Depresija: njen obraz v starosti in pot iz nje - Inštitut Antona Trstenjaka

Znanstveni in strokovni člankisija je lahko usodna zaradi pogostejšega telesnegaobolevanja in neposredno zaradi samomorilneogroženosti (Pišljar 2004).Del depresivnega sindroma so tudi motnjekognitivnih sposobnosti. Motnje kognitivnihfunkcij, ki so nastale v okviru depresije, imenujemopsevdodemenca (Rudolf 2004) in jih jepotrebno razlikovati od prave demence. Bolnikis psevdodemenco se praviloma zavedajo spominskihprimanjkljajev, medtem ko bolniki zdemenco ne prepoznajo izgube spomina. Pišljar(2002) navaja, da so v klinični depresiji pristarejših pogosteje odkriti psihotični simptomi;depresivne misli lahko dobijo kvaliteto depresivneblodnje, se pravi prepričanja, ki nima večrealnih okvirov. Nemalokrat se pozneje pojavljajoprave preganjalne blodnje. Pri hudo depresivnihstarejših osebah se izražajo somatski simptomiin zaznavne motnje v smislu halucinacij, ki potrjujejonjihovo prepričanje, da so resno telesnooboleli.Zdravljenje depresijev starostiDepresivni starejši pogosto niso deležniustreznega zdravljenja (Kogoj 1999). Simptomidepresije ostajajo zaradi opisanih posebnostineprepoznani ali pa si jih bolniki, njihovi svojciin tudi zdravniki razlagajo kot spremembe,povezane s staranjem kot nujno zlo, za kateregani pomoči. Bolniki dostikrat ne vedo, da sonjihove težave dejansko znak bolezni, ki bi jolahko zdravili. Včasih tudi ne želijo govoriti otežavah, ki se jih sramujejo, s čimer se poglobizačaran krog depresije. Posebna pozornostpri starejših depresivnih bolnikih se namenjaspominskim motnjam in težavam z oslabelopozornostjo. Depresivni bolniki pogosto tožijonad izgubo spomina, vendar te težave po zdravljenjudepresije izzvenijo (Pišljar 2004). Kot primlajših pacientih je tudi pri starejših zdravljenjedepresije odvisno od globine simptomatike. Nasplošno ločimo blago, zmerno in hudo depresijo(McKenzie 2005).1. Blaga depresija – pri njej pogosto pomagajože ukrepi za samopomoč, spremenjenživljenjski slog in psihoterapija. Zdravila natej ravni niso ravno učinkovita in njihovistranski učinki pogosto presegajo koristneučinke.2. Zmerna depresija – glede na simptome lahkopomagajo bodisi zdravila ali posebne oblikepsihoterapije, nekateri zdravniki menijo, daje potrebna kombinacija obeh.3. Huda depresija – praviloma je neizogibnouvajanje medikamentozne terapije, torejzdravljenja z zdravili, antidepresivi. Ljudje ssamomorilnimi mislimi in nagibi potrebujejotakojšnjo pomoč in varno zatočišče.Včasih je simptome depresije težko razlikovatiod demence, še posebej, ko se obe boleznipojavljata istočasno. Depresija se v 40-50%pojavlja ob Alzheimerjevi demenci. Pravilomaso simptomi depresije opazni v zgodnejših fazahdemence, večinoma v blagih do zmernih oblikah,občasno pa tudi s hudo izraženo simptomatiko.Pišljer (2004) še navaja, da depresijo s poznimzačetkom prištevamo k možnim napovednimdejavnikom za demenco, saj je za razliko odzdravih starostnikov povezana s štirikrat večjimtveganjem za razvoj demence.Medikamentozna terapijaZdravljenje depresije v starosti zahtevaposebno pozornost, saj so starejši ljudje zaradifizioloških starostnih sprememb mnogo boljobčutljivi na stranske učinke zdravil. V splošnemso antidepresivi pri starejših depresivnih bolnikihenako učinkoviti kot pri mlajših, problem so interakcijez drugimi zdravili, s katerimi se zdravijo(Marinko 2002). Če depresijo spremljajo blodnjein halucinacije, bo bolnik poleg antidepresivanajverjetneje moral dobivati še posebno zdravilo,antipsihotik, ki zdravi te motnje (McKenzie18

