktobru, 

kot je bilo sprva planirano. 

V nadaljevanju bi vam rada predstavila 

nekaj pomembnejših ciljev, ki smo si 

jih zastavili za leto 2008. 

Menimo, da bodo za TET v letu 

2008 ključni naslednji dogodki: 

Poslovni načrt Termoelektrarne Trbovlje za leto 

2008 je bil potrjen na seji Nadzornega sveta TET dne 

12.2.2008. Pot do končne potrditve je bila tokrat bolj 

zapletena kot v preteklih letih, saj smo morali naše 

načrte pred dokončnim potrjevanjem na nadzornem 

svetu družbe uskladiti z vsemi pristojnimi službami 

HSE. To nam je uspelo po približno treh mesecih dela 

in ob dobrem sodelovanju vseh odgovornih iz različnih 

služb in sektorjev TET. 

○○ Družba bo v prihajajočem letu pričela 

z izgradnjo pretovorne postaje 

za premog; 

○○ V času od 1.05.2008 do 25.05.2008 

bomo izvedli redni letni remont 

bloka 125 MW; 

○○ Dokončno bomo poplačali dolgoročna 

kredita, za katera je dala poroštvo 

Republika Slovenija; 

○○ V mesecu septembru bomo praznovali 

40. obletnico obratovanja 125 

MW bloka; 

○○ Pripravili bomo Strateški poslovni 

načrt za obdobje 2009-2015. 

Zastavili smo si cilje na vseh področjih 

dela. Najpomembnejši so naslednji: 

S PODROČJA PROIZVODNJE 

○○ Izpolnjevanje letnega plana proizvodnje 

po količini in kvaliteti: 

• Količina: planirana proizvodnja 

630 GWh; 

• Kvaliteta: izpolnjevanje pogodbenih 

kriterijev za obratovanje v 

sekundarni regulaciji; 

○○ Obratovanje s čim manjšim obremenjevanjem 

okolja, 

○○ Uporaba ekološko bolj prijaznih vrst 

premoga in lesne biomase, 

○○ Čim večja oddaja odpadnih produk- 

marec 2008 • 7

Št. INVESTICIJA 

Leto Leto zaključka 

Celotna Že vložena 

Viri sredstev v letu 2008 

začetka 

investicijska sredstva Amortizacija Druga 

Krediti Sovlaga- 

Sredstva Skupaj 

vrednost 

lastna tuji domači nja proračuna 

1. NOVOGRADNJE 8.521.377 2.842.368 3.861.375 0 0 0 0 0 3.861.375 

1.1. Pretovorna postaja za premog in 2007 2009 5.694.300 120.700 3.126.300 3.126.300 

lesno biomaso 

1.2. Ekologija 2006 2009 2.827.077 1.360.834 735.075 0 0 0 0 0 735.075 

1.2.1. Deponija odpadkov sever 2006 2009 1.228.804 1.143.634 85.170 85.170 

1.2.2. Deponija odpadkov jug 2006 2009 1.109.623 166.200 465.105 465.105 

1.2.3. Končna sanacija deponije odpadkov 2007 2009 318.650 51.000 14.800 14.800 

1.2.4. Antikoroz. zaščita glavnih skladiščnih 2008 2008 50.000 50.000 50.000 

rezervoar. 2x 10.000m3 

1.2.5. Sistem kanalizacije na platoju bloka 125 2008 2008 120.000 120.000 120.000 

MW asfalt, min. čistilna 

2. VLAGANJE V ZANESLJIVOST PROIZ. 2.605.000 0 809.725 1.795.275 0 0 0 0 2.605.000 

2.1. Zamenjava gume Trans. Traka 51- 2008 2008 125.000 125.000 125.000 

Jokohama 

2.2. Povečanje moči TAG, retrofit NT dela 2008 2008 2.000.000 204.725 1.795.275 2.000.000 

2.3. Zamenjava el. zaščit bloka 125 MW 2008 2008 250.000 250.000 250.000 

2.4. Deponija Lakonca, sanacija temeljnih 2008 2008 80.000 80.000 80.000 

tal KRB proge 

2.5. Stroji in orodja strojna služba 2008 2008 15.000 15.000 15.000 

2.6. Stroji in orodja elektro služba 2008 2008 15.000 15.000 15.000 

2.7. Naprava za merjenje porazdelitve prahu 2008 2008 120.000 120.000 120.000 

3. CENTRI VODENJA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

4. ZAŠČITNI SISTEMI 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

5. REKONSTRUKCIJE 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

6. ŠTUDIJE, INV. IN PROJEKTNE DOKU- 

0 0 0 0 0 0 0 0 0 

MENTACIJE 

7. SEIZMIČNI MONITORING 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

8. ŠTEVČNI SISTEM 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

9. DROBNE INVESTICIJE 250.000 0 250.000 0 0 0 0 0 250.000 

1. Drobne investicije 2008 2008 250.000 250.000 250.000 

10. POSLOVNO INF. SISTEM 146.500 0 146.500 0 0 0 0 0 146.500 

1 Računalniška oprema 2008 2008 146.500 146.500 

11. OSTALO 0 0 0 0 0 0 0 0 0 

SKUPAJ DRUŽBA 11.522.877 2.842.368 5.067.600 1.795.275 0 0 0 0 6.862.875 

Tabela - načrt investicij za leto 2008 

○○ 

○○ 

○○ 

○○ 

tov, ki nastajajo pri proizvodnji, drugim 

uporabnikom, 

• Planirana količina nastalih odpadnih 

produktov: žlindra 49.923 t, 

pepel 116.487 t, sadra 42.605 t 

• Planirana količina oddanih odpadnih 

produktov: pepel 68.000 t, 

sadra 27.000 t 

Uvajanje avtomatizacije in daljinskega 

nadzora določenih naprav, s 

tem se zmanjšuje število potrebnih 

delavcev za nadzor proizvodnje, 

Izboljšave procesa proizvodnje in 

dvig izkoristka bloka. 

S KADROVSKEGA PODROČJA 

V letu 2008 bomo število zaposlenih 

zmanjšali na 216 v skladu s planom 

zaposlovanja. 

Planiramo 3 – 4 štipendiste, skupni 

8 • marec 2008

○○ 

znesek štipendij je načrtovan v višini 

10.000 EUR. 

Za izobraževanje in usposabljanje 

planiramo v letu 2008 580 EUR na 

zaposlenega. 

S FINANČNEGA PODROČJA 

○○ Pozitivni finančni tok poslovanja; 

○○ Tekoče izpolnjevanje vseh finančnih 

obveznosti: plačilna sposobnost; 

○○ Zadolžitev v postavljenih okvirih 

(kratkoročni krediti do 8 mio EUR) 

in po tržnih cenah; 

○○ Z viški denarnih sredstev dosegati 

največje možne koristi; 

○○ Nadaljevati trend zniževanja kratkoročne 

zadolžitve v povezavi s financiranjem 

tekočega poslovanja; 

○○ Uvedba najboljše prakse pri nabavnih 

postopkih za doseganje konkurenčnih 

cen pri dobaviteljih in pri 

gospodarjenju s sredstvi; 

○○ Relativno zniževanje stroškov financiranja; 

○○ Uporaba lastnih sredstev (zaposleni, 

oprema, finančna sredstva) v največji 

možni meri; 

S PODROČJA INVESTICIJ 

V letu 2008 načrtujemo za 6,8 mio 

EUR novih investicij. Poleg tega v realizacijo 

v letu 2008 prenašamo še za 0,5 

mio investicij, ki smo jih pričeli, a ne 

dokončali v letu 2007, torej so skupna 

investicijska vlaganja načrtovana v višini 

7,3 mio EUR. Najpomembnejši načrtovani 

investiciji za letošnje leto sta dve: 

○○ Pretovorna postaja za premog v vrednosti 

3,1 mio EUR, 

○○ Retrofit NT turbine v vrednosti 2 

mio EUR. 

Žal že danes vemo, da investicije v 

retrofit NT ne bo možno izvesti (zaradi 

prekratkih rokov za izvajalce), zato razmišljamo, 

da bi namesto tega del sredstev 

že v letošnjem letu namenili obnovi 

statorja generatorja, dokončali pa jo 

bomo v letu 2009. 

Bolj podrobno so letošnje predvidene 

investicije predstavljene v tabeli 

»Načrt investicij za leto 2008«. 

In kakšen končni rezultat načrtujemo, 

če bomo realizirali vse zastavljene 

cilje in naloge Načrtovano je poslovanje 

s 'pozitivno nulo', oziroma v višini 

62.677 EUR, ta rezultat pa je sestavljen 

iz naslednjih pomembnih postavk prihodkov 

in stroškov: 

○○ Prihodki od prodaje električne energije 

(z vključeno premijo za prednostno 

dispečiranje) so načrtovani v 

višini 50.744.880 EUR, kar je skoraj 

enako kot smo realizirali v letu 2007. 

Premija za prednostno dispečiranje, 

ki nam jo s sklepom določi Vlada 

RS, se je sicer zmanjšala, povečala pa 

se je prodajna cena. 

○○ Ostali prihodki od prodaje (skladiščenje 

kurilnega olja za ZORD, prodaja 

odpadnih produktov, prihodki 

menze, oddaje stanovanj in počitniških 

kapacitet) so načrtovani v višini 

727.714 EUR, kar je 9 % manj kot 

smo realizirali v letu 2007. V letu 

2007 smo realizirali znaten del teh 

prihodkov iz prodaje odpadnega 

materiala. 

○○ Planirani stroški osnovnega energenta 

(predvsem premoga pa tudi lesne 

biomase) znašajo 25.587.690 EUR. 

Načrtovani stroški za leto 2008 so za 

9 % višji od realiziranih v letu 2007. 

Ob enakem obsegu proizvodnje je 

glavni vzrok za to rast cen energentov 

na svetovnih trgih, drugi razlog 

pa so ugotovljeni viški premoga v 

letu 2007, ki so zmanjšali stroške 

porabljenega energenta. 

○○ Planirani stroški drugih energentov 

(kurilno olje, apnena moka) znašajo 

1.364.635 EUR, kar je 15 % več kot 

v letu 2007, tudi tu je glavni vzrok za 

povečanje teh stroškov rast cen. 

○○ Planirani ostali stroški materiala in 

storitev znašajo 2.695.884 EUR, kar 

je v primerjavi z letom 2007 višje za 

35 %. Med planiranimi stroški storitev 

po rasti glede na leto 2007 izstopajo 

naslednji stroški: 

• stroški zavarovalnih premij – v 

letu 2008 bomo na novo sklepali 

zavarovalne pogodbe – nameravamo 

povečati obseg zavarovanja 

(zavarovanje odgovornosti, zavarovanje 

izpada proizvodnje), 

• stroški bančnih storitev – zaradi 

rasti bančnih provizij, 

• stroški intelektualnih storitev – 

zaradi povečanih stroškov študij, 

• stroški reprezentance – v letu 

2008 praznujemo 40-letnico delovanja 

bloka 4 in v okviru tega 

planiramo tudi povečane stroške 

reprezentance. 

○○ Planirani stroški vzdrževanja (tako 

rednega kot tudi remontnega) znašajo 

6.060.350 EUR in so za 9 % nižji 

od realiziranih v letu 2007. Čeprav 

v letu 2008 načrtujemo časovno 

krajši redni letni remont, bo obseg 

del po vrednosti približno enak lanskoletnemu. 

○○ Planirani stroški dela znašajo 

8.252.663 EUR, kar je 5 % več kot 

smo realizirali v letu 2007, razlog za 

rast je predvsem v povečanju osnovnih 

plač. 

○○ Planirani stroški amortizacije znašajo 

5.780.499 EUR. Od realiziranih 

v letu 2007 so manjši za 5 %. 

Planirani in realizirani stroški poslovanja 

po vrstah so prikazani tudi na 

grafu 1. 

Tako. Načrt je sprejet, na vseh nas 

pa je naloga, da ga poskusimo v največji 

možni meri z dobrim delom tudi realizirati. 

marec 2008 • 9

Uspešna prodaja v 

letu 2007 

Vlado Štendler 

V skladu z letnim poslovnim načrtom 

Termoelektrarne Trbovlje, d.o.o. 

in na podlagi sklepa Vlade RS je TET 

podpisala z Elektro Slovenija Pogodbo 

o zaračunavanju in plačevanju premije 

iz naslova prednostnega dispečiranja 

za količino 467,4 GWh v obdobju od 

1.1.2007 do vključno 30. 10. 2007. Kot 

je znano, je Termoelektrarna Trbovlje 

vključena v Holding slovenskih elektrarn 

in je v decembru 2006 podpisala 

pogodbo št. 10/07/HSE/N o zakupu 

moči in nakupu 467,4 GWh električne 

energije prednostnega dispečiranja ter 

Pogodbo o ureditvi medsebojnih odnosov 

na področju nastopanja na trgu z 

električno energijo. 

Na pogodbe z Elesom in HSE- jem 

se navezuje pogodba z RTH o dobavi 

rjavega premoga za prednostno dispečirano 

električno energijo. Cena GJ je bila 

določena glede na dogovorjeno ceno 

prednostno dispečirane električne energije 

za letno dobavo premoga v višini 

500.000 ton oziroma 5.500.000 GJ. 

