Urban september 2011 - Javni holding Ljubljana

Prenovljen Kongresni trgLjubljančanke in Ljubljančani smo dobili čudovit novjavni prostor - prenovljen Kongresni trg z okolico.Bivanje v Ljubljani postaja vse prijetnejše, zlasti zdaj, ko se vseveč območij spreminja v pešcone, zelene površine, javni prostor,prvenstveno namenjen druženju, kulturi, izobraževanju, zabavi… uživanju. Vendar takšni preporodi se ne zgodijo čez noč, potrebniso trud, predanost, volja, sodelovanje, usklajevanje, dopolnjevanje,potrpežljivost in vztrajnost ljudi, ki načrtujejo inizvajajo takšne projekte, ki to omogočajo. In vse te lastnosti soprišle v ospredje ravno ob prenovi Kongresnega trga.Ta projekt obsega izgradnjo garažne hiše s 720 parkirnimi mesti,ureditev obodnih cest – Gosposke, Šubičeve in Slovenske –, preureditevcelotne komunalne infrastrukture ter ureditev ploščadiin parka po zahtevah Zavoda za varstvo kulturne dediščine, sajgre za spomenik državnega pomena, Plečnikovo dediščino. Zahtevalje predhodne arheološke raziskave na celotnem območju,ki so se začele januarja 2009, ko je bila tudi celotna projektnadokumentacija za garažno hišo pripravljena do faze PGD (projektza pridobitev gradbenega dovoljenja). Slednjega je izdelalopodjetje IZTR, PGD za prestavitev komunalnih vodov na območjuKongresnega trga, ki ga je bilo treba izvesti pred začetkom gradnje,je naredil LUZ, PGD zunanje ureditve Trga in parka ZvezdaArheološka izkopavanja so potekala vzporedno z zahtevnimi gradbenimideli. // Foto: Matevž Paternosterpa podjetje Panprostor. Junija 2009 je bila nato družba Gradisskupina G s ponudbo v višini 17.700.000 evrov na javnem razpisuzbrana za izvajalca gradnje garažne hiše pod Kongresnim trgom.Projekt je sprva vodil mag. Miran Gajšek, načelnik Oddelka zaurejanje prostora Mestne občine Ljubljana (MOL), s sodelavkamaBarbaro Jovan in Vando Mikluž kot skrbnico pogodbe, julija2009 pa sta ga od njiju prevzela Nevenka Brumen, vodja Odsekaza investicije Službe za razvojne projekte in investicije, in njensodelavec Darko Drole. Ob pomoči in podpori več sodelavcev izte službe sta »zakopala« v odprto gradbeno jamo, nezanemarljivpa je bil tudi doprinos drugih oddelkov, služb in javnih podjetij vMOL, kot so Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet, Oddelekza kulturo, Služba za lokalno samoupravo, Oddelek za financein računovodstvo in Služba za pravne zadeve. Prav tako je projektzahteval aktivno sodelovanje javnih podjetij Vodovod-Kanalizacija,Energetika (obe sta tudi soinvestitorja gradnje garažne hišev delu, ki zadeva gradnjo komunalnih vodov) in Ljubljanska parkiriščain tržnice, nepogrešljivo je bilo tudi delo ustanove Muzejin galerije mesta Ljubljane v sodelovanju z Zavodom za varstvokulturne dediščine Slovenije, ki sta vodila arheološko izkopavanje.»Projekt je izjemno zahteven in interdisciplinaren, tako vvsebinskem in izvedbenem kot postopkovnem in finančnem smislu.Vključuje številne resorje in stroke, od inženirske, gradbene,Nova podoba ploščadi Kongresnega trga. // Foto: Alenka Rebecarhitekturne, krajinskoarhitekturne, arheološke, umetnostne,oblikovalske, prek geološke, geomehanske in hidrološke, do hortikulturnein dendrološke,« sta ob medsebojnem dopolnjevanjupojasnila Brumnova in Drole. Ravno zaradi te kompleksnosti inzahtevnosti projekta tudi ni šlo brez težav. Največ so jih imeli stehnično izvedbo, saj so morali uskladiti vse te vidike in izbratiustrezno tehnologijo gradnje, ki bi čim manj vplivala na sosednjeobjekte. Tudi za vodo neprepustna gradnja garaže od zgorajnavzdol – pet etaž in 28 metrov v globino, ob izogibanju dvehpodtalnic, upoštevanju arheoloških najdb, dreves in vseh drugihdejavnikov – ni mačji kašelj.Izpostavila sta, da so se tako pri pripravi kot pri izvedbi s posebnimobčutkom in pozornostjo posvetili komuniciranju z okoliškimiprebivalci in institucijami, saj Kongresni trg leži v središčuurbanega dogajanja, zgoščene pozidave in naseljenosti različnihdeležnikov. »Ključna je bila dobra, odprta komunikacija z ljudmiv območju gradnje, ki je temeljila na jasnih strokovnih izhodiščih.Pomembno je bilo, da smo deležnike poslušali, da smo sedržali dogovorov, brez zavajanja in leporečenja,« sta povedala.Pri vseh koordinacijskih posvetih, ki so potekali že v fazi pridobivanjagradbenega dovoljenja, so bili prisotni strokovnjaki, ki sonavzočim postregli z utemeljenimi odgovori na njihova vprašanjain s tem omilili njihovo skrb, denimo o tem, kaj bo z objekti vkaterih živijo, delajo ali se zadržujejo iz katerega drugega razloga.Na srečanjih deležnikov – bilo jih je približno pet – so imelivsi prisotni možnost izraziti svoje mnenje, skupina za opazovanjedogajanja v zvezi z gradnjo pa je skrbela za to, da ni prišlo donerazumevanja. Največ pritožb so prejeli na hrup z gradbišča,zlasti ponoči, in motnje dostopov do objektov, a večjih sporovni bilo. Še več: sogovornika sta poudarila, da sta hvaležna za potrpežljivost,razumevanje in sodelovanje, kajti brez tega bi bilodelo precej oteženo.Kljub vsej podpori brez očitkov ni šlo, saj je bil projekt na začetkupo oceni Brumnove in Droleta zastavljen nekoliko prevečoptimistično, predvsem kar zadeva roke za izvedbo. »Takrat nismovedeli, s čim imamo opravka. Pričakovali smo sicer rimskearheološke ostanke, a se je izkazalo, da so na območju tudi prazgodovinskenajdbe, ki so v veliki meri vplivali na organizacijodel. Dinamiko, ki je bila predvidena, se ni dalo izpeljati skladnos prvotnimi načrti in jih je bilo treba sproti prilagajati. Zavse je potreben čas in tako je bilo tudi s tem projektom, ampakpomembno je, da smo ves čas delali kakovostno in optimalno vvseh letnih časih, celo pod ogrevanimi šotori. To, da arheološkoizkopavanje poteka vzporedno z zahtevnimi gradbenimi deli, niobičajno in je zelo zahtevno, zato gre posebna zahvala tudi arheologom,«je dodala Brumnova.4 S sodelovanjem soustvarjamo Ljubljano.