Barbara Oražem, Depresija: njen obraz v starosti in pot iz nje2005). Seveda je treba poudariti, da so zdravila ledel celostnega psihiatričnega zdravljenja, ki upoštevapoleg zdravljenja s psihofarmakološkimizdravili pri vsakem bolniku tudi psihoterapevtskiin socioterapevtski pristop (Žvan 1999). Kot jena nedavnem petem psihogeriatričnem srečanjupoudarila zdravnica, dr. Marinka Rudolf, sonefarmakološki ukrepi (npr. izvajanje dnevnihdružabnih aktivnosti, psihoedukacija, pomočpri reševanju problemov) pri blagi ali zmernidepresiji prvi korak, medtem ko so pri globji depresijinujni farmakološki ukrepi. Kot je na istemsrečanju poudaril tudi mag. Aleš Kogoj, je prizdravljenju duševnih bolezenskih stanj v starostiizrednega pomena zavedanje, da le-ta niso nujnotrajnega značaja, zato je potrebno v rednih časovnihintervalih preverjati ustreznost izbora zdravil(pomembno zaradi sočasnega jemanja večjegaštevila različnih zdravil), odmerka in trajanjazdravljenja. (Geriatrično srečanje, 2007).PsihoterapijaPsihoterapija se nanaša na zdravljenje čustvenihtežav s pomočjo psiholoških sredstev(Ziherl 1999), in sicer z namenom, da bi odstraniliali modificirali obstoječe simptome,spremenili moteče oblike vedenja in spodbujalipozitivno osebnostno rast ter razvoj. Obstajajoštevilne različne vrste psihoterapije, ki temeljijona različnih teorijah. Pri zdravljenju kliničneoblike depresije se kot uspešen pristop potrjujekognitivno-vedenjski (Pišljar 2002). Začetnikkognitivne terapije je Aaron Beck, ki je svojoterapevtsko metodo zgradil na kognitivni teorijidepresije. Po njegovem mnenju je posameznikovadepresija posledica njegovega napačnegaprepričanja (pojmovanja), da je njegovo življenjepopolnoma brez smisla in da je sam ničvredenčlovek, kar izhaja iz napačnega vrednotenja samegasebe. Primer takega vrednotenja je človek,ki je prezahteven do sebe in hoče biti čim boljpopoln. Ko tak posameznik naredi napako, jeto zanj dokaz, da ni popoln, pač pa nasprotno:ničvreden. Kognitivna terapija tako temelji natreh osnovnih predpostavkah:• Čustva in vedenje so posledica mišljenja.• Čustvene motnje so posledica negativnega innestvarnega mišljenja.• S spreminjanjem tovrstnega mišljenja lahkozmanjšamo čustvene motnje.Kognitivno-vedenjska terapija je, kot poveže sama beseda, kombinacija elementov kognitivnein vedenjske terapije. Gre predvsem zaspreminjanje negativnih misli in prepričanj (t.i.»kognitivnih distorzij«) ter za učenje drugačnega,primernejšega vedenja. Pomaga pri zdravljenjublage in zmerne depresije, kjer so raziskavepokazale, da je enako učinkovita kot antidepresivnasredstva. Bolniki se po njej počutijo boljein boljše razpoloženje se tudi ohrani. Uporabljase lahko samostojno, nekatere raziskave pa sopokazale, da je kombinacija kognitivno-vedenjsketerapije in antidepresivov učinkovitejša kotzdravljenje samo z zdravili ali s psihoterapijo(McKenzie 2005). Obravnava afektivnih motenjv starosti zahteva izkušenega strokovnjaka (Leo1988), ki ga ne ovira prepričanje, da starejši nisosposobni spremeniti ustaljenega kognitivnegazaznavanja ali vedenjskih vzorcev (Kogoj 1999; v:Tomori, Ziherl 1999). Negativni psihološki stres(distres), ki je v ozadju različnih simptomov depresijestarejšega človeka, mora biti obravnavanv kontekstu odnosov, ki jih ima oseba v