V letu 2007 se je pokrivanje odstopanj 

v primeru zmanjšane proizvodnje 

ali izpada bloka 4 izvajalo znotraj bilančne 

skupine HSE in zaradi tega TET 

ni imela nobenih dodatnih stroškov. 

Termoelektrarna Trbovlje je v letu 

2007 proizvedla na pragu in prodala 

HSE-ju 629.459 MWh električne energije. 

Plan prednostnega dispečiranja 

467.366,353 MWh električne energije 

smo izpolnili že 12.10.2007. Na osnovi 

podpisanega aneksa št. 1 k Pogodbi št. 

10/07/HSE/N smo do konca leta prodali 

HSE-ju še dodatnih 162.092,647 

MWh električne energije. Iz naslova 

izvajanja terciarne regulacije in zahtev 

po obratovanju s strani prodajne službe 

HSE pa smo na plinskih blokih PB 5 in 

PB 6 proizvedli 208,953 MWh električne 

energije. 

Kot je razvidno, smo plan 557.000 

MWh električne energije bistveno presegli 

in sicer za 13,009 %. 

Termoelektrarna Trbovlje je z vključitvijo 

v bilančno skupino Holdinga 

slovenskih elektrarn v skladu s podpisanima 

pogodbama o zakupu moči in 

nakupu 467 GWh električne energije 

prednostnega dispečiranja ter Pogodbo 

o ureditvi medsebojnih odnosov na 

področju nastopanja na trgu z električno 

energijo izvajala v letu 2007 sistemske 

storitve v enakem obsegu kot v letu 

2006, le da smo sedaj te storitve izvajali 

preko HSE-ja. 

OBSEG SISTEMSKIH STORITEV V 

LETU 2007: 

a) zakup in energija rezerve moči ± 10 

MW za sekundarno regulacijo, 

b) zakup in energija delovne moči 29 

MW za terciarno regulacijo (minutna 

rezerva), 

c) zakup jalove moči za regulacijo napetosti, 

d) zagon agregatov brez zunanjega napajanja. 

Zaradi povečanega obsega proizvodnje 

smo v začetku novembra 2007 

pristopili k dodatnemu nakupu emisijskih 

kuponov in sicer v višini 34.000 

kuponov po ceni 20 centov za kupon. 

Ker vemo, da se z letom 2007 zaključuje 

prvo trgovalno obdobje 2005 – 2007, 

bo potrebno do 30. marca uskladiti 

stanje emisijskih kuponov. Ko nam bo 

izbrani preveritelj potrdil porabo emisijskih 

kuponov za leto 2007, bomo lahko 

10 • marec 2008

izvedli končni obračun porabe emisijskih kuponov in prenos le-teh preko Agencije za okolje v Bruselj. Iz trenutnih podatkov je že 

razvidno, da bomo imeli okrog 29.000 kuponov viška in jih bomo ponudili po končni preveritvi najboljšemu ponudniku. Ta višek 

kuponov je nastal zaradi neplaniranih izpadov bloka v novembru in decembru 2007. 

PRIKAZ STANJA EMISIJSKIH KUPONOV: 

LETO PRIDOBLJENO PREDANO 

2005 743.260 670.750 

2006 713.675 747.600 

2007 684.089 + 34.000 ~ 730.000 

Blok 4 je v letu 2006 obratoval 6.553,25 ur, v rezervi je bil 267,17 ur, defektov je bilo 260,06 ur, nege – remonta 1.679,12 ur 

(remont bloka v obdobju od 31.3.2007 do 7.6.2007). 

Plinski blok 5 je obratoval 5,20 ure, v rezervi je bil 8.466,46 ur, nege – remonta je bilo za 287,54 ur. 

Plinski blok 6 je obratoval 5 ur in bil v stanju rezerve 8.476,05 ur, nege – remonta je bilo 278,55 ur. 

Vsi statistični podatki, ki prikazujejo uspešnost delovanja bloka, bodo prikazani v UNIPEDE poročilu za leto 2007. 

Na področju prodaje elektrofiltrskega pepela smo kupcu MECUM Ljubljana v letu 2007 prodali 61.179,43 ton elektrofiltrskega 

pepela, 26.229,83 ton sadre in 4.074,22 ton žlindre. Poleg tega smo RTH-ju prodali še 7.131,45 ton pepela. 

Na področju prodaje elektrofiltrskega pepela nameravamo prodajo povečati na 90.000 ton glede na dano obratovalno pripravljenost 

bloka. Prav tako nameravamo ob nemotenem obratovanju razžvepljevalne naprave prodati približno 45.000 ton sadre. 

Žlindra pa naj v letu 2008 ne bi bila več tako zanimiv prodajni produkt v industriji cementa.končni obračun porabe emisijskih 

kuponov in prenos le-teh preko Agencije za okolje v Bruselj. Iz trenutnih podatkov je že razvidno, da bomo imeli okrog 29.000 

kuponov viška in jih bomo ponudili po končni preveritvi najboljšemu ponudniku. Ta višek kuponov je nastal zaradi neplaniranih 

izpadov bloka v novembru in decembru 2007. 

marec 2008 • 11

Zanesljivo devetintrideseto leto 

Jože Ahac 

V tehničnem sektorju ocenjujemo leto 2007 kot zelo uspešno. Zadovoljni 

smo z obratovanjem in vzdrževanjem bloka 125 MW in 

zanesljivostjo startov plinskih blokov na poziv dispečerja iz stanja 

pripravljenosti. 

V letu 2007 je blok 125 MW obratoval 6.553 ur in v tem 

času je bilo proizvedeno 693.621 MWh električne energije. Od 

tega smo jo oddali na pragu elektrarne 629.461 MWh, ostalo 

pa smo porabili za svoje lastne potrebe v procesu proizvodnje 

in vzdrževanja. Planirana proizvodnja je bila že dosežena v decembru 

2007, do konca leta pa tudi presežena. 

Daljša zaustavitev obratovanja bloka 125 MW je bila zaradi 

remonta bloka od 31.3. do 7.6.2007. Poleg tega je bilo še 

osem krajših zaustavitev zaradi okvar in pet krajših zaustavitev 

s strani dispečerja zaradi viškov električne energije v elektroenergetskem 

sistemu. Krajše zaustavitve so trajale do dva dni. 

Porabljeno je bilo 597.563 t premoga s povprečno kurilno 

vrednostjo 11,94 MJ/kg, 2.561 t biomase s povprečno kurilno 

vrednostjo 10,5 MJ/kg, 92 t premogovnega prahu in 669.477 l 

ekstra lahkega kurilnega olja. V napravi za razžveplanje dimnih 

plinov je bilo porabljeno 40.395 t apnene moke v procesu čiščenja 

žveplovega dioksida iz dimnih plinov. 

V času proizvodnje so nastali odpadni 

produkti v količini 65.375 t sadre, 122.064 

t pepela in 99.174 t žlindre (mokre). Od 

tega je bilo oddano pogodbenim odjemalcem 

68.311 t pepela, 4.074 t žlindre in 

26.230 t sadre. Oddani odpadni produkti 

se uporabljajo za zasipavanje že izkoriščenih 

izkopnih mest v rudniku Trbovlje in v 

gradbeni industriji. 

Pomožni parni kotel je obratoval v času 

zaustavitve bloka 125 MW. Porabljeno je 

bilo 81.637 l ekstra lahkega kurilnega olja. 

Naprava za razžveplanje dimnih plinov 

je praktično neprenehoma obratovala, 

dimni plini, ki so izhajali v atmosfero, so 

imeli nizko koncentracijo žveplovega dioksida 

in tudi ostale frakcije dimnih plinov 

so bile pod zakonsko dovoljenimi mejami. 

Onesnaževanje okolja je bilo minimalno, 

kar je bilo razvidno tudi iz imisijskih meritev 

žveplovega dioksida, ki se izvajajo po okoliških hribih 

(Kovk, Dobovec, Kum in Ravenska vas). 

V letu 2007 je bilo opravljenih kar nekaj preizkusov uporabe 

uvoženih premogov v bloku 125 MW. Premog se je dovažal 

predvsem iz nekoliko bližjih rudnikov, to je iz Češke, Bosne in 

tudi iz Velenja. Opravljeni so bili tudi preizkusi dodajanja biomase 

premogu. Rezultati preizkusov so vzpodbudni in kažejo 

na možnost uporabe tudi drugih premogov in biomase v bloku 

125 MW. 

V času obratovanja je največ težav povzročalo občasno spreminjanje 

kvalitete in slaba kvaliteta domačega premoga. Nizka 

kurilna vrednost premoga in povečana vlažnost sta povzročala 

težave pri ohranjanju konstantnih parametrov kotla. Nihanje 

tlaka in temperature proizvedene pare v kotlu pa se je odrazilo 

kot nihanje moči na generatorju pri proizvodnji v rangu maksimalne 

moči bloka. Slaba kvaliteta premoga je povzročala 

tudi žlindranje v kotlu, to je lepljenje žlindre in pepela na stene 

kotla. Zaradi tega so se pojavljali zruški žlindre v odžindrnik, 

ki so povzročali večje spremembe podtlaka v kurišču in povečane 

obremenitve in okvare odžlindrnika, na koncu pa tudi 

izpade kotla in pri večjih okvarah tudi zaustavitev elektrarne. 

V takšnih primerih se je izjemoma kot dodatno gorivo upora- 

Vzdrževanje napajalne črpalke 

12 • marec 2008

Natančnost je pomembna. 

bljalo kurilno olje, kar je seveda povečalo 

stroške proizvedene kilovatne 

ure. V okviru možnosti se je 

dodajal tudi uvoženi premog, 

ki je z boljšo kvaliteto in večjo 

kurilno vrednostjo stabiliziral 

razmere v kurišču. 

V času obratovanja se je 

seveda vsakodnevno izvajalo 

vzdrževanje naprav v proizvodnji 

v smislu čiščenja in mazanja 

in zamenjave obrabljivih 

delov. 

V delavnicah so se pripravljali 

rezervni deli za zamenjavo 

obrabljivih delov in izvajale 

so se aktivnosti za pripravo na 

remont. Opravljali so se pregledi 

naprav in preventivni 

vzdrževalni posegi na napravah, 

ki so se lahko izklopile v 

času obratovanja bloka. Ob 

zaustavitvah bloka zaradi 

okvare so bile vse aktivnosti 

usmerjene v čim hitrejšo in 

kvalitetnejšo odpravo okvare, 

prav tako pa so bile zaustavitve 

bloka izkoriščene tudi za vzdrževalne 

posege na napravah, ki 

jih ni mogoče izklopiti med obratovanjem 

bloka. Največji vzdrževalni 

poseg, ki se je opravil na napravah bloka 

125MW v času obratovanje bloka, je bil zamenjava 

pomožnega parnega kotla. Pomožni parni 

kotel se uporablja za proizvodnjo toplote za gretje turbinskega 

olja, napajalne vode in ogrevanje objektov ter gretje sanitarne 

vode v času, ko blok 125 MW ne obratuje. 

Okvare, ki so povzročile zaustavitev proizvodnje bloka, so 

bile netesnosti kotla, poškodba pogona rotacijskega grelnika 

zraka, netesnost grelnika vode, okvara odžlindrnika in okvara 

na hitrozapornem ventilu na visokotlačnem delu turbine. Vse 

okvare so se popravile v razmeroma kratkem času. 

Glavni vzdrževalni poseg je bil remont bloka. Najzahtevnejša 

dela so se odvijala na generalnem remontu turbine. Ta aktivnost 

je bila na kritični poti tako časovno kot po zahtevani kvaliteti, 

saj bi slaba kvaliteta izvedenih del vplivala na zanesljivost 

obratovanja turbine po remontu. Zamenjane so bile tudi vse 

meritve za spremljanje dinamičnega stanja turboagregata. Na 

kotlu so se glavna dela izvajala pri zamenjavi dela cevi v pregrevalniku 

pare in pri remontu rotacijskih grelnikov. Na rotacijskih 

grelnikih so bili zamenjani grelni paketi, elektromotorni pogoni 

in dodatno je bil vgrajen sistem za čiščenja grelnih paketov 

med obratovanjem. Dobro izveden remont turbine in zamenjava 

grelnih paketov ter izboljšanje tesnjenja rotacijskih grelnikov 

zraka 

so povečali 

izkoristek 

bloka 

za nekaj desetink 

procenta, kar je pri tako 

starem bloku kar lep uspeh. V 

času remonta je bila izvedena tudi nova povezava 

stikališča 6 kV bloka 125 MW s stikališčem TP1 Separacija, 

od koder se napaja deponija premoga Lakonca in objekti 

na območju PE1. S tem je omogočeno napajanje tudi teh 

objektov z električno energijo, proizvedeno v bloku 125 MW, 

kar pomeni nižje stroške obratovanja naprav na deponiji premoga 

Lakonca in delu ostalega transporta premoga. Na ostalih 

napravah so se izvedla običajna remonta dela. Na napravah 

oljnega gospodarstva je bil zamenjan sistem javljanja požara in 

opravljena sanacija lovilnih skled rezervoarjev 2 x 10.000 m 3 . 