Prvih 100+50 let je najboljših!Marsikdo se šali, da je prvih sto let v življenju najtežjih.Morda. Če samo pomislimo na življenje pred 100 in večleti v Ljubljani: "krasile" so jo konjske fige, pozimi je bilohladno in temno. Zdi se tako daleč ... pa ni. Življenje vLjubljani se je korenito spremenilo zaradi tehnološkegarazvoja. Težko si predstavljamo življenje v mestu brezuporabe plina.Danes sistem daljinske oskrbe s toploto, za katerega je zadolženopodročje Daljinsko ogrevanje, obsega 240 km vročevodnegaomrežja, na sistem daljinske oskrbe s toploto pa je danespriključenih že 25.500 odjemalcev toplote.Začetki plinarništva v Ljubljani segajo v daljne leto 1861, koso se 9. novembra prižgale prve plinske svetilke v ljubljanskihlokalih, delavnicah in hišah, deset dni kasneje pa še na ljubljanskihulicah. Letos torej obeležujemo 150 let plinarništva vLjubljani – ta pomemben dogodek pa je seveda za vedno spremenilživljenje v našem lepem mestu.Do leta 1978 se je uporaba plina vse bolj uveljavljala – meddrugim tudi za centralno ogrevanje stanovanj in stanovanjskihsosesk, prej pa so plin že uporabljali za pripravo sanitarne toplevode in kuhanje.Naslednji velik mejnik predstavlja leto 1978, saj so 1. decembratega leta v obratu Koseze prevzeli prve količine zemeljskegaplina iz magistralnega plinovodnega omrežja, uvoženega iztakratne Sovjetske zveze.Julija leta 1990 je bila v celoti ustavljena proizvodnja mestnegaplina in že istega leta so bili priključeni vsi odjemalci v Ljubljanina sistem oskrbe z zemeljskim plinom. Od leta 1978 pavse do leta 1990 je namreč potekala zamenjava in usposobitevplinovodnega omrežja za prehod na uporabo zemeljskegaplina.Danes področje Distribucija plina v okviru Energetike Ljubljanakot SODO ZP skrbi za distribucijo in dobavo plina na območjuMOL-a in sedmih primestnih občin, in sicer občine Medvode,Škofljica, Brezovica, Ig, Dobrova - Polhov Gradec, Dol pri Ljubljaniin Log - Dragomer. Skupna dolžina celotnega omrežjaznaša 980 km, na sistem oskrbe z zemeljskim plinom pa je nacelotnem območju Ljubljane in primestnih občin danes priključenihskupno že skoraj 59.000 končnih odjemalcev.Prebivalcem Ljubljane pa življenja ni spremenil samo plin, pačpa pred natanko 50 leti tudi daljinska oskrba s toploto. Ljubljanaima izredno dobro razvit sistem, ki je največji v Sloveniji inprimerljiv z evropskimi. Temelji na soproizvodnji toplotne inelektrične energije in ima dva večja energetska vira, kjer seuporabljajo raznovrstna goriva, kar omogoča varno, zanesljivoin ekonomično oskrbo.Že leta 1959 so strokovnjaki ugotovili, da obstajajo potencialniuporabniki toplote, ki bi jo potrebovali za tehnološke in ogrevalnenamene. Istočasno so tudi ugotovili, da bi lahko z uvedbodaljinskega ogrevanja pridobili še mnogo več kot samo odjemalce– bistveno izboljšanje kakovosti zraka v Ljubljani.Zato se je v letu 1961 stara mestna termoelektrarna ob Slomškoviulici preuredila v kotlovnico. Takrat je bila prvič vzpostavljenadobava toplote prvemu objektu - bližnji osnovni šoli.Gradnja nove toplarne v Mostah se je začela leta 1963 in potekalaskozi leta v več fazah. Leta 1965 je bil zgrajen primarnivročevod od bodoče toplarne v izgradnji do Slomškove ulice inparovod do ljubljanske bolnišnice.Leta 1970 se je pričela gradnja druge toplarne, in sicer v Šiški,katere gradnja je prav tako potekala v več fazah. Čez dve letise je iz Toplarne Ljubljana v Mostah izločila enota Komunalnaenergetika, ki je postala samostojno podjetje. Tako je ToplarnaLjubljana (danes Termoeleketrarna toplarna Ljubljana) odslejopravljala funkcijo proizvodnje elektrike in toplote, Komunalnaenergetika Ljubljana (danes Energetika Ljubljana) pa funkcijocelotne distribucije toplote in vršne proizvodnje toplote izToplarne Šiška.Toplarna Šiška»Energetika Ljubljana danes skupaj z vsemi,ki skrbijo za prebivalce glavnega mesta Ljubljanein okolice – službami MOL, JHL-jem in ostalimijavnimi podjetji ter TE-TOL-om, skrbno načrtujerazvoj sistema daljinske oskrbe s plinomin toploto. Družba že 150 let pri plinu ter 50 letpri toploti uspešno sledi in sodeluje pri prostorskemrazvoju Ljubljane. Učinkovita je pri iskanjunajboljših tehnoloških rešitev za uporabo daljinskegasistema oskrbe z energijo. Glavni cilj - optimizacijadaljinskega sistema, tako s tehničnega,kot tudi ekonomskega vidika, prinaša koristLjubljančanom in prebivalcem primestnih občin:kljub nenehnemu višanju kakovosti storitev inozaveščenem ravnanju z okoljem, cene in ponudbeostajajo ugodne, kar predstavlja dobro izhodiščeza naslednjih 150 in 50 let.«Rechelle Narat8 S sodelovanjem soustvarjamo Ljubljano.

110-letna tradicija javnega prevozaLetos mineva 110 let odkar je Ljubljana 6. septembra1901 s svečano otvoritvijo dobila prvezametke javnega prevoza – električno cestno železnico.Družba malih železnic je takrat zaposlovala 53 ljudi, med katerimije bilo 16 sprevodnikov, 16 voznikov, 2 nadsprevodnika,15 delavcev za vzdrževanje vozov in tračnic, inženirja upravitelja,nadkontrolorja, pomožnega upravnika in slugo. Investicijavredna 1.026.718,39 kron, ni potekala brez zapletov, sajso se meščani med gradnjo večkrat pritožili: zaradi spreminjanjaGornjega trga, montiranja električnih vodov in nevarnostjo,ki naj bi jo tramvaj predstavljal pešcem. Kljub temu jetramvaj ugledal luč sveta - ob otvoritvi je 14 vozov zapeljalona dveh linijah. Prva, dolga 3.241 m, je potekala na relacijiŽelezniška postaja - Dunajska - Čopova - Mestni trg - Poljanska- Rozmanova - Hrvatski trg - Vojaška bolnica. Druga linija,ki je potekala med Gornjim trgom, Karlovško in Dolenjskimkolodvor je merila 1.861 m. Remizo, ki je služila spravljanjuvozov in vzdrževanju le-teh, vsi dobro poznamo - danes je vnjej reševalna postaja.Začetno navdušenje je minilo in začelo se je obdobje stagnacije,v katerem je mestna občina v želji, da bi izboljšala delovnepogoje zaposlenih, delno odkupila električno cestno železnico.Kljub odkupu delnic se stanje ni izboljšalo, zato se jenezadovoljstvo delavcev z delovnimi pogoji nadaljevalo. Leta1922 so si delavci končno priborili prvo kolektivno pogodbo, sčimer je bilo delavcem sicer formalno ugodeno, vendar pa senjihov položaj ni izboljšal. Ko se je nezadovoljstvu zaposlenihpridružilo še nezadovoljstvo meščanov, se je mestna občinazačela pogajati, da bi v celoti odkupila in prevzela električnocestno železnico.2Po dolgotrajnem pogajanju je 23. junija 1927 le prišlo do rešitve:občina je odkupila 2/3 delnic in tako postala večinskalastnica. Družba se je s prenosom sedeža podjetja na jugoslovanskoozemlje, v Zagreb, izognila nevarnosti denacionalizacije,saj bi lahko preostali delež obravnavali kot lastninosovražne države, takrat je družba pridobila tudi novo ime:Splošna maloželezniška družba d.d. in pravico prednostnegaizvajalca. Prvi ukrep mestne občine je bil dodelitev koncesijSplošni maloželezniški družbi d.d. za izgradnjo novih tramvajskihlinij proti Šiški in Viču. V tem času sta se morali mestnaobčina in ljubljanska javnost odločiti ali je smiselno gradititramvajsko omrežje ali nadaljevati z avtobusi. Leta 1928, natančneje26. julija, podeli mestna občina Splošni maloželezniškidružbi koncesijo za opravljanje avtobusnega prometa poLjubljani in povezavo mesta z neposredno okolico. Družba je s6 avtobusi vzdrževala promet na relacijah: Ljubljana - Medno,Ljubljana – Medvode - Kranj, Ljubljana – Cerklje - Kranj, Vič- Črnuče. Privatni podjetniki pa so takrat vzdrževali prometna naslednjih linijah: Zgornja Šiška - Šentvid - Tacen, Hrvatskitrg – Njegoševa - Žale, Figovec - Šentvid, Zaloška – Moste - Dobrunje,Dolenjska cesta - Rudnik. Tedaj na oder prvič vstopijoavtobusi.»Več o zanimivi zgodovini LPP preberitena www.lpp.si.