svojemožjem okolju in so ponavadi na določen načinkonfliktni (Leo 1988). Avtor je tudi mnenja, danaj terapevtsko delo pri zdravljenju depresijestarejšega (ob ohranjenih kognitivnih funkcijah)temelji na njegovem soočanju z zunanjim svetom,kjer se tudi poskuša najti možen vir socialnepodpore. Pri psihoterapevtskem delu s starejšimčlovekom je potrebno upoštevati določenepsihološke poteze in vedenjske vzorce, značilneza to starostno populacijo. Star človek ima naprimer večjo potrebo po prejemanju pohval kotmlajši in terapevtova naloga je, da poišče ravno-19

Znanstveni in strokovni člankitežje med zadovoljevanjem omenjene potrebe intveganjem, da se razvije preveč odvisen odnos.Naslednja zelo pomembna potreba staregačloveka je potreba po obujanju preteklosti, ki jepogostokrat zanikana oziroma ne preveč dobrosprejeta v starostnikovem okolju. Njena zadovoljitevje ključnega pomena za terapevtski proces,saj lahko spomini in reminiscence življenjskihizkušenj obudijo tiste sisteme prilagoditve, kiso nekoč dobro funkcionirali, zato naj terapevtvzpodbuja pacienta, da pripoveduje o dogodkih,zlasti tistih, ki so pomembno vezani na čustvenooziroma afektivno sfero. V tem kontekstugovorimo o suportivni (podpirajoči) psihoterapiji,katere namen je krepitev posameznikovihobrambnih sil in spodbujanje tistih lastnosti, kizmorejo premagati čustvene motnje. To naj biga vodilo k ustreznejšemu in manj motečemuvedenju (Ziherl 1999).Ko življenje izgubisvoj smiselV pričujočem prispevku smo že navedli,da je pojavljanje depresivne motnje danesobravnavano kot preplet različnih neugodnihdejavnikov, ki v sovplivanju narušijo celoto telesnegain duševnega. Iz del Viktorja E. Frankla(Zdravnik in duša 1994; Volja do smisla 1994;Kljub vsemu rečem življenju da 1993; Človekpred vprašanjem o smislu 2005), utemeljitelja inzačetnika logoterapije, pa je razvidno, da je polegdeficitov na omenjenih ravneh, torej na telesniin duševni, sam v okviru depresivne motnjeprepoznaval tudi motnje na tretji ravni, in sicerduhovni. Vir posameznikove duševne stiske vidiFrankl v tako imenovani »bivanjski praznoti« ali»eksistencialnem vakuumu«, ki se kaže kot čedaljemočnejši občutek nesmiselnosti, s katerimso povezane nevarne težnje samouničevanja,stopnjevane vse do samomora. Eksistencialnivakuum je vezan na doživljanje duhovne ali bivanjskeprikrajšanosti, ki se odraža kot dolgčas,naveličanost, brezciljnost, duhovna otopelost insplošno nezanimanje. Frankl je bil prepričan,da je pozitivna usmerjenost k smislu zdravilnosredstvo. Logoterapija kot psihoterapevtska metodasamo pomaga najti smisel in ni sistem, kibi sam po sebi dajal smisel. Dobesedno pomenizdravljenje duševnosti z odkrivanjem smisla.Človeku v stiski skuša pomagati pri aktiviranjunjegovih lastnih duhovnih zmožnosti, da bi znjimi odkrival in udejanjal konkretne možnostiza uresničevanje smisla v svojem življenjskem položaju(Frankl 1994). Če potegnemo vzporednicotudi z mislijo Antona Trstenjaka (1960), da so vsiprimeri osebne stiske mejni primeri, ki pomenijomejnike v človekovem osebnem življenju, lahkov tej luči vidimo tudi težka in boleča stanja, kijih s seboj prinese depresija, pa katerekoli oblikeže je. Po diagnosticirani depresiji, četudi je šlo leza eno depresivno epizodo, človek ni nikoli večtak, kot je bil. Poti sta dve: lahko tone v vednovečje osebno trpljenje in trpljenje svojcev ali pase dvigne nadenj in ga na nek način obvlada,izzide iz »bitke« močnejši, osebnostno, zlasti paduhovno bolj čvrst.Sklepne misliDepresija je navkljub uspešnemu zdravljenjudandanes še vedno povezana s številni strahovi intabuji, ki se v starosti še okrepijo. Ker starejši ljudjelažje spregovorijo o svojih telesnih simptomih,je potrebno biti ob nenehnih telesnih pritožbahstarega človeka pozoren na prisotnost morebitnedepresivne simptomatike, kar velja tako za svojcekot za strokovne delavce. Ljudje naj bi tudi v zadnjemdelu svoje življenjske poti težili k osebnemuzadovoljstvu in predvsem k notranjemu miru, čigartemelje pošteno naruši prav razvoj depresivnemotnje. Dobro in modro je vedeti, da je le-to tudiv tretjem življenjskem obdobju mogoče zdraviti inda se človek sčasoma spet počuti bolje.20

Barbara Oražem, Depresija: njen obraz v starosti in pot iz njeLiteraturaFrankl, V. E. (1994). Zdravnik in duša. Osnove logoterapijein bivanjske analize. Celje: Mohorjeva družba.Gamse, J. (2002). Starostnik v domu za ostarele. V:Marinko, P. Psihogeriatrija, zdravljenje duševnihmotenj v starosti. Ljubljana: Zavod za farmacijo inpreizkušanje zdravil – Ljubljana, 97-103.Gillet, R. (1992 ). Premagovanje depresije. Britanskoholistično medicinsko združenje. Ljubljana: Državnazaložba Slovenije.Kogoj, A. (1999). Pojavljanje in značilnosti duševnihmotenj v starosti. V: Tomori, M., Ziherl, S. (1999).Psihiatrija. Ljubljana: Litterapicta: Medicinskafakulteta, 355-359.Kogoj, A. Urgentna stanja v psihogeriatriji: neobjavljenopredavanje. Peto psihogeriatrično srečanje, Zreče2007.Leo, D. (1988). Sunset depression. Leiden: Rijksuniversiteit.Marinko, P. (2002). Pregled učinkovin za zdravljenjedepresij v starosti. V: Marinko, P. Psihogeriatrija,zdravljenje duševnih motenj v starosti. Ljubljana:Zavod za farmacijo in preizkušanje zdravil– Ljubljana, 43-55.McKenzie, K. (2005). Kako razumeti depresijo.Družinski zdravnik. Ljubljana: Pisanica d.o.o.,Ljubljana.Pišljar, M. (2002). Depresije v starosti. V: Marinko, P.Psihogeriatrija, zdravljenje duševnih motenj v starosti.Ljubljana: Zavod za farmacijo in preizkušanjezdravil – Ljubljana, 19-28.Pišljar, M. (2004). Depresija v starosti. V: Spominčica,let. 2, št. 6, str.6.Pliva (2007). Mentalno zdravje. Živjeti s depresijom.http://mentalno.plivazdravlje.hr/depra/?section=dijagnoza.Razboršek, V. (2000). Depresije. Kakovostna starost,letnik 3, št. 1-4. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka,50-53.Rudolf, M. (2004). Depresija v starosti. V: Pišljar,M. Obravnava bolnikov z demenco in starostnodepresijo: zbornik. Idrija, 39-45.Rudolf, M. (2007). Depresija pri bolniku z demenco:neobjavljeno predavanje. Peto psihogeriatričnosrečanje, Zreče 2007.Trstenjak, A. (1960). Človek v stiski. Prispevki k psihologijiosebnega svetovanja. Celje: Mohorjeva družba.Ziherl, S. (1999). Zdravljenje psihiatričnega pacienta. V:Tomori, M., Ziherl, S. (1999). Psihiatrija. Ljubljana:Litterapicta: Medicinska fakulteta, 377-401.Zupančič, M. (1996). Izbrane teme iz predmeta Razvojnapsihologija 2. Ljubljana: Filozofska fakulteta,oddelek za psihologijo.Žvan, V. (1999). Razpoloženjske (afektivne) motnje. V:Tomori, M., Ziherl, S. (1999). Psihiatrija. Ljubljana:Litterapicta: Medicinska fakulteta, 207-227.Žvan, V. (1999). Biološke metode zdravljenja. V: Tomori,M., Ziherl, S. (1999). Psihiatrija. Ljubljana: Litterapicta:Medicinska fakulteta, 403-410.Kontaktne informacije:Barbara OražemInštitut Antona Trstenjakae-naslov: barbara.orazem@gmail.com21