Plinska bloka PB1 in PB2 sta bila v letu 2007 večino časa v 

pripravljenosti. Opravljena je bila manjša revizija PB2 od 17.9. 

do 28.9.2007 in PB1 od 3.9. do 15.9.2007. PB1 je v letu 2007 

obratoval skupno 5,2 ure, proizvedeno je bilo 102 MWh, PB2 

pa je v letu 2007 obratoval skupno 5 ur, proizvedeno je bilo 

107 MWh. Skupna poraba ekstra lahkega kurilnega olja na 

obeh PB je bila 116.854 l. Vsakih 14 dni so bili opravljeni testni 

zagoni PB1 in PB2, kjer se je preverjala sposobnost hitrega 

starta plinskih blokov. 

marec 2008 • 13

Okolju prijazni 

Mihael Vengust 

V letu 2007 smo proizvajali električno energijo v skladu z okoljskimi 

zahtevami. 

V letnem poslovnem načrtu smo opredelili cilje na področju 

sistemov kakovosti predvsem z vidika poenotenja znotraj 

skupine HSE. Poleg že vpeljanih standardov vodenja kakovosti 

in ravnanja z okoljem smo pričeli s projektom uvajanja sistema 

OHSAS in sistem varovanja informacij v skladu s standardom 

ISO 27 000:2005. 

Na področju sistema ravnanja z okoljem, pa smo uspešno 

uvedli sistem ločenega zbiranja odpadkov in nadaljevali z izgradnjo 

odlagališča odpadnih produktov Prapretno v smislu 

zagotavljanja varnega in ekološko sprejemljivega odlaganja 

odpadnih produktov. Pomembna stalna naloga je izvajanje 

obratovalnih monitoringov za kakovostno spremljanje vplivov 

na okolje. Monitoringe izvajamo s pogodbenimi partnerji, ki 

imajo ustrezne akreditacije in preverjajo naše podatke in zagotavljajo 

njihovo objektivnost. 

1. Vode 

Na osnovi meritev in ocen je bila ugotovljena porabljena 

voda pri proizvodnji električne energije v letu 2007 

65.007.812 m 3 . 

Vrsta vod porabljena 2005 2006 2007 

iz vodotoka 63.279.063 68.223.674 64.705.157 

iz vrtin in zajetij 317.887 227.598 302.655 

SKUPAJ: 63.596.951 68.501.272 65.007.812 

V zadnjih treh letih je bila količina porabljene vode ocenjena 

na osnovi obratovalnega časa in kapacitet naprav. Za vodo 

iz vrtin in zajetij pa je količina porabljene vode izmerjena s 

trajnim spremljanjem in meritvami. V letu 2008 pa bo možno 

meriti tudi porabljeno vodo iz vodotoka. 

2. Zrak 

Redno izvajanje monitoringa emisijskih izpustov in onesnaženja 

v okolju se je izvajalo tudi v letu 2007. Izdelana so bila 

mesečna poročila, dokončno letno poročilo pa bo izdelano do 

31.3.2008. Na osnovi mesečnih poročil je ugotovljeno, da so 

bile mesečne povprečne koncentracije SO 2 

, prašnih delcev in 

NO x 

v mejah dovoljenih vrednosti. V letu 2007 je bilo registriranih 

42 ur izpada naprave za razžveplanje dimnih plinov. 

Razpoložljivost podatkov je bila preko 93 %, kar je v skladu z 

zastavljenimi cilji. 

V okviru EIS pa smo v okolju spremljali koncentracije SO 2 

in v letu 2007 so bile zabeležene 4 urne prekoračitve koncentracij 

SO 2 

. To kaže na uspešno in učinkovito obratovanje naprave 

za razžveplanje dimnih plinov. 

V letu 2007 je ocenjena emisija CO 2 

na 731.194 ton. V letu 

2007 je bilo tudi zaključeno obdobje kvote TGP. V TET smo 

imeli zadostno količino kuponov za proizvedeno električno 

energijo v obdobju 2005 – 2007. 

3. Odpadki 

V letu 2007 smo spremljali tudi nastajanje in odlaganje odpadkov 

na odlagališče Prapretno. 

Vrsta odpadka nastali odpadki oddani odpadki odloženi odpadki 

elektrofiltrski pepel 122.064 t 62.897 t 59.167 t 

žlindra 53.433 t 4.074 t 49.359 t 

sadra 65.275 t 24.363 t 41.011 t 

SKUPAJ: 240.772 t 91.334 t 149.437 t 

Glede na leto 2006 smo zmanjšali količino odloženih odpadkov 

za okoli 20%. 

Odpadki se vgrajujejo v telo odlagališča s čemer se zagotavlja 

varno in ekološko ustrezno odlaganje. 

Monitoring podzemnih voda ni pokazal nobenih prekomernih 

vplivov odlagališča na podzemne vode. Ta vpliv je delno 

zaznan v potoku Prapretčnica, ki teče pod odlagališčem. V 

naslednjem letu bo verjetno monitoring odpadnih produktov 

spremenjen, ker se bo odlaganje mešanice vseh treh odpadnih 

produktov tretiralo kot odlaganje enega odpadka – stabilizata. 

V letu 2007 smo oddali tudi cca 3,5 ton nevarnih odpadkov 

našemu pogodbenemu partnerju, ki ima status zbiralca 

odpadkov. Vsi odpadki so bili ustrezno odstranjeni. Največ teh 

odpadkov je bilo odpadnih strojnih mineralnih olj in zavržene 

elektronske opreme. Natančnejše in verificirano poročilo o odpadkih 

ob izdelano do 31.3.2008. 

V letu 2007 je intenzivno potekal proces pridobivanja 

okoljevarstvenega dovoljenja in predvidoma bo pripravljeno v 

prvem, kvartalu leta 2008. 

14 • marec 2008

Pot do čiste energije 

Ervin Renko 

Da je proizvedena električna energija iz naše termoelektrarne 

ekološko čista, poskrbi naprava za razžveplanje dimnih plinov. 

Za čiščenje dimnih plinov – razžveplanje smo v preteklem 

letu porabili dobrih 40.000 ton apnenčeve moke, ki se kot aditiv 

dodaja absorpcijski suspenziji v procesu mokrega kalcitnega 

postopka. 

Apnenčevo moko pridobivajo in proizvajajo v kamnolomih, 

uporabnost le te pa je merjena na podlagi kriterijev kamene 

surovine. Najpomembnejši kriteriji so; kemijska in minerološka 

sestava, granulacijska sestava delcev (kvaliteta mletja), ter 

inertnost na trenutne obratovalne razmere v napravi za razžveplanje 

dimnih plinov. 

Tako v naši napravi uporabljamo apnenčevo moko štirih 

različnih dobaviteljev, ki iz kamnolomov pridobivajo kameno 

surovino in jo predelujejo v apnenčevo moko ustrezne kvalitete. 

Ta se na podlagi vzetih vzorcev kontrolira v kemijskem 

laboratoriju. 

Pri razžveplanju dimnih plinov prihaja do kemijskih reakcij 

med žveplovim dioksidom (SO 2 

) in apnenčevo moko 

(CaCO 3 

), pri kateri kot produkti nastajajo ogljikov dioksid 

(CO 2 

) in sadra, ki se v obliki kristalov tvori v spodnjem delu 

pralnika. 

Izhajajoče na porabo apnenčeve moke je bila letna pridobljena 

količina sadre okvirno. 65.000 ton. Dve tretjini letne 

količine sadre smo odložili na deponijo odpadkov Prapretno 

zmešano skupaj z elektrofilterskim pepelom in žlindro, da se 

tvori homogenizirana zmes vseh treh odpadkov, ki je tudi mehansko 

stabilna ob predhodnem utrjevanju. 

Tretjino letne količine smo plasirali na trgu, saj je znano da 

se sadra pridobljena iz tehnološkega procesa uporablja v cementni 

industriji in kot dodatek različnih gradbenih izdelkov. 

Naprava je v preteklem letu stabilno obratovala, zabeležili 

smo izklope v skupnem času 42ur in 11 minut, kar je manj kot 

nam dovoljuje uredba, ki predpisuje, da lahko kurilna naprava 

obratuje največ 120 ur letno brez naprave za čiščenje dimnih 

plinov. Za ohranjanje »kondicije«, bo v času letnega remonta 

potrebno opraviti večja vzdrževalna dela, predvsem na obtočnih 

črpalkah suspenzije in toplotnem izmenjevalnikudimnih 

plinov. 

Poleg stroškov aditiva in taks za odlaganje odpadkov je v 

procesu razžveplanja dimnih plinov potrebno upoštevati tudi 

porabo električne energije, porabo pitne in tehnološke vode, 

stroške vzdrževanja.., kar potrjuje dejstvo, da pot do čiste energije 

ni enostavna, niti ni poceni. 

marec 2008 • 15

Pomožni parni kotel zamenjan 

Jože Ahac 

Pri pregledu pomožnega kotla smo opazili večje poškodbe na plamenici, zato smo se 

odločili za njegovo zamenjavo. 

Pripravljen za montažo 

Pomožni parni kotel, v elektrarniškem žargonu »stim 

blok«, proizvaja paro in s tem posredno toploto za gretje turbinskega 

olja, napajalne vode in ogrevanje objektov ter gretje 

sanitarne vode v času, ko blok 125 MW ne obratuje. Kotel 

uporablja kot gorivo ekstra lahko kurilno olje. Toplotna moč 

kotla je 5 MW. Kotel obratuje v času remonta bloka 125 MW 

in v času drugih zaustavitev bloka, zato se pregled in servis pomožnega 

kotla opravi običajno po remontu bloka 125 MW. 

Po oceni stroškov popravila, časa izvedbe in dejstva, da 

je kotel star že več kot petindvajset let, smo se odločili, da se 

popravilo ne izvede in da je potrebno v čim krajšem času zamenjati 

kotel z drugim ustrezne kapacitete. Pri iskanju najbolj 

optimalne rešitve in izbire med novim in rabljenim kotlom 

smo prišli do podatkov, da je nabavna cena novega kotla ranga 

100.000 EUR, dobavni rok pa več kot 4 mesece. Zato smo se 

odločili, da poiščemo ustrezen rabljen kotel. Pridobili smo ponudbi 

za dobavo in montažo dveh kotlov, ki sta bila takoj dobavljiva. 

Prvi je bil od proizvajalca EMO Celje in je bil identičen 

našemu staremu kotlu. Dobra stran te ponudbe je bila nižja 

cena premontaže in vrednosti kotla, slaba stran pa starost kotla 

več kot dvajset let. Drugi kotel je bil od proizvajalca Loos. Ponudba 

za odkup kotla in premontažo je bila nekoliko višja od 

prve, vendar je bil kotel veliko mlajši, letnik 2001. Kotel je bil 

konzerviran in zadnji dve leti ni obratoval. Tudi dodatna oprema 

za regulacijo proizvodnje pare, kazanje nivoja vode v kotlu, 

oljni gorilnik in napajalni črpalki so bili v dobrem stanju. Po 

temeljitem pregledu celotne opreme smo se odločili za Loos-ov 

kotel. Dobavitelj je pred premontažo kotla opravil še čiščenje 

in prekuhavanje kotla. Po premontaži kotla smo opravili še 

tlačni preizkus, sledil je inšpekcijski pregled, poskusni zagon in 

seznanitev kurjačev z novo opremo. Kotel je ob zaustavitvah 

bloka 125 MW že obratoval. Obratovanje je bilo zanesljivo in 

brez napake, tako da ocenjujemo, da je bila izbira kotla dobra. 

V načrtu imamo še zamenjavo regulacije višine napajalne 

vode v napajalnem rezervoarju pomožnega kotla. S tem bo cel 

sistem proizvodnje toplote za gretje turbinskega olja, napajalne 

vode in ogrevanje objektov ter gretje sanitarne vode v času, ko 

blok 125 MW ne obratuje, obnovljen. 

16 • marec 2008

Previdno z e-pošto 

Matej Detič 

Gospodarska škoda zaradi izpadov delovanja informacijskih sistemov po svetu se meri 

dnevno v milijardah evrov. 

Poslovanje podjetij je danes postalo praktično popolnoma odvisno od delovanja 

informacijskih sistemov. 

Moderni poslovni tokovi in zahteve trga nas silijo v čedalje večjo odprtost in povezljivost 

naših informacijskih sistemov navzven, hkrati pa prisotnost raznih groženj 

tako v virtualnem kot realnem svetu ni bila še nikoli niti približno tako visoka kot je 

danes. 

V svetu globalne povezljivosti so začele prežati na naše IT okolje vse mogoče nevarnosti. 

Če naštejem le nekaj posledic delovanja raznih virusov oziroma boja proti njim: 

• motnje v delovnem procesu in zmanjšanje storilnosti, 

• nepreglednost – izguba pomembnih podatkov, 

• razkritje pomembnih podatkov, 

• izguba časa zaposlenih za pregledovanje in odstranjevanje okužb, 

• upočasnitev/zaustavitev delovanja računalniških omrežij, 

• neodzivnost strežnikov, 

• poraba tehničnih virov za odpravljanje težav (nakupi programske opreme, šola 

nja, strokovna pomoč pri odpravi težav...). 