«Tamara DeuFoto: Tina BerčičSektor za finance in računovodstvo, MajaVerbek, vodja Sektorja za pravne, kadrovskein splošne zadeve in Kazimir Oberdank izSektorja za informatiko.Zdenka Grozde, direktorica JAVNEGAHOLDINGA Ljubljana, je v torek 26. julija2011, skupaj s sodelavci v prostorih družbesprejela štiri člansko delegacijo iz hrvaškegamesta Reka. Delegacijo so sestavljali:Irena Miličević, načelnica Oddelka mestneuprave za komunalne zadeve Mesta Rijeka,predstavnika podjetja Energo d.o.o. SanjinKirigin, direktor, in Marko Križanec ter ŽeljkoSmojver, direktor podjetja KD Autotrolej.Na delovnih pogovorih, ki jih je vodiladirektorica Zdenka Grozde, so poleg reškihpredstavnikov sodelovali še: Stojan Smolnikar,tehnični direktor in Jurij Juren, direktorpodročja distribucije plina, oba Javnopodjetje Energetika Ljubljana d.o.o., inpredstavniki javnega holdinga Brigita Ermenc,Obisk reškedelegacije v LjubljaniPoleg predstavitve delovanja in poslovanjaJAVNEGA HOLDINGA Ljubljana, so si članidelegacij izmenjali predvsem izkušnje izorganizacije javnega holdinga in povezanihpodjetij ter primere dobrih praks s področjadistribucije plina, toplote, učinkovite rabein obnovljivih virov energije ter javnegaprevoza.Reško delegacijo je sprejel tudi župan ZoranJanković.Foto: Tina Berčič9

Skrbimo za okoljeRavnanje z odpadkiSpremenimo svoj odnos do odpadkov in poskrbimo,da odpadki, ki so primerni za nadaljnopredelavo oziroma uporabo ne bodo končali naodlogališčih, temveč tam, kamor sodijo: v posodahza ločeno zbiranje odpadkov.Hierarhijo ravnanja z odpadki običajno predstavljamo kotpiramido, ki je razdeljena na pet segmentov. Na najvišjemmestu je želeno ravnanje preprečevanje nastajanja odpadkov,ki je v praksi za enkrat najmanj uporabljeno, na najnižjemmestu pa odlaganje, najmanj želeno ravnanje, ki pa jev praksi žal trenutno najbolj razširjeno. Pet stopenj ravnanjaz odpadki je predstavljeno tudi na sliki.Ločevanje odpadkov na izvoru, ki je splošno uveljavljenov naši družbi, je seveda nujen korak, ki nam omogoča reciklažoodpadkov. Materialov, ki jih ni mogoče reciklirati,moramo energetsko izrabiti. Želena je seveda kogeneracija(soproizvodnja) tako elektrike kot tople vode, ki jo lahkouporabimo za daljinsko ogrevanje ali za industrijske namene.Odlaganje je dopustno samo za ostanke predelaveodpadkov. Ostanki predelave so inertni materiali, ki se nerazgrajujejo, ki jih ni možno ne reciklirati ne energetskoizrabiti. To so predvsem mineralni delci, pepel, steklo itd.Reciklaža odpadkovPREPREČEVANJE NASTAJANJAODPADKOVPONOVNA UPORABARECIKLAŽAENERGETSKA IZBIRAODLAGANJEPri procesu preobrazbe odpadkov v ponovno uporabnesurovine lahko sodelujemo prav vsi, in sicer tako, daločeno zbiramo odpadke. Na odlagališče bodo tako prispelile odpadki, ki jih ni mogoče predelati ali koristnouporabiti.neomejeno reciklažo. Ker se stekla med seboj razlikujejo jenujno, da jih pravilno ločujemo, saj z napačnim ravnanjems steklom onemogočimo njegovo reciklažo. Zato na ekološkihotokih odlagajmo le embalažno steklo, v zbirnem centrupa ravno steklo (okna). Tako ekološko kot ravno steklo staprimerna za reciklažo. Ker avtomobilskega, armiranega inkristalnega stekla ter ogledal ni mogoče reciklirati, jih nemešajmo med embalažno ali ravno steklo, saj s tem onemogočimonjuno reciklažo.Na ekoloških otokih odlagamo samo embalažno steklo,v zbirnem centru pa ravno steklo (okna).Avtomobilskega, armiranega in kristalnega stekla terogledal ni mogoče reciklirati.EmbalažaPreostalo embalažo sestavljajo različne vrste plastike in kovinskater sestavljena embalaža. Recikliramo lahko tako aluminijastokot jekleno pločevino. Tudi večino plastike je tehničnomogoče reciklirati, pojavi pa se problem, ker nekaterevrste plastike ekonomsko ne prenesejo dolgega transportado objektov za reciklažo. To velja predvsem za polietilen inpolistiren, ki predstavljata polovico plastike, ki se uporabljakot embalaža. Ker pa tovrstna embalaža odlično izgorevabrez škode za okolje, jo lahko izrabimo v energetske nameneProblem predstavljajo le sestavljene embalaže, predvsemvotla kartonska embalaža raznih tekočin (mleko, sokov), kije sestavljena iz kartona, plastične in alu folije, ki jih ni močracionalno razstaviti na posamezne komponente, lahko pa jokompostiramo, pri čemer folije na koncu presejemo, ali pauporabimo v energetske namene.Preprečevanje nastajanjaodpadkovKljub temu, da je preprečevanje nastajanja odpadkov že dolgočasa aktualna tema, zaradi omejenih akcijskih programovne dosega želenih rezultatov, saj količina odpadkov na prebivalcaše zmeraj narašča. Na to vplivajo tako industrija kottudi trgovina na eni strani in sprememba potrošniških navad,predvsem zaradi naraščanja standarda prebivalstva, na drugistrani. Največ odpadkov predstavljajo hrana in pijača, embalažain trajni izdelki, zato poglejmo, kako lahko preprečujemonastanek le-teh.PapirPapir lahko, glede na njegovo kakovost, recikliramo dosedemkrat. Z vsako reciklažo se namreč celulozna vlaknakrajšajo. Najkrajša vlakna imajo toaletni papir, papirnateservete in kuhinjske brisače, ki se uporabljajo predvsemv toaletnih prostorih za brisanje rok kot tudi v kuhinji. Deltega papirja konča v kanalizaciji, velik del pa se zbira kotkomunalni odpadek. Ker tega papirja ni mogoče reciklirati,ga ne odlagamo kot papir, pač pa ga oddajamo kot frakcijobio razgradljivih odpadkov, saj ga je mogoče kompostirati.Uporabljene papirnate servete in kuhinjske brisačekompostiramo doma oziroma jih odlagamo v koše zabiološke odpadke.StekloSteklo lahko recikliramo do tridestkrat, kar pomeni skorajdaFoto: Arhiv SnageHrana in pijačaMed odpadki nedvomno končajo prevelike količine hrane inpijače, kar je sporno tako z moralnega vidika (lakota v nekaterihdeželah), kot tudi zaradi negativnih posledic na okolje,ki jih prinaša ravnanje s temi odpadki. Nekaterim kuhinjskimodpadkom, kot so lupine jajc, ananasa, banan in pomaranč10 S sodelovanjem soustvarjamo Ljubljano.