Danes večina vseh okužb pride v informacijske 

sisteme iz medmrežja prek e- 

poštnih sporočil in brskanja po internetu, 

ko brezskrbno nalagamo razne vsebine na 

svoje računalnike. 

Med vso e-pošto ki kroži po internetu, 

je približno 80 % nezaželene e-pošte 

(SPAM-a) in le še 20 % koristnih e-sporočil. 

Predstavil bi vam rad organizacijo in 

delovanje sistema e-pošte v TET predvsem 

z vidika varnostne politike, usklajene 

s standardi upravljanja varovanja 

informacij ISO 27001. 

V informacijski sistem TET pride 

okoli 20.000 e-poštnih sporočil dnevno, 

ki jih prestreže oziroma obdela naš varnostni 

sistem. Od tega povprečno 5000 

e-poštnih sporočil na dan v karanteni 

ročno preverimo. Sistema se popolnoma 

avtomatizirati ne da, zato so vaši takojšnji 

odzivi (javljanje v našo službo o pogrešani 

ali zakasnjeni prejeti pošti) zelo 

pomembni. 

Enostaven primer: 

če se okuži le en PC v lokalnem 

omrežju, porabimo približno 4 ure, da ga 

očistimo, kar pomeni 4 ure informatika + 

4 ure, ko delavec, ki je brez računalnika, 

ne more delati = 8 izgubljenih ur. 

Če to pomnožimo s številom računalnikov, 

pridemo do ogromnih številk, ki 

predstavljajo veliko in nepotrebno izgubo 

za podjetje. 

marec 2008 • 17

Proti nezaželeni e-pošti se borimo na nivoju strežnikov s 

tako imenovanimi »Spam filtri«, ki so samostojni programi ali 

pa so v sklopu protivirusnih programov. V TET za to poskrbi 

na prvem nivoju programska oprema Clearswift MimeSweeper 

skupaj s protivirusno programsko opremo Sophos. 

»Spam filter« ni zadeva, ki jo vključiš in dela na »ključ«, 

ampak jo je potrebno »naučiti« ločiti e-poštna sporočila na 

tista, ki so koristna in na nezaželena e-poštna sporočila. »Spam 

filter« deluje na podlagi ključnih besed in drugih razpoznavnih 

delov e-poštnega sporočila (npr. vrste priponke, naslova 

pošiljatelja, domene...). Filter je »živa zadeva«, ki jo je treba 

sproti prilagajati trenutni situaciji, da ga optimiziramo. 

Filter deluje tako, da pošto, ki jo zaradi svojih nastavitev 

prepozna kot nezaželeno e-pošto, pošlje v »karanteno«, kjer 

pošta počaka, da jo administrator karantene pregleda (administrator 

karantene vidi le pošiljatelja, naslov in prejemnika e-poštnega 

sporočila, ne pa njegove vsebine – skladno z zakonom 

o varovanju osebnih podatkov) in pobriše oziroma razpošlje 

pošto, za katero je evidentno, da ni nezaželena e-pošta, naslov- 

niku. Ob vključitvi filtra je vedno treba iskati kompromis: bolj 

filter zapremo, manj nezaželene e-pošte dobimo, hkrati pa je 

možno, da več »normalnih« e-poštnih sporočil konča začasno 

v karanteni in obratno. 

Na Clearswift MimeSweeper strežniku imamo aktivirano 

tudi možnost dodati pošiljatelja ali domeno pošiljatelja e-pošte 

na tako imenovano »White listo«. E-pošta, ki prispe v naš 

sistem od takega pošiljatelja, je le antivirusno pregledana in 

gre direktno v poštni predal prejemnika. Seveda zato lahko na 

»White listo« dodajamo le varne pošiljatelje (državne in bančne 

ustanove ter ostale, za katere vemo, da varujejo svoja omrežja 

v skladu z ustreznimi standardi). 

V karanteno so avtomatsko razvrščena tudi vsa kriptirana 

e-poštna sporočila in sporočila, ki so večja od 15 MB, da nam ne 

blokirajo delovanja strežnikov za e-pošto. Prejemnik takšnega 

sporočila v TET je avtomatsko, s strani strežnika, obveščen po 

e-pošti o tem, da ga v karanteni čaka kriptirano ali sporočilo 

večje od 15 MB. Spodaj si lahko ogledate primera takšnega obvestila. 

Vsa e-pošta v informacijskem sistemu 

TET je dodatno protivirusno pregledana 

še na Exchange (e-poštnem) 

strežniku s TrendMicro protivirusnim 

programom, s katerim so zaščiteni tudi 

vaši lokalni PC računalniki. Nezaželena 

e-poštna sporočila, ki kljub vsemu še 

zaidejo v vaš e-poštni nabiralnik, lahko 

tudi sami označite kot nezaželena s pomočjo 

orodja v Outlooku, do katerega 

pridete z desnim klikom na miški, ko 

imate kazalec miške postavljen na e-poštno 

sporočilo, ki ga želite označiti kot 

nezaželenega (glej sliko). 

18 • marec 2008

Še nekaj osnovnih napotkov za varno 

uporabo e-pošte: 

• ne pošiljajte pošte brez vpisane 

“Zadeve” ali le z “zadevo” “Re:”, 

• ne pošiljajte programov s končnicami 

.exe, .com, .bat,..., 

• ne pošiljajte pošte večje od 15Mb, 

• ne pošiljajte iste pošte velikemu 

številu prejemnikov (150 je omejitev na 

exchange-u), 

• nikoli ne nakupujte prek spleta, če 

ste ponudbo dobili prek e-pošte, ki je niste 

sami želeli oziroma naročili, 

• če ne poznate pošiljatelja nezaželene 

pošte, jo takoj zbrišite (tako iz 

mape »Prejeto« oziroma »Inbox« kot 

iz mape »Izbrisana sporočila« oziroma 

»Deleted Items«), 

• nikoli ne odgovarjajte na nezaželeno 

oziroma nenaročeno e-pošto in nikoli 

ne klikajte na priponke ali povezave 

(»linke«) v sporočilu, 

• če pošiljate e-poštno sporočilo več 

naslovnikom, uporabljajte za naslovnike 

polje »Skp« (skrita kopija) oziroma 

»Bcc« (Blind copy), da naslovov ne izdate 

komurkoli na spletu, 

• bodite previdni pri izdajanju svojih 

e-poštnih naslov pri prijavah na razne 

spletne strani, novičarske skupine ali 

kake druge javne spletne forume, 

• upoštevajte pravila varnostne politike 

podjetja in pravilnika o e-poslovanju 

(v nastajanju skladno z določili ISO 

27001). 

Energenti 

Miran Jamšek 

Strošek energenta predstavlja največji delež v strošku proizvedene električne energije. S 

tega vidika nas njegova poraba, dobava in zaloga še posebej zanimajo. 

Uporaba različnih vrst premoga, lesne biomase, delitev proizvedene energije na tisto 

po zakonu o zapiranju rudnika (prednostno dispečiranje) in tisto drugo (za prosti 

trg) znatno otežuje dosledno spremljanje porabe, dobave in zaloge energentov. 

Dosledno spremljanje energentov pa zahteva dosledno in natančno zbiranje podatkov 

o masnih tokovih in kurilnih vrednostih. V zbiranje podatkov je tako vključenih 

več delavcev na različnih delovnih mestih v TE Trbovlje. 

Strežniki transportnih naprav (v SRP in na bunkerjih) poskrbijo, da pridobimo 

natančne podatke o porabljenem in dobavljenem premogu ter primerne vzorce za določitev 

kurilnih vrednosti. Nedolgo nazaj so začeli podatke o števčnih stanjih tehtnic 

vpisovati v spremenjene poenotene obrazce. Operaterji na deponiji premoga Lakonca 

vnašajo podatke o odčitanih števcih v nov ZRC-jev program Energenti, s katerim 

smo še razširili skupino ZRC-jevih aplikacij, ki jih uporabljamo. Po analizah v laboratoriju 

tam vpišejo podatke o kurilnih vrednostih in druge karakteristike posamezne 

dobave in porabe energenta v program. 

Program Energenti nam ob vnosu teh podatkov omogoča spremljanje dobave in 

porabe premoga ter kurilnega olja (po masi ali toploti) po številnih kriterijih, ki si jih 

v programu sami določimo. Tako nam zagotavlja potrebne podatke za različne obračune 

porabe in dobave energentov, podatke za spremljanje učinkovitosti proizvodnje 

ter številne druge analize. 

Zahteva pa resno in dosledno delo vseh, ki sodelujejo pri pridobivanju in vnosu 

podatkov. 

V Službi za organizacijo in informatiko 

se skupaj z vami, uporabniki, 

uspešno borimo z grožnjami virusov, 

nezaželene e-pošte (Spam-a) in ostalih 

zlonamernih programskih kod, s katerimi 

nas dnevno obsipavajo. Zadnji dve 

leti smo uspeli preživeti praktično brez 

»okužb« v informacijskem sistemu in 

potrudili se bomo, da bomo tako uspešni 

tudi v bodoče. 

marec 2008 • 19

Služba ARM 

Uroš Jazbec 

V mesecu oktobru je bila v okviru Tehničnega sektorja ustanovljena Služba ARM. Kratica 

ARM se nanaša na Avtomatizacijo, Regulacijo in Meritve. 

Izvajanje meritev 

Naj naštejem nekaj pomembnejših nalog naše službe: 

- spremljanje proizvodnje, razpoložljivosti ter iskanje vzrokov za odstopanja ter 

ukrepi, 

- izvajanje enostavnejših meritev, 

- napovedi proizvodnje in morebitne nerazpoložljivosti proizvodnih kapacitet, 

- zajemanje in upravljanje s podatki o proizvodnji električne energije, dobavi, porabi 

in zalogi energentov ter oddaji oziroma odvozih odpadni produktov, 

- sodelovanje pri pripravi projektov, ki se nanašajo na optimiziranje procesa proizvodnje 

in s tem povečevanje izkoristka. 

Pod spremljanje proizvodnje se šteje spremljanje obratovanja PE 2. Primarna naloga 

v tej točki je poiskati možnosti povišanja izkoristka kotla z enostavnejšimi ukrepi, 

ki jih je mogoče podkrepiti z meritvami. Kot primer naj omenim meritve na mlinih, 

kjer lahko z nastavljanjem položaja separatorskih loput dosežemo boljše mletje premoga 

in s tem tudi boljše zgorevanje v kotlu, zatesnitev špranj na dodelilnikih premoga 

ter zamenjava tesnil na linah in kukalih ter ostalih netesnostih, zaradi katerih lahko 

prihaja do nekontroliranih vdorov hladnega zraka v kurišče,… Vse te naloge potekajo 

v tesnem sodelovanju s službami vzdrževanja, kemijsko službo ter obratnim osebjem. 

Spremljanje izpadov in zmanjšanj moči je namenjeno določitvi dejanske razpoložljivosti 

bloka in iskanju šibkih točk pri obratovanju. 

Za planiranje prodaje električne energije mora imeti planer podatke o razpoložljivih 

proizvodnih kapacitetah, zato je potrebno dnevno napovedovanje morebitnih 

odstopanj od planiranih. 

Zaradi sporočanja dobave, porabe in zaloge energentov s strani HSE je potrebno 

dnevno spremljanje podatkov 

o porabi, dobavi in zalogi 

premogov in kurilnega 

olja. 

Služba ARM bo v kratkem 

s pomočjo Kemijske 

službe spremljala porabo 

premoga in toplote ter vodila 

izračune o učinkovitosti 

izrabe premoga. V ta namen 

so bile pred kratkim pripravljene 

nove tabele za popisovanje 

števčnih stanj tehtnic 

premoga ter ustvarjen programski modul podjetja ZRC imenovan Energenti. 

Služba ARM je pripravila na strežniku TET uporabniško mapo s svežnjem map, v 

katere se vnašajo nekateri zgoraj omenjeni podatki. Dostop do teh podatkov bo možen 

s kateregakoli računalnika oziroma 'uporabniškega računa' v TET, za katerega je 

programsko omogočen dostop. Tako bo mogoče z oddaljenih mest spremljati dnevno 

porabo premoga, dnevno proizvedeno električno energijo,…. 

Izzivi s 

področja 

varnosti in 

zdravja pri 

delu 

Mojca Turnšek 

Po podatkih Evropske 

agencije za varnost in zdravje 

pri delu v EU vsake tri minute 

in pol nekdo umre zaradi dejavnikov, 

povezanih z delom. 

To pomeni vsako leto več kot 

150.000 mrtvih zaradi nezgod, 

povezanih z delom (8900), ali 

poklicnih bolezni (142.000). 

20 • marec 2008

Z namenom zagotovitve čim višjega 

nivoja varnosti in zdravja pri delu, je 

treba delavce in delodajalce seznaniti 

s tveganji, ki so jim izpostavljeni, in s 

tem, kako jih obvladovati. Vendar pa 

organi, pristojni za varnost in zdravje 

v posamezni državi članici EU, tega 

ne morejo zagotoviti sami. Zato so v 

EU v letu 1996 ustanovili Evropsko 

agencijo za varnost in zdravje pri delu. 

Njeno poslanstvo je narediti evropska 

delovna mesta varnejša, bolj zdrava in 

produktivnejša. To pa lahko dosežejo 

le z združevanjem in izmenjavo 

znanja in informacij in s spodbujanjem 

kulture in preprečevanja tveganj, zato 

so na njihovi spletni strani (http:// 

osha.europa.eu) dostopne vse analize, 

strokovna posvetovanja, ugotovitve, 

trenutne aktualne problematike,… s 

katerimi se agencija ukvarja. 

Skozi celotno leto 2007 je v okviru 

agencije potekala kampanja 

NAREDITE SI BREME LAŽJE, ki 

se zaključuje s prireditvijo konec 

februarja 2008 v Bilbau v Španiji. Cilj 

te evropske kampanje je bil spodbuditi 

celostni pristop k reševanju 

problematike kostno-mišičnih obolenj, 

ki v tem trenutku predstavlja najbolj 

pereč problem v EU in je tako določena 

kot prednostno področje v zvezi z 

varnostjo in zdravjem pri delu. 

Podzakonski akti večine držav članic EU ne opredeljujejo konkretnih dovoljenih 

maksimalnih vrednosti za težo bremen, ki jih premeščajo delavci, kakor 

tudi ne sama Direktiva Sveta 90/269/EGS o minimalnih zdravstvenih in varnostnih 

zahtevah za ročno premeščanje bremen. Slovenija pa je ena izmed redkih 

držav v EU, ki ima s pravilnikom opredeljeno maksimalno dovoljeno težo bremena, 

ki ga lahko delavec ročno premešča. 

Med ročno premeščanje bremen spadajo dejavnosti, ki jih izvaja eden ali več 

delavcev: dvigovanje, držanje, odlaganje, potiskanje, vlečenje, prenašanje ali premikanje 

bremen. Omenjene dejavnosti spadajo med nevarna delovna opravila, 

saj so povezane s številnimi dejavniki tveganja, ki povečujejo možnost poškodbe, 

npr. teža, velikost ali oblika bremena, prisilna drža pri premeščanju bremena, 

premalo prostora, neizkušenost delavca,… 

Da je problematika premeščanja bremen res pravi evropski izziv, nam jasno 

pokaže dejstvo, da predstavljajo bolečine v hrbtenici kar slabo četrtino z delom 

povezanih zdravstvenih težav. 

Največ pa lahko zopet naredimo s preventivo, ki edina aktivno preprečuje 

nezgode in zdravstvene težave. Ampak kako Vedno je potrebno upoštevati naslednji 

prednostni vrstni red ukrepov: 

- odprava tveganja: npr. nadomestiti ročno premeščanje bremen z motorno 

ali mehansko opremo za premeščanje (transportni trakovi ali viličarji), 

- tehnični ukrepi: npr. če se ročnemu premeščanju bremen ne moremo izogniti, 

uporabimo pomožne dvižne naprave (škripci, vozički,…) 

- organizacijski ukrepi: npr. izmenjevanje delavcev na delovnih mestih, 

uvedba dovolj dolgih premorov,… 

- zagotavljanje informacij o tveganjih in škodljivih vplivih ročnega premeščanja 

bremen na zdravje, 

- usposabljanje delavcev za uporabo opreme in pravilne tehnike premeščanja. 

Cena, ki jo zaradi kostno-mišičnih obolenj plačujejo delavci, je visoka, saj 

morajo trpeti hude fizične bolečine, poleg tega pa jih čaka tudi izpad dohodka. 

Zato mora biti vsakemu delavcu v interesu, da se aktivno vključi v preventivne 

dejavnosti, prebere informacije, ki so mu na voljo in se seznani s tem, kako se 

lahko pri svojem delu izogne določenim nevarnostim in tveganjem. 

Reševanje problematike vključuje 

tako preprečevanje kostno-mišičnih 

obolenj kot tudi prizadevanja za 

obdržanje, rehabilitacijo in ponovno 

vključevanje delavcev, ki trpijo 

zaradi teh obolenj, v delovni proces. 

Kampanja je vključevala delodajalce, 

delavce, delavske zaupnike za varnost 

in zdravje pri delu, strokovne delavce 

na področju varnosti in zdravja pri 

delu, preventivne službe, oblikovalce 

politik in druge strokovnjake, ki se 

ukvarjajo z ukrepi za preprečevanje 

kostno-mišičnih obolenj na delovnem 

mestu in predstavlja priložnost za 

zagotovitev bolj varnih in zdravih 

delovnih mest v Evropi. 

marec 2008 • 21

Skromen, a v duši bogat 

Franc Žgalin 

Vrsto let se srečujeva. Največkrat v vratarnici, ali še prej v avtobusu na poti v 

službo. Ko vstopim, vem, da bom na levi, dva ali tri sedeže za šoferjem zagledal 

danes že belo, malo redkeje poraščeno glavo. Ko se pozdraviva, se vedno zazre 

vame obraz resnega, malce zamišljenega videza. Človek bi ga ocenil kot da je 

malce plah in čuječ. Toda ko Bojana Rusa ogovoriš, ko stopiš z njim v kontakt in 

ko ga bolje spoznaš, vidiš, da je bil prvotni vtis napačen. Bojan se takoj odzove, 

beseda mu zlahka steče in pogovor z njim je vedno zanimiv. Čeprav ga že dolgo, 

zares dolgo poznam in veliko o njem vem, sem ga povabil na kavo in tako o njem 

zvedel še veliko novega. 

V termoelektrarni ves čas delaš kot elektrikar, za kar si se tudi izučil. Si kdaj 

delal tudi drugje ali je to tvoja prva služba 

Upam, da ne samo prva, ampak tudi zadnja. Vse svoje življenje, od prve zaposlitve, 

delam v termoelektrarni in rad bi od tu odšel tudi v pokoj. Že davnega leta 1967 sem 

kot vajenec elektrostroke prestopil ta prag. Tudi moj oče je bil tu zaposlen, zato mi 

je bilo nekako samoumevno, da bom tudi sam pristal tu. Oče je delal na obratu – pri 

turbini in ko sem leta 1968 kot mlad fant prisostvoval prvemu zagonu tudi pomislil 

nisem, da bom čez 40 let še vedno opazoval vrtenje istega generatorja. Čas res neverjetno 

hitro mineva. 

V tistem obdobju ste bili kot družina 

s štirimi otroki bolj izjema kot 

pravilo. Običajno sta bila v družini 

otrok ali dva. Vam je bilo kdaj težje 

kot ostalim 

Nikoli. Vedno nam je bilo lepo in 

vedno smo bili srečni. Res, da moji otroci 

niso imeli toliko materialnih dobrin, 

pri tem mislim na igrače, na včasih nepotrebne 

kupe oblek in obutve, vendar 

pa jim nikoli ni manjkalo družinske topline. 

Vedno so čutili starševsko pa tudi 

bratovsko ljubezen. To jih je krepilo, to 

jih je oblikovalo in danes, ko so »pravi 

možje«, ko imajo nekateri že sami družino, 

vedo, da jim je bila to velika dota. 

Nikoli ne bi hotel, da nam bi bilo v življenju 

drugače. Da, tudi v naši družini 

so bili včasih viharji, bile so preizkušnje, 

vendar smo skupaj vedno uspeli poiskati 

pravo pot. 

Dolgo si že poročen. Ste razmeroma 

številna družina. Gotovo ti spomin 

seže nazaj, ko si spoznal svojo soprogo. 

Se živo spominjaš tistega trenutka 

Tako pomembnega trenutka v življenju 

človek ne pozabi nikoli. Bilo je kmalu po 

odslužitvi vojaškega roka, ko sem se proti 

koncu poletne sezone odpravil na morje. 

In ko mlad človek razbremenjen bremen 

in skrbi sproščeno pohajkuje in sanjari, sreča 

tudi mnogo sebi enakih. Skoraj takoj po 

prvem srečanju z Ireno sem začutil, da to 

ne bo samo znanstvo ali prijateljstvo. Oba 

sva začutila nekaj več. Iz tega se je rodila 

ljubezen, ki traja in vem, da bo večna. Danes, 

ko imava štiri čudovite sinove, ko smo 

velika in trdna družina, vem, da drugače ni 

moglo niti ni smelo biti. 

In kje ste ostali 

22 • marec 2008

Poznam te kot vsestranskega 

športnika. Kot mladinec in tudi kasneje 

si bil aktiven igralec namiznega 

tenisa. Kot rekreativec si dejaven na 

različnih področjih. Izhajaš iz športne 

družine 

Niti ne. Z namiznim tenisom sem se 

pričel ukvarjati povsem slučajno. Odraščal 

sem v delavskem okolju, kjer ni bilo 

ravno idealnih pogojev za šport. Otroci 

smo si sami naredili loparčke in mizo za 

namizni tenis in tako se je pričelo. »Pravi 

namizni tenis« se je takrat igral v ŠD 

Rudar, pa še tu so ga igrali »profesionalni 

nogometaši« le bolj za sprostitev in 

ogrevanje. Pozneje se je prenesel v ŠD 

Partizan, kjer se je začelo že bolj načrtno 

z vadbo. Ravno takrat je prevzel to sekcijo 

izredno talentiran in zagnan trener in 

dober pedagog, ki ga še danes cenim in 

spoštujem in ta je iz nas napravil mlade 

tekmovalce. Bili smo tudi zmagovalci in 

če se spomnim danes, so bili to lepi časi. 

Ponosno lahko povem, da sem igral celo 

na jugoslovanskem državnem prvenstvu 

z enim najboljših igralcev tistega časa 

Stipančićem. 

bomo s tem še nadaljevali. 

Kaj pa poleg športa Kaj te še navdušuje 

Ne vem, kaj imam rajši, šport ali kulturo. Rad imam knjige. Veliko berem tako 

prozo kot poezijo in eden mojih najljubših pisateljev in filozofov je Bojan Štih. Redno, 

kolikor le uspem, hodim v gledališče. Najraje od vsega pa imam glasbo in donedavna 

sem bil redni obiskovalec koncertov, ki jih organizira Glasbena šola Trbovlje. 

Rad spremljam nadobudne mlade glasbenike, kako se gradijo, kako napredujejo in 

kako z veseljem posredujejo svoje znanje in sposobnosti nam, starejšim. Veliko lepega 

doživim tudi ob obisku likovnih razstav, ki se odvijajo v naši lepi dolini. Ne znam si 

predstavljati življenja brez kulture in povem lahko, da sem izredno vesel, ko najmlajši 

sin Jurij izkazuje izredno veselje pa tudi nadarjenost za glasbo. V tem ga z veseljem 

podpiram in mu stojim ob strani. 

Pa še nekaj vem o tebi. Vem, da rad potuješ in da ste si ogledali kar velik 

del Evrope. 

Res je. Že ko so bili otroci majhni, ko smo imeli ubogi stari Wartburg, smo se 

z njim podali v Črno goro na ogled reke Tare. Z minimalnimi sredstvi, skoraj brez 

denarja, z veliko dobre volje, odprtim srcem in prijazno besedo. Prepotovali smo tudi 

celotno Slovenijo, Španijo, Nemčijo ter skoraj vso Jugoslavijo…, spoznali veliko prijaznih 

in dobrih ljudi. Z nekaterimi imamo še danes, po več kot 20 letih, krasne, tople 

in prijateljske stike. Na svojih poteh smo resnično srečali prečudovite ljudi čistih misli 

in odprtih src, vedno pripravljene pomagati sočloveku in to nam je dalo spoznanja, da 

človek tudi zelo daleč od doma ni nikoli sam. 

Bojan in njegovi 

Kaj pa drugi športi, si bil tudi 

tam aktiven tekmovalec ali le rekreativec 

zaradi vzdrževanja telesne kondicije 

in aktivnega koriščenja prostega 

časa 

Predvsem slednje. Pozimi izredno 

rad smučam. Kadar mi le čas dopušča, 

se odpravim na bele strmine in ta dan 

je zame čudovito preživet. Za nekatere 

so hladni zimski dnevi dolgočasni in izgubljeni, 

zame nikoli. Pozimi rad igram 

badminton, tenis, namizni tenis… Nikoli 

se ne dolgočasim, vedno najdem kaj 

zanimivega, času primernega. Udeležim 

se tudi kakšnega plesnega tečaja. V plesu 

človek najde veliko. Poleg rekreacije je to 

tudi druženje z ljudmi, druženje z glasbo 

in tudi to je tisto, kar človeka napolni z 

novo energijo. Ko pa dnevi postanejo 

daljši, ko narava ozeleni in temperature 

zunaj postanejo znosnejše, izredno uživam 

v sprehodih v naravi. Rad hodim v 

gore oziroma hribe. V termoelektrarni 

nas je kar nekaj, ki se večkrat skupaj in 

organizirano odpravimo v visokogorje. 

Lahko mi verjameš, da nam je lepo in da 

marec 2008 • 23

PIGD TET pod novo taktirko 

Darjan Lebar 

V sredo, 30. januarja 2008, je bil v prostorih restavracije 

TET redni letni občni zbor prostovoljnega industrijskega gasilskega 

društva Termoelektrarne Trbovlje. 

Če se vsako leto pohvalimo z dobro udeležbo, je bila na tem 

občnem zboru odlična, morda zato, ker je bil le-ta volilni. 