Če se že odločimo za avto, ga uporabimoza del poti, drugi del pa opravimoz okolju prijaznim prevozom. S sebojpovabimo več sopotnikov in tako vozilouporabimo ekonomično – pa še v dobridružbi uživamo!Ozračju pomagamo tudi tako, da skrbimoin varujemo gozdove, ki so resničnopljuča našega planeta. Tudi v pisarnahimejmo zelenje - povprečna sobna rasipd.se pri pripravi hrane resnično nimogoče izogniti, lahko pa z racionalnimnakupovanjem in pripravo zmernih količinhrane občutno zmanjšamo količinoodvržene neporabljene in pokvarjenehrane.Predvsem pa je pomembno, da te odpadke,če že nastanejo, kompostiramodoma ali ločeno zbrane oddamo upravljavcujavne službe, ki jih po tem bodisikompostira ali predela v velikih objektih.Če tega ne storimo, končajo ti odpadkiali v kanalizaciji, kjer po nepotrebnemobremenjujejo čistilne naprave, ali pana odlagališču, kjer pomembno onesnažujejozrak in v nekaterih primerih tudipodtalnico. Poleg nas lahko za zmanjšanjekuhinjskih odpadkov veliko nareditudi trgovska industrija, ki lahko poskrbiza pakiranja hrane prilagojena različnimvelikostim družine. Prav tako morajorestavracije in drugi gostinski obrativ večji meri tekmovati med seboj predvsems kvaliteto in ne kvantiteto hrane.Pomemben segment, kjer je moč dosečivelika zmanjšanja količine odpadkov, jetudi dostava hrane na dom.Ostanki hrane ne sodijo v kanalizacijo- senitarije.EmbalažaEmbalaža je zelo pomemben sestavnidel trženja izdelkov. Njena naloga nisamo pritegnitev pozornosti potrošnika,od nje je odvisna tudi varnost izdelkamed transportom, ključno vpliva tudina zmanjševanje logističnih stroškov inkala, podaljša pa lahko tudi življenjskodobo izdelka. Zaradi omenjenega količinaembalaže narašča in bo verjetno šenaraščala, razen če potrošniki pričnemozavračati neprimerno embalirane izdelkeoziroma zahtevamo več izdelkov vembalaži za ponovno polnjenje, saj sebosta industrija in trgovina vse bolj inbolj prilagajali željam in potrebam potrošnikov.Glavnina naloge zmanjšanjaembalaže tako ostaja na industriji, trgoviniin Evropski uniji, ki lahko sprejmeučinkovite ukrepe za zmanjšanjeteh odpadkov. Predvsem je pomembno,da bo transportno in skupinsko embalažomožno večkrat uporabiti, ali pa vsajvključno s prodajno embalažo enostavnoin racionalno reciklirati.Kupujmo izdelke v embalaži zavečkratno polnjenje.Trajni izdelkiMed trajne izdelke uvrščamo predvsemobleko in obutev, otroške igrače, električnoin elektronsko opremo ter stanovanjskoopremo. Vsi našteti izdelki postanejoodpadki, ne zardi izgube funkcionalnosti,pač pa zaradi drugih vzrokov:funkcionalne pomanjkljivosti (strgano,ponošeno), spremembe velikosti, zastarelostizaradi novih modnih zapovedi...Preprečevanje nastajanja takih odpadkovni smiselna, družba mora storiti vsekar je v njeni moči, da odpadki zopetpostanejo predmeti z uporabno vrednostjopri drugem uporabniku.Smo torej na področju ponovne uporabe,ki se v Sloveniji že pojavlja predvsem spodporo sredstev EU. Pričakujemo, dabosta tako država kot lokalna skupnost zarzenalom intervencijskih mehanizmov,ki so že na voljo, znala spodbuditi tudiaktivnosti ponovne uporabe odpadkov.Naj obleke, obutev in igrače, ki jih nepotrebujete, ne romajo v koš, temvečnaj postanejo predmeti z uporabnovrednostjo pri drugem uporabniku.Sprehodili smo se po površju ledne gore,ki se imenuje ravnanje z odpadki. Če jeledna gora postala malce bolj domača,ali če ste dobili kakšno podjetniško idejo,je namen dosežen.Valter NemecDihajmo čist zrak!Okolju prijazna Mestna uprava tokratsvetuje glede čistega zraka v našemokolju.Foto: Arhiv Zavoda CCCZa čist zrak lahko skrbimo tako na delovnemmestu kot doma. K čistemuzraku najbolj prispevamo z razumnouporabo avtomobila, zato za prihodna delo uporabimo kolo, skiro, rolerje,rolko, javni prevoz ali pa najbolj čisttransport: hojo.sFoto: Arhiv Zavoda CCCtlina proizvede kar 150 ml kisika na uro!Skrbimo tudi za zmanjšanje porabe papirja,saj pri njegovi razgradnji nastajaokolju škodljiv plin metan.S skupnimi močmi bomo vsak dan dihaliboljši zrak!Ana GrošeljOd julija obveznoločeno zbiranjebioloških odpadkovV skladu z Uredbo o obveznem ločenemzbiranju organskih kuhinjskih odpadkovin zelenih vrtnih odpadkov, ki je bilasprejeta že maja 2010, od 30. junija 2011velja obvezno ločeno zbiranje biološkihodpadkov. Omenjena uredba je nasledilaUredbo iz leta 2008 in Pravilnik iz leta2004, ki sta ravno tako določala obveznozbiranje in predelavo biorazgradljivihfrakcij. V Snagi smo sistem zbiranjabioloških odpadkov na osnovi Pravilnikaiz leta 2004 postavili že leta 2006.Posode za ločeno zbiranje bio odpadkovsmo takrat razdelili vsem uporabnikov,razen tistim, ki so posodo zavrnili,ker so izjavili, da kompostirajo doma,ali tistim, ki so bili skladno s predpisidolžni kuhinjske odpadke kompostiratisami. Sistem ločenega zbiranja biološkihodpadkov nenehno dopolnjujemo. Večjein dodatne posodo postavimo tako nazahtevo uporabnikov, kot tudi sami, čeopazimo, da se na določenih lokacijahmed preostankom odpadkov nabiratudi večja količina biorazgradljivihodpadkov. Ker zagotovitve posod innjihovega praznjenja uporabniku nezaračunamo, uporabniki z veseljemsprejmejo in uporabljajo nove posode.V preteklih mesecih se je številopovpraševanj po dodatnih posodahpovečevalo za povprečno 50 posodmesečno, julija pa smo prejeli skorajda1.000 zahtevkov za nove posode.Valter Nemec11

Ljubljana smo ljudjeObraz za karikaturami v UrbanuBralci Urbana Jureta Simiča poznamo po njegovih kreativnih preslikavah dogajanja na Javnem stanovanjskemskladu MOL, s katerimi na hudomušen in njemu svoj način predstavlja delo tistih, ki imajov rokah »ključe« neprofitnih stanovanj.Avtoportret: Jure Simič»Moram priznati, kaj najrajerišem??? Znanstveno fantastikoin fantazijske like. Sem tipičenmulc moderne dobe, navdušennad računalniškimi igramiin like iz iger, ki jih igram,rad tudi ustvarjam. Opazujemsvet, v katerem se igra dogajain to je iztočnica za mojo domišljijo!«Jure Simič je poln idej in zamisli, medpogovorom iskrivo razkriva svojo strastdo risanja. Mladenič, ki združuje strogostuniverzitetnega diplomiranegapravnika ter kreativnost umetnika,svinčnika nikoli ne spusti iz rok. Kakose razumeta pravnik in umetnik v njem?»Pravo niti ni tako strogo in zategnjeno,kot mislijo ljudje. Res je, da je trebapoznati norme, ampak za to lahko vsakvzame v roke zakone. Ko se malce boljpoglobiš, vidiš, da je tudi pravniško delozelo kreativno, saj je treba znati poiskatinačin, kako predstaviti določen argumenttako, da ga čim bolj izpostaviš.«Risbe in karikature nastajajo hitro, impulzivnoin spontano. »Nekatere mojenajboljše risbe so nastale med odmori,ko s sodelavci poklepetamo o tem inonem«, pravi Jure. In res, tudi med najinimpogovorom je pod njegovimi prstinastalo nekaj skic, med drugim tudi taleavtoportret. Na drugi strani pa nekaterimkarikaturam nameni precej časa,saj pili podrobnosti.Kot sam pravi, je začel risati iz dolgočasja,med šolskimi urami. »V osnovnišoli noben zvezek ni bil več kot do polovicepopisan, ker sem ostale liste strgaliz sredine in jih porisal«.»Ko so učitelji videli, da je tale Jureodličnjak in da uspe ob risanju sledititudi snovi, se niso preveč ukvarjali zmano. Le v srednji šoli je eden od učiteljevzačudeno vprašal: »A on temu sledi???«.»Ja«, se je glasil odgovor. Risanjeje bilo pač stranski produkt dolgčasa«,pravi Jure.Trenutno je pri risanju njegovo največjeveselje grafična tablica, ki si jo jekupil, žal pa osamljena čaka na boljšečase, saj je to poletje na Javnem stanovanjskemskladu za sodelavce minilo vobdelavi vlog, prispelih na 14. javni razpisza dodelitev neprofitnih stanovanj vnajem. Teh pa je bilo skoraj 4 tisoč, karpomeni, da so zadnjih nekaj mesecevdelavniki trajali v (pre)pozne ure, zatočasa za prostočasne zadeve ni bilo. Bonadoknadil, zatrdi!Jure zase pravi, da je v službenemčasu »aparatčik prve klase«, ki stopi vospredje takrat, ko je treba »napisatibolj kompliciran odgovor, saj so mojinadrejeni že ugotovili, da imam občutek,kako elegantno razložiti in zapisatizadevo.«Pa je kdaj razmišljal, da bi se z risanjemkarikatur ukvarjal tudi profesionalno?Po osnovni šoli morda še, potem pa, kotpravi sam, ga je srečala pamet. Mi pasi dovolimo dodati: še dobro, da ga nisrečala toliko, da bi nehal risati. Prepričanasem, da ne bi bilo malo tistih, kibi jim bilo tega žal.Jure svoje karikature predstavlja tudina spletu. Ogledate si jih lahko na spletnistrani http://s22.photobucket.com/home/luris.Nina Šibič12 S sodelovanjem soustvarjamo Ljubljano.