Občni zbor je s pozdravnim nagovorom otvoril predsednik 

društva Metod Mravljak ter predlagal organe za vodenje le-tega. 

Sledila so poročila in sicer skupno poročilo predsednika, 

poveljnika in tajnika, katerega je podal predsednik. Poročilo 

komisije za delo s članicami je podala Jana Karamarkovič, poročilo 

blagajnika pa delovni predsednik Ivo Restar. Sledilo je 

poročilo nadzornega odbora, katerega je podal Viktor Marolt, 

na koncu pa še poročilo verifikacijske komisije predsednika lete, 

Igorja Bučevca, ki je potrdil sklepčnost občnega zbora. 

Poročilom je sledila razprava, v katero so se vključili Matjaž 

Lapi, direktor Gasilskega Zavoda Trbovlje, Srečko Kerin, poveljnik 

GZ Trbovlje, Jože Bukovec, predstavnik GZ Trbovlje, 

Magda Klopčič, predsednica komisije za delo s članicami ter 

predstavniki PGD Kobilje, PGD Dobovec, PIGD Steklarna 

Hrastnik, PIGD TKI Hrastnik, PGD Kotredež, PIGD Rudnik 

Hrastnik, PGD Klek, PIGD Rudnik Trbovlje, PGD Trbovlje-mesto, 

PGD Zagorje-mesto in PIGD Lafarge Cement. 

Razpravo je zaključila predstavnica TET ga. Nataša Lipovšek, 

direktorica SE in poudarila, da bo TET tudi v bodoče finančno 

podpirala delovanje društva. 

Sledil je sprejem statuta PIGD TET, katerega osnutek je 

predstavil tajnik društva Pavel Nemet. Podan je bil plan dela in 

finančni plan za leto 2008, ki je bil soglasno sprejet. Izvoljeni 

so bili tudi delegati, ki bodo zastopali naše društvo na občnem 

zboru GZ Trbovlje in sicer Marjanka Hodak, Franc Korošec in 

Roman Lebar. 

Sledila je razrešnica organov društva in volitve novih članov. 

Volilna komisija je za novega predsednika društva predlagala 

Staneta Podbregarja, za poveljnika pa Otona Bokala. 

Predlagana kandidata sta bila soglasno izvoljena. S strani volilne 

komisije so bili predlagani tudi kandidati za organe društev 

kot so Upravni odbor, Nadzorni odbor, disciplinska komisija, 

komisija za delo z veterani in komisija za delo s članicami. Vsi 

predlagani kandidati so bili soglasno izvoljeni. 

Najprijetnejša točka dnevnega reda je seveda podelitev 

priznanj in odlikovanj. Društvena priznanja sta podelila novo 

izvoljeni predsednik društva Stane Podbregar in tajnik društva 

Pavel Nemet, priznanja GZ Trbovlje pa poveljnik GZ Trbovlje 

Srečko Kerin in predsednik GZ Trbovlje Pavel Nemet. 

Plaketo ob odhodu v pokoj sta prejela: 

• Metod Mravljak in 

• Franc Jazbinšek. 

Priznanje za dolgoletno delo so prejeli: 

• Jože Breznikar – 50 let, 

• Pavel Zakrajšek – 50 let, 

• Vili Vrtovšek – 40 let, 

• Branko Pistotnik – 30 let, 

• Marija Ocepek – 20 let in 

• Stojan Baloh – 20 let. 

Priznanje gasilske zveze so prejeli: 

• Olga Gantar – priznanje GZ III. stopnje, 

• Vida Moškon – priznanje GZ III. stopnje, 

• Gabrijela Dornik – priznanje GZ III. stopnje, 

• Fani Grah – priznanje GZ II. stopnje, 

• Darinka Kus – priznanje GZ II. stopnje, 

• Ana Zajc – priznanje GZ I. stopnje, 

• Ana Ostanek – priznanje GZ I. stopnje, 

• Antonija Perc – priznanje GZ I. stopnje, 

• Jana Karamarkovič – priznanje GZ I. stopnje in 

• Marjanka Hodak – priznanje GZ I. stopnje. 

Predaja funkcije 

24 • marec 2008

Sindikat 

aktiven 

Plaketo veterana je prejel: 

• Jože Breznikar. 

Na koncu podelitve priznanj je delovni 

predsednik Ivo Restar predstavil 

dolgoletno delo bivšega predsednika 

društva Metoda Mravljaka, kateremu 

je novo izvoljeni predsednik Stane Podbregar 

predal plaketo častnega predsednika. 

Ob koncu se je delovni predsednik 

zahvalil delovnemu predsedstvu za 

opravljeno delo ter vsem predstavnikom 

in članom za udeležbo in sodelovanje. 

Izrečena je bila tudi zahvala vodstvu 

podjetja za vso podporo pri delovanju 

društva. Sledilo je fotografiranje novo 

izvoljenih odborov ter družabno srečanje 

ob kozarčku in dobri večerji, za katero 

vsako leto poskrbijo naše kuharice. 

Aleš Žagar 

V skladu s 4. členom Aneksa št. 3 

in 2. členom Tarifne priloge Kolektivne 

pogodbe za elektrogospodarstvo se 

izhodiščne bruto plače vsake tri mesece 

povečujejo v višini 85 % rasti cen življenjskih 

potrebščin na podlagi znanih 

statističnih podatkov (SURS), tako da 

smo v TET v mesecu novembru uskladili 

plače v višini 1,105 % glede na inflacijo, 

ki je znašala 1,3 %. Nova uskladitev 

sledi v mesecu februarju. 

Ker je skupina HSE med vodilnimi 

skupinami v državi in, da so k uspešnemu 

poslovanju skupine HSE prispevale 

vse družbe in vsi zaposleni v družbah, 

smo na Koordinaciji sindikatov družb 

združenih v 1. energetskem stebru predlagali 

višino božičnice 1490 EUR in 

kasneje po pogajanjih pristali na višino 

1390 EUR, ki je bila potem tudi izplačana 

v dveh obrokih tako pri nas kot v 

ostalih družbah skupine HSE. 

Na seji Koordinacije predsednikov 

sindikatov družb združenih v skupino 

HSE v okviru Sindikata delavcev dejavnosti 

energetike Slovenije, ki je bila 

dne 18.01. 2008, smo obravnavali tudi 

izplačilo regresa za letni dopust za leto 

2008 in predlagali izplačilo v višini 85% 

povprečja plač zadnjih treh mesecev v 

elektrogospodarstvu. Predlagali smo 

tudi izplačilo regresa do 15. marca, zaradi 

večjega dela regresa za katerega so 

prispevki od bruto plače manjši. Pogovori 

sledijo! 

V mesecu decembru sta bili organizirani 

zabavi ob zaključku leta tako za 

zaposlene kot za upokojence. Priznati 

moram, da me je udeležba na zabavi kar 

malce presenetila »pozitivno«, kajti 

upokojencev prisotnih na zabavi je bilo 

~ 200, zaposlenih pa ~ 115. Povratne 

informacije so bile zelo vzpodbudne in 

pohvalne tako da verjamem, da se bo tradicija 

nadaljevala. 

Razveselili smo tudi naše najmlajše, 

kajti obiskal jih je Dedek mraz, v največji 

meri pa sta mu pomagali Mojca in 

Romana. 

V mesecu aprilu sindikat družbe 

TET organizira strokovno ekskurzijo na 

Irsko (~30 prijavljenih), za tiste ki pa se 

iz kakršnihkoli razlogov niste odločili za 

obisk Irske pa naj povem, da boste imeli 

možnost popravnega izpita in se udeležiti 

jesenskega izleta po naši prelepi Sloveniji, 

kam točno nas bo pot vodila pa se 

bomo še dogovorili (podajte predloge). 

Športne aktivnosti tečejo po ustaljenem 

ritmu, udeležba s strani zaposlenih 

je odlična, poskušamo pa oživeti tudi 

rekreacijsko igranje tenisa v dvorani 

AMD. 

marec 2008 • 25

ZIMSKO ŠPORTNO SREČANJE PROIZVODNJE ELEKTRIČNE ENERGIJE – Krvavec 02.02.2008 

V zavedanju, da nas energija povezuje, je na delovnih sestankih Koordinacije HSE padla pobuda, da bi se na letošnjih zimskih 

športnih igrah skupaj zbrali vsi proizvajalci slovenske električne energije. Sledilo je veliko sestankov, usklajevanj vendar je bil cilj 

le dosežen, organizacija srečanja pa zaupana sindikatu družbe TET. Športna srečanja so del življenja posameznika, skupine ali 

določenega združenja, ki pomembno vplivajo na razmišljanje in vključevanje v proces ustvarjanja, zato dvomov o organizaciji pri 

nas ni bilo. 

Na kratko o poteku zimskega srečanja in za nas pomembni rezultati: 

Zimsko športno srečanje Proizvodnje el. energije je odprl predsednik organizacijskega odbora g. Jani Žlak in zaželel športnikom 

obilo športne sreče in dobrih rezultatov. V konkurenci (veleslalom) je bilo 75 tekmovalk in 120 tekmovalcev iz enajstih družb. 

Punce iz TET so osvojile ekipno 1. mesto, fantje pa 7. mesto, kar je prineslo skupno odlično 5. mesto. 

Skupni vrstni red sodelujočih po družbah: 

1. mesto SEL 229 točk 

2. mesto PV 199 točk 

3. mesto SENG 193 točk 

4. mesto DEM 184 točk 

5. mesto TET 172 točk 

6. mesto NEK 161 točk 

7. mesto HSE 159 točk 

8. mesto TEŠ 145 točk 

9. mesto TEB 67 točk 

10. mesto TE-TOL 45 točk 

11. mesto GEN 7 točk 

Še nekaj odličnih posameznikov iz TET: 

ŽENSKE 

1. mesto v kategoriji do 30 let ANITA ŽUČKO 

2. mesto v kategoriji OD 31 do 40 let POLONA LESKOVŠEK 

3. mesto v kategoriji OD 31 do 40 let TADEJA ZAPUŠEK 

MOŠKI 

1. mesto v kategoriji OD 31 do 40 let MARTIN JERMAN 

4. mesto v kategoriji do 30 let ERVIN RENKO 

Ervin je upravičil vlogo selektorja, vendar bo moral v prihodnje več pozornosti nameniti moški reprezentanci, tako da bodo 

verjetno priprave na naslednje srečanje potekale ločeno: 

MOŠKI – lokacija okoliški hribi 

ŽENSKE – izbirajo, kam bi rade šle ha, ha, ha. 

Po končanem športnem delu srečanja smo se odpeljali v hotel Bellevue na Šmarjetni gori nad Kranjem, kjer je potekala razglasitev 

rezultatov, podelitev nagrad in nestrpno pričakovani družabni del z ansamblom Malibu. Vsi skupaj smo se imeli skrajno lepo. 

Ne bom našteval kolegic in kolegov, ki so v organizacijo srečanja vložili ogromno truda, svojega prostega časa in še kaj drugega 

iz preprostega razloga, da ne bi koga pozabil, rad pa bi se jim iskreno zahvalil, kajti srečanje je bilo organizirano vrhunsko. Zahvalil 

bi se tudi vodstvu TET za posluh in finančno pomoč pri organizaciji srečanja! 

SINDIKALNI IN ŠPORTNI POZDRAV 

26 • marec 2008

Kegljanje v TET 

Bogdan Hribar 

Na pobudo sodelavcev sem se odločil, da napišem nekaj vrstic 

o rekreaciji – kegljanju v TET. 

V TET delujeta moška in ženska kegljaška ekipa, ki imata 

možnost treninga vsak petek ob 18. uri na obnovljenem kegljišču 

Rudarja. Ekipi se vsako leto udeležita letnih športnih iger, 

ki jih organizira sindikat delavcev termoproizvodnje. Lansko 

leto je te igre organizirala TET. Tekmovanje je potekalo v dvanajstih 

športnih panogah. V kegljanju so sodelovale tri ekipe: 

TET, TE-TOL in NEK. V skupni razvrstitvi je zmagala TET. 

V kegljanju so bile ženske tretje, moški pa prvi. Postavi obeh 

ekip sta bili: 

- ženske: Darja Zupan, Milena Topolšek, Marjeta Mešiček, 

Marija Ocepek in Andreja Jazbinšek. 

- moški: Bogdan Hribar, Milan Kos, Jože Dolanc, Drago 

Vincek in Gorazd Kajič. Sam tekmujem za sindikalno-kegljaško 

ekipo že od zaposlitve v TET leta 1997. Do sedaj smo bili 

na igrah vsako leto prvi, razen leta 2003 v Ljubljani, ko smo bili 

drugi. Tudi ženska ekipa je do sedaj dosegla nekaj lepih rezultatov, 

glede na to, da tekmujejo šele peto leto. Če bo v letošnje 

igre Holdinga slovenskih elektrarn vključeno tudi kegljanje, se 

jih bosta udeležili tudi obe naši ekipi. S kvalitetnim treningom 

in dobro formo upam, da tudi v naslednjih letih rezultati ne 

bodo izostali. 

Naj še omenim, da je KK Rudar v lanskem letu popolnoma 

obnovil kegljišče, kajti na »starem« se ne bi smela več odvijati 

ligaška tekmovanja. Zamenjana je bila avtomatika, steze, 

kroglovodi, krogle, položnice in keglji. Zdaj bo novo kegljišče 

služilo svojemu namenu vsaj nekaj let brez večjih finančnih 

vlaganj. 

Na koncu bi rad povabil vse, ki ste zainteresirani za kegljanje, 

da pridete na trening, ki poteka ob petkih od 18. do 19. 

ure na Rudarju. Tisti, ki imate raje Bowling, pa pridite v Planet 

300 v Zagorje, kjer se vsak četrtek od 19. do 20. ure odvija rekreacija. 

Športni pozdrav! 

marec 2008 • 27

Globoko pod zemljo 

Stanka Živoder 

Termoelektrarna Trbovlje je že eno leto članica skupine 

HSE d.o.o. Skupino HSE sestavlja sedem družb s sedežem v 

Sloveniji ter mreža šestih družb, dveh predstavništev ter podružnice 

v tujini. Ker med vsemi sedmimi družbami v Sloveniji 

poteka veliko poslovnega sodelovanja in komuniciranja, je med 

tajnicami in poslovnimi sekretarkami že nekaj časa tlela ideja o 

spoznavnem srečanju. V lanskem decembru se je ga. Melita Božič, 

poslovna sekretarka dr. Milana Medveda iz Premogovnika 

Velenje odločila, da stori prvi korak. Tako nas je v soboto, 8. 

decembra, povabila v svoje delovno okolje. Na povabilo sva se 

s Sergejo odzvali, saj veva, da osebni stik ne more nadomestiti 

pogovora preko telefona oziroma v zadnjem času tudi preko 

elektronske pošte. Povabilu so se odzvale vse tajnice oziroma 

poslovne sekretarke in njihove namestnice iz skupine HSE, razen 

iz Nove Gorice, ki je zbolela. Zbrale smo se v sejni sobi Premogovnika 

Velenje, kjer nas je poleg svoje poslovne sekretarke 

pričakal tudi direktor družbe dr. Milan Medved. Predstavil 

nam je zgodovino premogovnika in na kratko očrtal vizijo oziroma 

njihove cilje. Po predstavitvi nas je ga. Melita povabila na 

ogled Premogovnika Velenje, katerega del je preurejen v Muzej 

premogovništva Slovenije. Večina prisotnih še nikoli ni bila v 

rudniku, zato se je marsikateri naredila kepa v grlu. 

In smo šle… na pot proti središču zemlje. 

Takoj, ko so se za nami zaprla vhodna vrata in smo stopile v 

dvigalo, ki nas je popeljalo v globino, me je zagrabila klavstrofobija. 

Mislim, da nisem bila edina, ker je kar naenkrat postalo 

vse tiho in mirno, le cviljenje dvigala je motilo tišino. 

Po »Starem jašku« smo se spustile 180 m globoko v svet 

»premogarjev« in lignita. Tu nas je pričakal Anton Aškerc, ki 

se je pred sto leti tukaj že prevažal v globino. Popeljal nas je po 

podzemeljskem svetu med »premogarje«, ki so iz zemlje trgali 

črno zlato in ga tono za tono pošiljali na svetlobo. Seznanil 

nas je tudi s težkim delom rudarjev v soparnem in zadušljivem 

ozračju dvanajst metrov visokih odkopov. Popeljal nas je po 

vseh deloviščih nekdanjega premogovnika, kjer so na »premogarje« 

prežale številne nevarnosti zaradi zruškov, predvsem 

pa zaradi zahrbtnega plina metana. Slišale smo žalostni glas signalnega 

zvonca, ki je januarja in februarja leta 1893 naznanjal, 

da je v dveh zaporednih eksplozijah metana izgubilo življenje 

najprej enajst, nato pa še sedemnajst delavcev. 

To zgodbo ponazarja 18 scen in 15 lutk rudarjev v tipičnih 

položajih pri delu in počitku. Vse prizore učinkovito dopolnjuje 

sodobna avdio-vizualna oprema. Pred prehodom v moderni 

del muzeja smo se globoko pod zemljo okrepčale s slastno torto 

in kozarcem šampanjca, katerega so nam postregli čisto pravi 

rudarji. Ta jedilnica je najgloblje v Sloveniji in najbrž tudi v 

Evropi. 

Ambicija muzeja je zgodbo o slovenskem premogovništvu 

približati čim večjemu številu obiskovalcev, ne glede na starostne, 

gibalne, jezikovne ali kakšne druge omejitve. V delovanju 

muzeja so ohranjene stare rudarske vrednote – tovarištvo, solidarnost 

in pomoč, ki pomenijo tudi odnos do obiskovalcev in 

poslovnih partnerjev. Rudarski pozdrav »SREČNO« je iskrena 

želja za prihodnost nas vseh. 

28 • marec 2008

Zanos na deponiji premoga 

Marko Zakrajšek 

Članek je komično predstavljen, predstavlja pa delo na deponiji kot en člen v verigi podjetja, 

kar pa v prenesenem pomenu pomeni, da je vsako delovno mesto v našem podjetju 

enak, nenadomestljiv člen, za končni produkt- proizvodnjo električne energije. 

Metuljev pojav Večkrat sem že slišal zanj, še zadnjič je v 

Sobotni prilogi pisal o njem nek kolumnist. Gre nekako tako, 

da če metulj zamahne s krili v Singapurju, je čez tri mesece v 

New Yorku vihar, ali v drugem primeru, ker je bil izgubljen žebelj 

je bila s tem izgubljena podkev, zaradi izgubljene podkve 

je bil izgubljen konj in z njim jahač, posledično je bila izgubljena 

bitka in zato kraljestvo. Če ta pojav prenesem na deponijo 

premoga, bi lahko dejal: ker ni bil z lopato odmetan odvečen 

material izpod pogonskega dela transportnega traku, je transport 

obstal, ker ni bilo transporta, so ostali bunkerji prazni, 

zaradi pomanjkanja trdega goriva se ni dalo pridobiti pare, 

brez pare se ne vrti turbina, nakar sledi izpad generatorja in 

ker nismo več sinhronizirani, je poraba večja kot proizvodnja, 

dispečerju v Ljubljani delamo sive lase, ker ga skrbi frekvenca, 

zato primarna in sekundarna regulacija tam nekje v Španiji ali 

na Finskem dvigne moč na generatorju in glej ga zlomka, zopet 

se v vladi sprašujejo, zakaj takšen uvoz električne energije 

iz tujine, saj to ni dobro ne za proizvodnjo ne za gospodarsko 

rast in ne za inflacijo v Sloveniji. Konec koncev, vse to zaradi 

z lopato neodmetanega odvečnega materiala izpod pogonskega 

dela traku. Kakšen zanos in pripadnost čuti človek po taki 

opravljeni nalogi! 

In od kod pride volja in zanos za izvajanje del S plačo Zagotovo. 

Vendar v določeni meri pripomore k zanosu in volji do 

dela tudi delegiranje nalog. Zjutraj pred pričetkom službe sedimo 

za mizo jaz kot operater, Oci kot strojnik kombiniranega 

rotobagerja, Hans, ne tisti, ki bi ga Jelinčič rad videl v svojem 

kabinetu, kako meri ven s puškomitraljezom, temveč ta, ki je 

sposojen od firme Zasavje in prva lopata deponije, nato je tu 

še Cvetka kot snažilka in Matej kot voznik buldožerja. Sledi 

prihod vodje deponije in pričetek delegiranja nalog. Vodja začne 

s pozdravom in spraševanjem posameznikov o vremenu in 

»kako kaj stara mama«, nadaljuje s kakšno anekdoto za dvig 

morale, nakar pogovor postopoma preide na samo delo. Vsak 

od nas predstavi kakšen problem, na katerega je naletel na obhodu, 

predlaga protiukrep, sledi skupen posvet in razhod zaposlenih 

na objekt. 

In kaj me moti pri vsem tem Ko zjutraj vstanem, opravim 

obred, pristopim k avtu, sedem vanj, zaženem motor in se odpeljem 

proti službi. Pri zagonu avtomobila radio takoj prične 

igrati. »Veste, avto ima štiri računalnike«, so dejali na servisu. 

»Fino,« rečem. Prvi takti glasbe z radia mi ostanejo celo jutro 

v spominu in ko vodja delegira naloge, meni v hipokampusu, 

to je del možganov, ki je odgovoren za kratkotrajni spomin, nenehno 

odmeva melodija. Včasih si zidam barko iz perja, hodim 

po kolenih, pijem tekilo iz popka, igram na mandoline in kaj 

vem kaj še. To me moti. Zaradi tega ne sledim besedam vodje, 

to doprinese k pomanjkanju volje in zanosa in po korakih metuljevega 

pojava bodo v vladi zopet zaskrbljeni. Naslednjič sem 

si priskrbel zgoščenko z blagimi napevi skupine Iron Maiden, 

nisem pa vedel, da se uvod začne s Churchillovim govorom, ki 

gre nekako tako: »Mi se moramo boriti za našo obalo, naše ceste, 

mesta in hribovje. Mi se moramo boriti za naše ljudi, ulice 

in domove in nikoli se ne smemo predati, ne glede na končno 

ceno.« Celo jutro mi je ta državniški govor odmeval v glavi, 

tako da mi ni preostalo nič drugega kot to, da radio v avtu s 

štirimi računalniki nekako blokiram in pripravim za naslednje 

jutro. 

Ko sem drugi dan prispel v službo, mi je delovalo vse nekako 

čudno. Sam sem stal tam v spodnjicah, Hans je bil na 

oknu in meril s puškomitraljezom, Oci je v jedilnici navkljub 

zakonu ministra Bručana kadil že tretjo škatlico cigaret Matej 

se je vzvratno peljal proti Retju, vodja deponije je ostal v 

svoji pisarni in Cvetka je spala. Prvih pet stvari mi je bilo še 

nekako dojemljivih, samo, da Cvetka spi – ta ženska je ja pridna 

kot malokdo. Močno sem dvakrat pomežiknil in dvignil 

glavo stran od volana. Zaspal sem. Bil sem še v avtu z nemim 

radiem. Hitro v službo, da ne zamudim delegiranja nalog, ker 

zopet ne bo zanosa in s tem ne bo z lopato očiščen pogonski del 

transportnega traku, zato ne bo dobave premoga in ne sinhroniziranega 

generatorja, premalo bo proizvodnje, dispečerja bo 

skrbela frekvenca, regulacija bo dvigovala moči španskih in finskih 

generatorjev, preveč bo uvoza električne energije in vlada 

bo zabeležila pretirano nizko proizvodnjo in visoko inflacijo. 

Zapeljal sem vzvratno na cesto in nato naprej proti delovnemu 

mestu. 

Mi se moramo boriti za našo kotlino, za delovna mesta in 

za ljudi. Mi se moramo boriti za Čeče, Prapretno, Čebine, Hrastnik, 

Zagorje in Trbovlje, za celotno Zasavje. Mi se moramo 

boriti za našo Termoelektrarno Trbovlje in nikoli se ne smemo 

predati, ne glede na končno ceno. 

marec 2008 • 29

Natečaj za naj idejo 

V jubilejnem letu obratovanja TET 2 smo pripravili za vse zaposlene dodaten izziv. 

Kljub temu, da turboagregat že 40-let neutrudno proizvaja megavate, ste v času svojega dela gotovo naleteli 

na idejo, ki bi vam in /ali vašim sodelavcem izboljšala delovne pogoje, učinkovitost dela…. 

Zato pisala v roke in nam najkasneje do 30.06.2008 posredujte svoje zamisli. 

Tri najboljše ideje bodo nagrajene s 300 €, 200 € in 100 €. 

Pričakujemo resne in utemeljene predloge, ki jih oddajte v kuverti v nabiralnik glasila Utrinki. 

Na natečaju lahko sodelujejo le zaposleni v TET! 

Zlata vrtnica 2007 

Peter Jamnik 

Prireditev Zlata vrtnica 2007 je potekala 14. decembra 

2007 v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah. Namen 

prireditve je bil podeliti priznanja Turističnega društva 

Trbovlje in priznanja nagrajencem projekta Moja dežela lepa 

in gostoljubna pod okriljem Turistične zveze Slovenije v okviru 

regijskega ocenjevanja. 

Uvodoma je obiskovalce prireditve pozdravila predsednica 

Turističnega društva Trbovlje Marija Juraja. Sledil je pozdravni 

govor predsednika Turistične zveze Slovenije Dominika 

S.Černjaka. 