Bela LjubljanaPoleti, ko se divji ritem vsakdana umiri in imamoljudje malo več časa, se Ljubljana preoblečev raznobarvne prireditve, kjer vsak najde nekajzase. Poleg uživanja v dobri glasbi ali predstavi,pa prireditve s seboj prinesejo tudi odpadkein pridne roke sodelavcev Snage so tiste, ki obnajbolj neobičajnih urah poskrbijo, da se Ljubljančankein Ljubljančani prebujamo v čistoLjubljano.s prizorišča odstranili igralno podlago, oder in ostalo opremoin s tem naredili prostor delavcem Snage, ki so lahko začeli sčiščenjem. Po prireditvi so bili zabojniki in koši skoraj zapolnjeni,odpadki so bili tudi na prireditvenem prostoru, le širšaokolica ni bila zelo onesnažena. Kljub temu, da Ulična košarkaz vidika čiščenja velja za enostaven dogodek, so trije delavcipo prireditvi čistili kar 4 ure: dva delavca sta s tovornim vozilompobrala 4 m³ odpadkov in ročno pometala površine prizorišča,ki jih ni bilo mogoče strojno čistiti, delavec s pometalnimstrojem pa je strojno pobral 2 m³ odpadkov ter pometelprizorišče. V nedeljo do 6. ure zjutraj so bile tako odstranjenevse večje smeti, do 8. ure pa je bil celoten prireditveni prostorstrojno in ročno temeljito očiščen in pometen. Med odstranjenimiodpadki je bilo največ pločevink, plastenk, kartonskeembalaže, papirnih odpadkov in nekaj sladolednih madežev,ki so jih delavci očistili z vodo in visokotlačno napravo, ki jevgrajena v pometalni stroj.Mujaga Begić, voznik pometalnega stroja, že osmo leto čistiskoraj po vseh prireditvah. Zaradi želje po spremembi delaje prišel iz Ljubljanskega potniškega prometa, kjer je spretnoobračal volan mestnih zelencev. Z delom v Snagi je zadovoljen,prav tako pa so z njim in njegovim delom zelo zadovoljnitudi sodelavci Snage. Zaupal nam je, da ga včasih ob čiščenjuza prireditvami ustavi radoživa mladina, ki bi se želela peljatis strojem. Takrat stroj ustavi in počaka z delom, ker jim zaradidelovnih in varnostnih predpisov podjetja, ne more ugoditi. Pokrajšem prepričevanju ga običajno razumejo in odidejo in stem omogočijo nadaljnje čiščenje. Mujaga pa včasih svoj pometalnistroj zamenja tudi s cisterno za spiranje cest. Ko jez njo pred kratkim čistil obnovljen Kongresni trg, ga je prispiranju površine oviral taksist, ki je šele po dolgotrajnem prigovarjanjuugotovil, da se bo le potrebno umakniti.Mujaga Begić je volan mestnih zelencev pred osmimi leti zamenjal zavolan pometalnega stroja. // Foto: Peter KaduncDelavci Snage letno počistijo za več kot 100 prireditvami,samo v decembru jih je po navadi več kot 20. Dogodki naprostem se običajno začnejo februarja s pustnim sprevodom,intenzivno nadaljujejo od aprila do avgusta, ko se količinaprireditev malo zmanjša, in ponovno poveča v mesecu septembruin oktobru. Višek prireditve v Ljubljani dosežejo decembra,ko sodelavci Snage do Silvestrovega čistijo praktičnovsako noč. Velikokrat se zgodi, da se delavci ne »bojujejo«samo z velikimi količinami odpadkov, temveč so izpostavljenitudi ostrim vremenskim razmeram. Čiščenje ob in po prireditvahizvajajo običajno ponoči oziroma zgodaj zjutraj, šepreden občanke in občani vstanejo, tako da odpadkov odprireditev sploh ne opazijo.»Čiščenje ob in po prireditvah sodelavciSnage običajno izvajajo ponoči oziromazgodaj zjutraj, ko večina med nami še spi.«Pred vsako prireditvijo organizatorji le-te Snagi sporočijokraj, čas in vrsto prireditve. Glede na pridobljene informacijese delavci Snage pripravijo na čistilno akcijo. Najbolj zahtevnoje čiščenje za prireditvami, ki imajo v programu velikogostinske ponudbe in zelo zabaven program. Pri kulturnih inšportnih prireditvah, ki nimajo gostinske ponudbe, je odpadkovmanj in čiščenje enostavnejše.Pa poglejmo v zakulisje čiščenja za prireditvijo Ulična košarkav Ljubljani, ki je potekala julija letos. Za potrebe prireditveso delavci Snage v soboto zjutraj k obstoječim košemza odpadke dodatno pripeljali 6 zabojnikov volumna 240 l,med prireditvijo pa so okolico prireditve čistili redni delavci,ki opravljajo čiščenje centra mesta. Prireditev se je odvijalapozno v noč in šele v nedeljo ob 4. uri zjutraj so organizatorjiPo končanem dogodku pridejo na prizorišče fantje iz Snage. // Foto:KZS/Dominik in Lovro KonjedicPeter Kadunc13

Kultura v našem mestuKo zaživi risba v slikiPosebno mesto v umetnosti slikarstvapripada stripu. V Mestnigaleriji Ljubljana je do oktobrana ogled pregledna razstava ostripu na Slovenskem. Razstavospremljajo številni dogodki indelavnice.V septembru se bo odvijal tuditridnevni festival stripa. Več odogajanju si lahko preberete nawww.mgml.si.Še pomnite, kako ste v mladih letih bralikultni strip Alan Ford? Ali pa, kako sonekoliko mlajše generacije prebiraleMikijev zabavnik? Zagotovo pa se vsakspomni katere od mnogih pustolovskihin zabavnih stripovskih zgodb Zvitorepca,Trdonje in Lakotnika izpod svinčnikaMikija Mustra.Svoje navdušenje nad stripovsko umetnostjoboste lahko do 16. oktobra 2011izživeli v Mestni galeriji Ljubljana, kjerje na ogled pregledna razstava slovenskegastripa z naslovom Risba v stripuna Slovenskem. Razstava je osredotočenana vlogo risbe v stripu pri nasod njegovih začetkov do danes. V temmediju prav risba pomeni izrazito in izpovednoorodje, s katerim strip dosegasvojo vizualno pripovedno izrazno moč.Razstava vključuje izbor skoraj vsehstripovskih avtorjev (84), ki so v Slovenijizaznamovali strip in ga uveljavili kotenakovreden estetski likovni segmentznotraj naše kulture preteklosti in sedanjosti.Mestna galerija Ljubljana je odprta:torek–sobota: 11.–19. urenedelja: 11.–15. urePrva pregledna razstava Risba na SlovenskemI in II, ki je bila leta 2009 v Narodnigaleriji Ljubljana in Mestni galerijiLjubljana, je bila mišljena kot enotenpregled razvoja risbe že od 19. stoletjado danes v slikarstvu in delno v kiparstvu.Tokratna razstava Risba v stripu naSlovenskem pa obravnava razvoj risbe vstripu vse od njegovih začetkov do danesin predstavlja nadaljevanje predstavitverazvoja risbe.V obsežnem katalogu, ki je izšel ob razstavi,je kustos razstave dr. Sarival Sosič(v sodelovanju s kustosinjo Alenko Trebušak),zapisal tudi: »Po pregledu vlogein pomena risbe v slikarstvu in kiparstvuje tokrat na vrsti strip, ki v zadnjemčasu tudi pri nas pridobiva na veljavi,pomenu in družbeni aktualnost. Njego-Foto: Igor Šinkovecva neposrednost je brezkompromisna,učinkovita in raznovrstna.«Pri pripravi razstave, izboru avtorjevin njihovih del so sodelovali različnistrokovnjaki in poznavalci: umetnostnizgodovinar in likovni kritik dr. DamirGlobočnik; umetnostni zgodovinar inavtor stripov mag. Jakob Klemenčič;kustosinja in urednica Katerina Mirović,soustanoviteljica revije Stripburger; avtorstripov Gašper Rus; avtor stripov instripovski teoretik Iztok Sitar ter novinarpri časopisu Delo Vojko Urbančič.Ob razstavi se odvija bogat program, kimed drugim zajema vodstva po razstaviz avtorji razstave, ustvarjalne delavnicestripa, pogovor z avtorji razstave ter tridnevnifestival stripa (20.–22. 9. 2011).V okviru festivala se bodo zvrstile stripovskedelavnice v izvedbi Pionirskegadoma in Stripburgerja, predvajanje animiranihfilmov v Kinodvor, pred Mestnogalerijo boste našli prodajalno stripov, vTrubarjevi hiši literature pa si bo mogočeogledati razstavo ilustracij MarjanaMančka.Maja KovačJesen na Osrednji tržniciEko praznik - 10. september 2011Praznik kruha - 17. september 2011Praznik sira - 8. oktober 2011Vabljeni na degustacijodobrot slovenskih kmetij!Dobimo se na tržniciOsrednja ljubljanska tržnica nile mesto prijetnih srečanj inpestre ponudbe, ampak obiskovalcemponuja tudi marsikajdrugega. Dogodki na tržnici soobarvani s kulturo, prežeti sšportnim duhom, hkrati pa ponujajotudi dobro kulinariko.Junijska dogajanja na osrednji ljubljanskitržnici so dodatno popestrili številnizanimivi dogodki. V soboto 4. junija2011 so obiskovalci v okviru letošnje žetretje prireditve Podeželje v mestu, kije bila tokrat posvečena mednarodnemuletu gozdov, odkrivali gozdne skrivnosti.Poleg okušanja dobrot 45 slovenskihkmetij, so se obiskovalci seznanili spridobivanjem kočevskega gozdnegamedu in si pobliže ogledali panj s čebeljodružino. Vse obiskovalce in ponudnikeizdelkov slovenskega podeželja sopozdravili tudi predsednik KGZS CirilSmrkolj, Jošt Jakša, direktor Zavoda zagozdove Slovenije, in evropski poslanecLojze Peterle, sicer redni obiskovalecosrednje ljubljanske tržnice. Za lačneje poskrbel kuhar gostilne Furman, ki jepripravil odlično gobovo juho, kulturniprogram pa je obogatil ansambel Jurčekiz Butajnove.Foto: Marjeta KrumKulturno umetniško društvo Mladostiz Ljubljane je 18. junija 2011 naPogačarjevem trgu organiziraloprireditev Dnevi srbske kulture vLjubljani. Na prireditvi so nastopilesrbske folklorne skupine, obiskovalcempa so organizatorji predstavili tudisrbsko kulinariko in izdelke srbskedomače in umetnostne obrti.Živahno pa je bilo tudi 25. junija, ko ježupan Zoran Janković na Pogačarjevemtrgu sprejel mednarodno kolesarskokaravano Vukovar-Zagreb-Ljubljana.Dogodek je spremljal tudi folklorninastop, v nedeljo 26. junija pa je naMesarskem mostu nastopil ameriškivojaški orkester.Marjeta Krum14 S sodelovanjem soustvarjamo Ljubljano.

Ljubljana v Budimpeštiobarvana s kulturoŽupan Zoran Janković je v luči prireditev ''DneviLjubljane v Budimpešti'', ki so ob podporislovenskega veleposlaništva v Budimpeštipotekali med 9. in 19. junijem 2011, na povabiložupana Budimpešte Istvána Tarlósa 16. in 17.junija 2011 obiskal madžarsko prestolnico. Vsklopu teh prireditev se je predstavilo tudi šestslovenskih umetnikov, povezanih z Ljubljano.Ljubljana in Budimpešta sta razvili dobro medsebojnosodelovanje. Lansko poletje je župan Budimpešte obiskalLjubljano in odprl festival z naslovom Moje mesto Budimpešta,letos pa se je Ljubljana predstavila v Budimpešti. Projekt DneviLjubljane v Budimpešti predstavlja krepitev sodelovanja medprestolnicama Slovenije in Madžarske, predvsem na področjukulture, športa, novih tehnologij, turizma in gospodarstva.Župan Zoran Janković se je srečal tudi s predsednikommadžarskega parlamenta László Kövérjem. 17. junija pa se jeljubljanski župan skupaj z veleposlanico Republike Slovenijena Madžarskem sestal tudi s predstavniki slovenskih podjetijv Budimpešti.Na prireditvah pa so so se predstavili tudi nekateri umetnikinaše prestolnice. Otvoritveni dogodek se je zgodil 9.junija vgaleriji Pinter, z otvoritvijo razstave in performansom Ed uteroab ovo interaktivne umetnice Zvonke T Simčič in režiserjemFrancem Cegnarjem. Navzoče je nagovorila veleposlanicaRepublike Slovenije na Madžarskem Darja Bavdaž Kuret,ki je po zaključku projekta Dnevi Ljubljane v Budimpeštiizrazila zadovoljstvo in sporočila, da je razstava požela velikonavdušenje publike in pozornost medijev. V naslednjih dnevih,vse do 19. junija 2011, so se predstavili še naslednji slovenskiumetniki: Teo Spiller z instalacijo Life, Lutkovno gledališčeLjubljana s predstavo po motivih knjige Male živali Lile Prap,ki jo režira Barbara Bulatović, skupina Katalena je pripravilaFolk Rock koncert, En-knap pa so se predstavili s sodobnimplesom 10 min južno.Prireditve so potekale tudi v luči praznovanja 20. obletnicesamostojnosti Republike Slovenije.Konec počitnic naFestivalu LjubljanaŽupan in direktor Festivala Ljubljana sta otvorila 59. Poletni festival. //Foto: Miha Fras»Škoda, da letos med gosti ni tistega imenitnega klarinetista. Paprav zaradi njega sem prišel,« s hudomušnim nasmeškom pravigost iz Avstrije. Dolgoletni obiskovalec Festivala Ljubljana se je izsosednje dežele kot mnogo prejšnjih in poznejših večerov pripeljalna kulturno razvajanje v Križanke, za mnoge najbolj čarobenprireditveni prostor v mestu.Bilo je pred začetkom koncerta Vlada Kreslina s številnimi gosti, kiso do poznih ur zabavali do zadnjega kotička napolnjeno poletnogledališče. Tokrat, spontano in v hecu, na oder ni stopil Darko Brlek,direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana, da bi Kreslinu inzbranim s svojim klarinetom pripravil presenečenje, kot je to storilpred leti. A ostalih presenečenj je bilo tistega in vse ostale večerev okviru najstarejšega slovenskega festivala obilo.Brez njega poletja v prestolnici ni. Poznam ljudi, ki na njempreživljajo težko pričakovane počitnice. Pravijo, da nič ne morezamenjati sladkega pričakovanja, ko se pomešajo v množicoljudi, ki veselo žlobudra na dvorišču Križank. Napetosti tik predzačetkom, posebne naelektrenosti, ki med stotinami ljudi vladamed prireditvijo, ter zvoka dolgega aplavza in navdušenih žvižgov,krivcev za marsikateri bis. Tudi na Festivalu Ljubljana ljudje stojijov vrsti za avtograme in fotografiranje z nastopajočimi – preden sepodajo v staro mestno jedro, kjer nadaljujejo svoje počitnice vmestu.Zadnji dan Festivala Ljubljana prinese nemir in stiskanje v želodcu.Veš, da je konec čarobnih poti po kulturnih izraznostih sveta in daje čas za jesen, ki prizemlji vsakogar.Letos nas je po njih vodilo več kot 1.100 nastopajočih z ValerijemGergijevim na čelu v nepozabni Mahlerjevi Simfoniji št. 8, zvezdnikaAl Di Meola in Gilberto Gil, vedno odlična baletna ansambla BéjartBallet iz Lozane in Balet Borisa Eifmana, eden najbolj slavnihorkestrov Filarmonica della Scala z mlado dirigentsko zvezdoDanielom Hardingom, Tomaž Pandur, ki ga v Sloveniji lahko viditele v okviru Festivala Ljubljana, nepozabni kitajski violinist NingFeng, kultni muzikal Hair z odlično zasedbo iz Londona, Slovenskioktet, ki si je za slavje ob 60-letnici delovanja izbral prav Križanke,tenorist Joseph Calleja, ki mnogi v njem slišijo Pavarottija …VP Darja Bavdaž Kuret in umetnika Zvonka T Simčič in Franc Cegnar naotvoritvenem dogodku. // Foto: Arhiv VP RS na MadžarskemLetošnjega Festivalovega poletja je konec. A na obzorju se že rdečinovo, jubilejno šestdeseto.Hermina Kovačič15