Letošnji nagrajenci Zlate vrtnice 2007: 

• Društvo starodobnih vozil » MAGNET« Trbovlje, 

• Televizija Trbovlje, 

• Filatelistično društvo Trbovlje, 

• Vinko Pfeifer, glasnik Trbovelj, planinec, pevec, organizator 

in kulturni delavec pri Društvu upokojencev Trbovlje, 

• Jana Mlakar Adamič, muzejska svetovalka Zasavskega 

muzeja Trbovlje, avtorica muzejske zbirke »Rudarsko stanovanje«, 

monografije »Teknilo nam je« in dela »Etnološka pot 

trboveljske rudarske kolonije«, 

• skupina za ročna dela »Zlatice« pri Društvu upokojencev 

Trbovlje, 

• najvišje priznanje Turističnega društva Trbovlje »Zlata 

vrtnica 2007« je letos prejela za ustvarjalno delo in mednarodno 

promoviranje občine Trbovlje gospa Zdenka Kahne, 

inovatorka, diplomantka socialnega dela, mednarodna diplomantka 

CIDESCO ter lastnica in direktorica kozmetične hiše 

Kahne, znana doma in po svetu že vrsto let. Dama, ki je s svojo 

kozmetično hišo ponesla ime Slovenije daleč po svetu, je v letu 

2007 ob dvajsetletnici uspešnega poslovanja podjetja izvedla 

humanitarno akcijo zbiranja sredstev za Bolnišnico Trbovlje 

in Zdravstveni dom Trbovlje. Za svoje dosežke na strokovnem, 

inovativnem in znanstvenem področju je prejela več uglednih 

državnih in javnih priznanj. 

V drugem delu prireditve je potekala podelitev priznanj 

Turistične zveze Slovenije v razredu ocenjevanja za najlepše 

urejeno okolje. Priznanja so prejeli Osnovna šola Kisovec, Gimnazija 

Litija, najlepše urejen hribovski kraj Čemšenik, najlepši 

turistični kraj Izlake, Kisovec, najlepše urejen vrtec Barbara 

iz Trbovelj in občina Zagorje. 

Pohvaliti moramo povezovalca prireditve Anito Gošte in 

Mateja Bokaliča. Za dobro glasbeno vzdušje je poskrbela mlada 

violinistka in skupina Ekspres band. 

Polna gledališka dvorana je potrditev, da se je vsakoletna 

prireditev Zlata vrtnica dobro prijela. 

30 • marec 2008

Razpis letovanja za sezono 2008 

Romana Peskar 

Komisija za oddih in letovanje razpisuje za sezono 2008, ki traja od 01.06.2008 do 

31.10.2008, letovanje v naslednjih kapacitetah: 

ROK ZA PRIJAVE JE DO 

10.4.2008 . 

Prijave dobite in oddate pri Romani 

PESKAR, int. 299. 

PRIKOLICE 

RAB 

PUNAT 

MALI LOŠINJ 

22,00 €/dan 

22,00 €/dan 

22,00 €/dan 

GARSONJERE 

ČATEŽ 

GOZD MARTULJEK 

STINICA 

UMAG (1 garsonjera) 

UMAG (2 garsonjera) 

26,00 €/dan 

26,00 €/dan 

26,00 €/dan 

39,00 €/dan 

37,00 €/dan 

Komisija si pridržuje pravico, da v primeru 

prevelikega števila prijav zmanjša dekade 

na 7 dni letovanja. 

POGOJI LETOVANJA: 

• s člani kolektiva lahko letujejo 

samo zakonci in nepreskrbljeni otroci, 

• potrdilo je potrebno dostaviti 

tudi za polnoletne in nezaposlene 

otroke, 

• v primeru odpovedi letovanja 

zaradi bolezni oziroma smrti ter v 

primerih odsotnosti po nalogu nadrejenega 

se dostavi ustrezno dokazilo, v 

nasprotnem primeru se obračuna 30 

% cene letovanja. Isti % se odtegne 

tudi v primeru nepravočasne odpovedi 

letovanja (14 delovnih dni pred 

nastopom letovanja). 

KRVAVEC - POČITNIŠKI DOM 

Najem apartmaja. Cene najema bodo 

znane naknadno. 

PORTOROŽ - POČITNIŠKI DOM 

Nudi se 2 obroka hrane in sicer obilnejši 

zajtrk in kosilo-večerja od 17.30 ure 

dalje. 

Cena polpenziona v centralnem 

domu bo znana naknadno. 

Možnost najema Apartmaja s kuhinjo 

. 

Cena najema bo znana naknadno. 

MORAVSKE TOPLICE - POČITNIŠKI DOM 

Najem apartmaja. Cene najema bodo znane 

naknadno. 

ZDRAVILIŠČE LENDAVA 

CENA PENZIONA cca. 

30,00 €/dan 

CENA POLPENZIONA cca. 38,00 €/dan 

V ceno je vključeno neomejeno kopanje. 

PLAČILNI POGOJI: 

• Strošek koriščenja počitniške kapacitete 

se poravna v šestih obrokih 

in sicer kot odtegljaj pri OD, izplačanem 

za mesec, v katerem je upravičenec 

koristil počitniško kapaciteto. 

Najemne cene počitniških kapacitet 

so enake tudi za upokojence TET. 

Cene najema počitniških kapacitet 

za nečlane sindikata so višje za 7,5 

€/dan. 

Najem apartmaja v Umagu za nečlane 

sindikata je 50,00 €/dan oziroma 

48,00 €/dan. 

BOHINJ 

POČITNIŠKA HIŠICA 1/2 hišice 

26,00 €/dan 

POČITNIŠKA HIŠICA 1/1 hišice 

37,00 €/dan 

Prodajna cena za počitniško hišico Bohinj 1/1 se uporablja 

v primerih, ko interesent na prijavi izrecno navede željo, 

da bi rad počitniško hišico koristil sam v celoti. 

Počitniška hišica Bohinj se lahko oddaja na način 1/1 

samo v primeru, da ni prekomernega interesa. 

marec 2008 • 31

NAGRADNA KRIŽANKA 

Ime in priimek: 

Naslov: 

Pošta in kraj: 

ISKANO 

GESLO: 

1 2 3 4 5 6 7 8 9 

KUPON 30 

Razpisane nagrade za nagradno križanko št. 30: 

1. nagrada: Vikend paket v Čatežu (2 nočitvi) 

2. nagrada: 30 € 

3. nagrada: 20 € 

Nagrajenci prejšnje križanke: 

Prejeli smo 32 pravilno izpolnjenih kuponov novoletne nagradne križanke št. 29. 

Nagrade prejmejo: 

1. nagrada: Vikend paket v Čatežu (3 nočitve): Igor STRGARŠEK 

2. nagrada: 40,00 €: Ivan SIMONČIČ 

3. nagrada: 30,00 €: Marija FABJAN 

Pravico do žrebanja imajo samo prejemniki GLASILA. Pri žrebanju se bo upošteval samo en izvod rešene križanke na posameznika. 

Rešitve oddajte v nabiralnik GLASILA do vključno četrtka, 17.04.2008. 

32 • marec 2008

KMETIJSKA DEJAVNOST, 

KI SE UKVARJA 

Z VZREJO ŽIVINE 

PRAVLJIČNI 

DEČEK S 

ČUDEŽNO 

SVETILKO 

ZADNJI, 

ODLOČILNI DEL, 

NPR. TEKA 

SLOVENSKI 

PISATELJ 

MURNIK 

SL. PROTE - 

STANTSKI 

SLOVNIČAR 

("ZIMSKE 

URICE") 

NAŠ 

JADRALNI 

PADALEC 

KRALJ 

ZAČIMBNA 

RASTLINA, 

KROKUS 

ZNAMENITI 

HOMERJEV 

EP O 

TROJANSKI 

VOJNI 

SUROV, 

KULTURI 

SOVRAŽEN 

BARBAR, 

DIVJAK 

4 

NAREČJE, 

DIALEKT 

TRAGIČNO 

DOGAJANJE 

MESTO 

V JUŽNI 

SRBIJI 

BOR 

TUREL 

DRAGA AHAČIČ 

ZNAMENJE 

V OBLIKI STEBRA 

PRAZGODO- 

VINSKI 

PREBI- 

VALEC 

MOČVIR- 

SKEGA 

NASELJA 

NA KOLIH, 

KOLIŠČAR 

JESENSKI 

MESEC 

KRAJ JUGO- 

ZAHODNO 

OD VRAN- 

SKEGA 

KVAR 

SEVERNO- 

AMERIŠKI 

PLES, 

TAP 

CELOTNO 

VERSKO 

SLOVSTVO 

PRI 

JUDIH 

IGNACIJ 

BORŠTNIK 

PRIPRAVA 

ZA 

RISANJE 

KROGOV 

REKA V 

RUSIJI 

ZLI DUH 

PRI ST. 

SLOVANIH 

NARAVO- 

VARSTVE- 

NIK 

PAS PRI 

KIMONU 

SL. SLIKAR 

MALEŠ 

RUSKI 

ŠAHIST 

(ANATOLIJ) 

VRTNINA 

ZA JUHO 

KAMNIT KIP 

IZ ENEGA 

KOSA 

7 

RUSKO 

MESTO 

OB VOLGI 

(DO l.1990 

KALININ) 

SL. KIPAR 

BATIČ 

DINOZAVER 

S HRBTNIM 

GREBENOM 

RAFKO 

IRGOLIČ 

SKRAJNA 

VLAŽNOST 

ZRAKA 

NEPRI- 

JETNOST, 

NESREČA 

KEMIJSKI 

SIMBOL 

ZA 

IRIDIJ 

9 SL. BARI- TONIST 

(EMIL) 

PRVA 

JEDRSKA 

PODMOR- 

NICA 

INDIJANSKI 

ŠOTOR 

RUŠA, VAŽA 

PRENOSNA 

REKLAMNA 

IPD. PLOŠČA 

1 DENARNI 

PREJEMEK 

ZA DELO 

ČEŠKI TEKAČ 

(EMIL) 

STARA 

ENOTA ZA 

SVETIL- 

NOST, 

SVEČA 

SESTAVIL: 

DAK 

SLOVENSKI 

KOŠARKAR 

(PRIMOŽ) 

ŽLAHTNI 

PLIN (Ar) 

SKUPINA 

EVROPSKIH 

LJUDSTEV 

MENTOR IN 

MECEN SL. 

RAZSVET- 

LJENCEV 

(ŽIGA) 

AVTISTIČNI 

BOLNIK 

PLAST 

6 

GLIVIČNA 

KOŽNA 

BOLEZEN, 

GOBICE 

TOMAŽ 

PANDUR 

NAŠ 

ŠAHOVSKI 

VELE- 

MOJSTER 

PARMA 

SLOVENSKI 

PISATELJ 

IN PUBLICIST 

(ANDREJ) 

SKRIVNI 

ODPO- 

SLANEC 

ZORICA 

FINGUŠT 

MLEČNI 

IZDELEK 

KONICA 

BESEDNA 

ZVEZA, 

REKLO 

NEKDANJI 

SLOVENSKI 

TEKAČ 

(STANKO) 

PREMIČNI 

DROG 

PRI VOZU 

BIVALIŠČE 

UMRLIH, 

NAVJE 

RUGGIERO 

LEON- 

CAVALLO 

ŠOP LAS 

KUŠČAR 

TOPLIH 

DEŽEL 

UPOGNJENA 

PALICA ZA 

IGRANJE 

NA GODALA 

2 

RISBA: 

TET 

ČEBELI 

PODOBNA 

ŽUŽELKA 

OSKRBA 

VRTNIN Z 

DODATNO 

VODO 

NEHOTENO 

MOKRENJE, 

ZLASTI 

OTROK 

PONOČI 

ZA POLTON 

ZVIŠANI 

TON c 

5 3 BICIKEL 

DŽIP 

JAPONSKE 

TOVARNE 

TOYOTE 

STARO 

MESTO NA 

KRETI Z 

ZNAMENITO 

PALAČO, 

SREDIŠČE 

DAVNE 

MINOJSKE 

KULTURE 

INDIGO 

KEMIJSKI 

SIMBOL ZA 

NIKELJ 

8 

marec 2008 • 33

Kadrovske novice 

Sabina Dolenc 

V Termoelektrarni Trbovlje d.o.o. je bilo na dan 14.02.2008 zaposlenih 223 delavcev. V podjetju je zaposlenih 41 žensk in 182 

moških. Povprečna starost zaposlenih je 44 let. 

IZOBRAZBENA STRUKTURA ZAPOSLENIH 

Stopnja zahtevnosti 

dejanska izobrazba 

št. % 

I. 27 12,10 

II. 3 1,35 

III. 1 0,45 

IV. 56 25,12 

V. 86 37,21 

VI. 24 10,76 

VII. 28 12,56 

VIII. 1 0,45 

SKUPAJ: 223 100 

KADROVSKE SPREMEMBE 

NOVEMBER 2007 

Odhod 

1. RESTAR Ivan (SOK) 

DECEMBER 2007 

Odhod 

1. KAHNE Ivan (TS) 

2. PRAŠNIKAR Drago (SOK) 

JANUAR 2008 

Prihod 

1. USTAR Dušan (TS) 

Odhod 

1. GLAVAČ Peter (TS) 

2. GROŠIČAR Branko (SE) 

3. ŠTOLC Miro (TS) 

FEBRUAR 2008 

Prihod 

1. KLENOVŠEK Grega (SOK) 

2. LEBAR Martin (TS) 

Odhod 

1. VOLAJ Jože (TS) 

2. DOLANC Jože (TS) 

34 • marec 2008

VeÄ kot sto let pridobivanja elektrike UspeÅ¡na prodaja v letu 2007 ...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?

VeÄ kot sto let pridobivanja elektrike UspeÅ¡na prodaja v letu 2007 ...