Šest športno obarvanih dni, polnihkolesarjenja, kopanja, orientacijskihpohodov in delala na kmetiji bo dekletomzagotovo ostalo v lepem spominu. Taborso si udeleženke popestrile s kuhanjem(tudi bučkine juhe) in izdelovanjemčisto pravih lectarjev - srčkov izmedenjakov. Kaj jim bo ostalo najbolj vspominu? Zagotovo lovljenje po travnikuin polivanje z vodo, kjer so bili na koncuvsi popolnoma mokri, ter dolge debateo vsakodnevnih malih in velikih rečeh,ki spremljajo dekleta skozi življenje.Super doživetje! Drugič spet!Erika DolencMednarodnaizmenjava "Grafittiin Ljubljana 2011"Od 4. do 11. julija je v Ljubljani potekalamednarodna izmenjava »Grafitti inLjubljana 2011«. Mednarodno izmenjavoje organiziral Javni zavod Mladi zmaji,sofinancirana pa je bila tudi s stranievropskega programa Mladi v akciji.Osem slovenskih mladostnikov iz četrtnihmladinskih centrov je teden preživeloz osmimi mladostniki iz mladinskegacentra Reduit iz pobratenega mestaWiesbaden. Druženje mladostnikovje potekalo z namenom krepitvemedkulturnega dialoga in evropskezavesti ter spoznavanja kulturnih razlik,osrednji temi pa sta bili antirasizem inprotidiskriminacija ter grafiti kot urbanaumetnost.Foto: Arhiv JZ Mladi zmajiTeden smo začeli z »mestnim relijem«,preko katerega so mladi spoznaliLjubljano na nov način, nadaljevali sspoznavanjem grafitarske umetnostiin z izkustveno delavnico na temodiskriminacije, naš cilj pa je bil poslikavapovršine v centru Ljubljane. V dveh dnehso pod strokovnim vodstvom mentorjeviz obeh držav tako nastale posamezneskice, ki so že napovedovale zaokroženopodobo končnega motiva. Sledil jeogled Postojnske jame in premor namorju, ki je bil v neizmerni vročini šekako dobrodošel. V prostem času sose tkala in poglabljala prijateljstva,čakal pa nas je še veliki finale: Socialnicenter Rog nam je prijazno odstopilzidove notranjega dvorišča, ki ga je bilopotrebno najprej prebeliti, potem paizkazati svojo grafitarsko nadarjenost.Čeprav smo neizmerno ponosni na naškončni izdelek, pa gotovo največ štejejonove izkušnje, spoznanja, prijateljstvain spomini, tako da vsi nestrpno čakamonaslednje leto, ko bomo nemškimprijateljem obisk vrnili.Dotik ravnotežjaAleš SusmanVelike spremembe se začnejo priposameznikih. Samo vsak sam, in šelekasneje vsi skupaj, lahko naredimoveliko dobrega za svoje telo, svojo dušoin naš Planet. Vabimo vas, da ideje otem, kako lahko s svojim vsakodnevnimravnanjem ključno vplivate na kakovostjutrišnjega dne, najdete na 42. sejmuNarava-Zdravje, ki bo potekal med 6.in 9. oktobrom 2011 na Gospodarskemrazstavišču in kjer se bomo predstavilitudi mi – JAVNI HOLDING Ljubljana injavna podjetja JP Vodovod-Kanalizacija,Energetika Ljubljana, Snaga Javnopopdjetje, javno podjetje LPP in Žaleter Ljubljanska parkirišča in tržnice.Obiščite nas in doživite dotik ravnotežja.Kaj lepšega!Učinkovito javnonaročanje v MestniupraviiNAR skrajšuje postopke javnih naročil.To je najkrajši možni povzetek opravljenihanaliz, s katerimi smo primerjaliposlovanje MU MOL na področju javneganaročanja pred in po prenovi poslovanjater uvedbi informacijske podporejavnemu naročanju – iNAR.Postopek se skrajšuje predvsem zaradihitrosti prenosa elektronske vloge od enedo druge organizacijske enote mestneuprave in bistveno manjšega števila vpregled in potrjevanje udeleženih oseb.Na splošno ima uporaba iNAR-ja velikoprednosti - hiter dostop in iskanjepodatkov o naročilu na kateremkoliračunalniku v omrežju MU MOL,razmejitev uporabniških vlog in nalog,avtomatsko obveščanje, elektronskopotrjevanje, lažje vodenje procesovin učinkovito uvajanje morebitnihsprememb zakonodaje ali procesa, vsanaročila so na enem mestu, enotna bazapogodb za javna naročila, enostavnonadomeščanje…. Vse te prednostiabsolutno prevladajo nad slabostmi,ki so povezane predvsem z običajnimitežavami elektronskega poslovanja(razpoložljivost računalniške opreme,delovanje omrežja in pravilno delovanjeaplikacije).Aplikacijo stalno dograjujemo inizboljšujemo na podlagi uporabniškihizkušenj. V Službi za javna naročilasmo veseli vsakega novega predloga zaizboljšavo, ki ga tudi resno obravnavamoter ga, če seveda sodi v konceptaplikacije, tudi izvedemo.Dejan MezekNova ureditevRimske ceste inTrga revolucijePriprave na zaprtje Vegove ceste so se začeleže julija. // Foto: Nataša RamovšSeznamu preurejenih mestnih ulic seje v središču Ljubljane pred nekajdnevi pridružila še Rimska ulica (medTrgom francoske revolucije in Slovenskocesto). Novo podobo, z njo pa tudi novoprometno ureditev je dobil tudi Trgfrancoske revolucije.Na Rimski ulici smo vzpostavili prvotneporfirne pločnike z rdečim porfirnimrobnikom. Na južni strani ulice so zdajparkirna mesta, na severni pa prostor zagostinske vrtove (v zimskem času bo tammogoče parkiranje). Celoten odsek jezasnovan kot »shared space«, kjer najbi avtomobili igrali podrejeno vlogo.Na Trgu francoske revolucije smo umestilisredinski otok, ki je prve dni voznikompovzročal največ preglavic, z novoureditvijo pa želimo trg razbremenitidivjega parkiranja in posledičnoizboljšati vidnost ilirskega stebra.Petra Čop17

Komunalne igre / Letko 2011Drug vikend v juniju je bil za komunalne delavce nekajposebnega, saj smo se v sončnem Mariboru na 27. Komunaliadizopet srečali športni navdušenci in ljudje dobre volje. Medveč kot 2.500 udeleženci smo se na 10 prizoriščih v različnihdelovnih in športnih disciplinah borili tudi člani ekip JPDirektor Snage ponosen na svoja sodelavca.Vodovod – Kanalizacija, Snage, Javnega podjetja Ljubljanskaparkirišča in tržnice ter Žal, vsi pa smo pogrešali nalezljivodobro voljo in odlične rezultate sodelavcev LPP-ja. Najboljesmo se odrezali v krosu, igranju nogometa in izdelavicvetličnega šopka, kjer smo bili odlični drugi. V krosu innogometu so si srebro priborili odlični nogometaši in tekačiekipe JP Vodovod – Kanalizacija, drugi najlepši cvetlični šopekpa so izdelale pridne roke sodelavcev javnega podjetja Žale.Ekipa JP Vodovod – Kanalizacija je skupno dosegla odlično8. mesto, Snaga 9., sodelavke in sodelavci Javnega podjetjaParkirišča in tržnice so si priborili 17., Javnega podjetja Žalepa 25. mesto. Na igrah smo dobili neomajno voljo, s pomočjokatere bomo celo leto pridno trenirali in drugo leto v Kopruposegli še višje.Odličen začetek priprav na Komunalne igre 2012 je udeležbana 16. Ljubljanskem maratonu! V nedeljo 23. oktobra2011 se pridružite tekačem na ljubljanskih ulicah na10, 21 ali 42 kilometrski tekaški preizkušnji. Prijavite sečim prej na www.ljubljanskimaraton.si.Tina BerčičSnagini fantje se dobro znajdejo tudi na spolzkihtleh.Snagini fantje pred merjenjem moči na poligonu.Brez dobrih navijačev ne gre.Najboljši tekači so na vodi.Natančno parkiran smetnjak podbudnim očesom sodnika.Brez dobrih navijačev ne gre.18 S sodelovanjem soustvarjamo Ljubljano.

Fantje VO-KE v akciji.Samo še vprašanje časa je, kdaj bo nogometnaekipa VO-KE zaigrala na Stadionu Stožice.Še zadnje priprave…Postavni fantje nogometne ekipe LPT-ja.Curling á la MOLSodelavci in sodelavke Mestne uprave so se spomladi seznanilis curlingom, športom, ki v svetu uživa status olimpijskegašporta, v Ljubljani pa ga je od konca prejšnjega leta mogočeigrati na drsališču v Zalogu. Predstavitev, kjer so se sodelavciseznanili z zgodovino curlinga, pravili obnašanja na ledu,opremo, ki jo igralec potrebuje za igranje, ter s pravili igre,so organizirali Oddelek za šport MOL, Javni zavod ŠportLjubljana in Curling zveza Slovenije.Po začetnem ogrevanju in spoznanju, da metlo lahko uporabimotudi drugače, so se igralci pod vodstvom inštruktorjev podaliv prvo medsebojno tekmo. Po dveh urah igranja so spoznali,da gre za resen šport, ki zahteva dobro telesno in psihičnopripravljenost ter usklajeno ekipno delo. Spoznali so dacurling več kot šport! Curling je način življenja.Foto: Darja Pungerčar in Tina BerčičJPE + TE-TOL = ZA aktivno!V Energetiki Ljubljana smo letošnjo ogrevalno sezono uradnozaključili na dogodku Energijada 2011, kjer smo se srečalisodelavci in vabljeni poslovni partnerji. Letošnje srečanje jebilo še posebej imenitno, saj so se nam pridružili tudi prijateljiin sodelavci iz Termoelektrarne Toplarne Ljubljana, s kateriminas vežejo več kot poslovne vezi – združuje nas vizija, da sskupnimi močmi prebivalcem Ljubljane omogočamo zanesljivodobavo toplote.Nekaj sodelavcev, ki so se udeležili predstavitve, je obljubilo,da se jeseni vrnejo na led, sicer pa si želijo, da bi se v okviruDruštva rekreativcev MOL oblikovala tudi curling ekipa. 5članov že ima! Vabljeni tudi vi!Trije možje, Zoran Janković, Hrvoje Drašković in Blaž košorok, ki imajovedno dovolj energije za delo in jim je skupna najmanj ena želja:zagotoviti učinkovite, ugodne in uspešne rešitve energetskih potreb vLjubljani za udobno kakovost bivanja. // Foto: Doris Kukovičić LakićGregor Rigler, Nina ŠibičOba direktorja družb, Hrvoje Drašković iz Energetike Ljubljanain Blaž Košorok iz Termoelektrarne Toplarne Ljubljana, sta se vnagovoru strinjala, da sta "naboljši par". Ob zaključku dogodkasmo to lahko potrdili, pa še to, da sta JP Energetika Ljubljanain TE-TOL najboljši par! Zato se odjemalcem ni potrebno bati- ekipa, ki ustvarja energijo za ogrevanje, kuho, pripravosanitarne tople vode in industrijo je velika, močna in zna!Rechelle Narat19

Interno glasiloJAVNEGA HOLDINGALjubljana, javnih podjetijin Mestne občineLjubljanaJAVNI HOLDINGLjubljana, d.o.o.,Verovškova ulica 70,1000 LjubljanaTel.: 01 474 08 23urban@jhl.siwww.jhl.siUredništvoJustina SimčičNina ŠibičTina BerčičPrelomZavod CCCProdukcija in tiskLALITA, d.o.o.Foto naslovnica:Alenka RebecFoto na zadnji strani:Simon ŠkafarGlasilo izhajaštirikrat letnov nakladi 3.600 izvodovJesen na Ljubljanskem graduZmajev festivalZmajeva družina, ki že od davnihčasov domuje na Ljubljanskem gradu,se vsako pomlad odpravi nekam podKrim, kjer preživi poletje, saj je tambolj hladno. Jeseni se znova vrnejona Ljubljanski grad in povabijo svojesorodnike in prijatelje z vsega sveta(pa tudi ljudi), da se jim pridružijo naslavju ob njihovem povratku. Ob temspoznavajo zgodovino in legende ozmajih, na delavnicah se učijo, kako sepleše zmajski ples in kako izdelati zmajeiz papirja. Sodelujejo pri interaktivnihgledaliških dogodkih, prebirajo knjige ozmajih, raziskujejo grajsko podzemlje inse prepustijo igrivi domišljiji, papirnatizmaji pa lahko zajadrajo v vetru in seponosno razkazujejo Ljubljančanom –od Trnovega do železniške postaje.// 7., 8. in 9. 10. 2011 //Rudi Skočir, slikarska razstava –Potujoča razstava ob avtorjevi65-letniciSlikar, grafik in ilustrator si je praznovanjesvoje šestdesetletnice zamislil kot»sprehod« svojega premišljenega izborainterpretacij ženske figure po šestihslovenskih krajih (Kobarid, Tolmin, NovaGorica, Idrija, Koper in Ljubljana).»Osrednje umetnikovo zanimanje ježe dolga leta – od kar je končal ciklusidrijskih rudarjev – namenjeno ženski,njeni imaginarni podobi, ki je izrazitoin nezgrešljivo Skočirjeva. Tu imamovrsto celopostavnih upodobitev, kipredstavljajo variacijo motiva matere zotrokom, na drugi strani pa upodobitevobrazov, ki izhajajo iz motiva ženskegaportreta. Oboje avtor prepleta z osebnosimboliko, in tako ustvarja lastnoikonografijo.« (Katja Željan)// 11. 10.–4. 12. 2011 Galerija »S« //Bogdana Herman z gosti naLjubljanskem gradu, koncertiV ciklu petih koncertov Bogdane Hermanz gosti na Ljubljanskem gradu so ostališe trije. Na septembrskem koncertu znaslovom Novokomponirane slovenskeljudske se bo Bogdani Herman na odrupridružil Borut Savski; lahko se bomoprepričali, kako dobro zveni svojevrstniduet – človek-računalnik. V oktobru bonastopila z Marko bando, s katero bopredstavila koncert Prekmurske ljudskepesmi. Cikel koncertov Bogdane Hermanse bo končal decembra v sodelovanjus Tomažem Pengovom; večer se boimenoval Pesem, glas, kitara.// 16. 9. – Kazemate; 28. 10. –Palacij; 13. 12. 2011 – Stanovskadvorana //20 S sodelovanjem soustvarjamo Ljubljano.